Ukaz bogočastnega in tikovnega ministra od 8. maja 1872, 9 okrajnih in deželnih skupščinah (konferencijah) ljud- skih učiteljev. V zvrševanje §§. 45 iu 46 v zakonu od 14. maja 1869 (Drž. zak. št. 62) ukazujem tako: I. 0 okrajnih skupščinah. §. 1. V vsacem učilničnem okraji je praviloma po enkrat v letu uCiteljska skupščina. Ako je učilnični okraj razdeljen mej več nadzornikov, tedaj se Vrš6 za vsak del okraja posebne skupščine. če je oki-aj preobširen, ali če ima preslabe poti, ali če je kaj druzega, da se ena sama skupščina ne more vršiti, tedaj se vršš zbori za posamezne dele tistega okraja. §. 2. Okrajnim učiteljskim skupščinam je sploh nalog: prizadevati si do potrebne skladnosti v notranji uredbi učilništva po okraji, posvetovati se o prirokih (pomočkih) k pospehu ljudskega učilništva , semkaj merčče nasvete podajati okrajnemu učilničnemu oblastvu in izrekati mnenja o vprašanjih, katera mu od tega oblastva hodijo o učilničnih stvareh. Posebno treba: 1. da ustrezajo naiogu, katerega jim učilnični in učni red odkazuje o učnih črtežih, posaraeznim razredom določenih smotrih (ciljih) itd. 2. da presojajo uredbo rabečih učnih knjig in beril ter tudi drugih učnih pripomagal in pospeševal podučevanja, in nasv^tujejo, kako naj se jim da večja dovršenost, ali oziroma da se vvedo nova samoučfla in učila: 3. da učitve (metode), katere je za primerne poterdila praktika in teorija, v živo pretresajo, ter da svojo misel izrekajo o njih sprejetji in tudi o načelih učilničnega ustrahovanja; 4. da posebno pazijo na otročje vrte, na učilnice ženskega dela, na učilnične knjižnice, na učilnične vrte, na njive za poskušnje v poljedelstvu, na telovadnice ter na vse tiste naprave, katerim je namera, učilnični mladini gojiti zdravje; 5. da pretehtujejo zapreke, upirajoče razvoj javnega uka v tistem okraji, ter da podajejo rasvere, kako bi jih bilo odpraviti; 6. da se razgovarjajo o prirokih, kateri bi v skladnost spravili, kar se največ more, domače z učilničnim odgojevanjem; 7. da se posvetujejo o prirokih, s katerimi bi se razprostranile učilnico in učilništvo po tistem okraji. posebno s katerimi bi se vvedli uki v daljše izobraževanje in vvedle nižje strokovne učilnice z ozirom na potrebe tistega okraja; 8. da pretresavajo priroke k daljši omiki učiteljev v njih zvanji, zlasti uredbo okrajnih učiteljskih kjijižnic. Nameri učiteljskega daljšega izobraževanja, ustrezajo v okrajnih skupščinah še posebno prepodavanja znanstvene ali pedagogične vsebine, razkazavanje praktičnega učenja v določnih učnih stvareh, in razstave učil. §. 3. Pravilno okrajno skupščino (§. 1) sklicuje okrajno u&ilnično oblastvo, katero zboru določa kraj, čas in dokle naj bode trpel. Zbor ne sme biti čez tri dm. Okrajno učilnično oblastvo je upravičeno, ako je potreba pripoznana, ukazovati tudi preizredne skupščine; a vendar naj to oblastvo ondod, koder se skupščinam troški ne zalagajo iz učilnične okrajne blagajnice, poprej v to prosi privolitve od deželnega učilničnega oblastva. §. 4. Udje okrajne skupščine ter dolžni k njej hoditi so vsi ravnatelji, višji učitelji, učitelji, posvetne učiteljice, sposobilno učiteljsko svedočbo imejoči nižji učitelji in nižje učiteljice javnih ljudskih in meščanskih učilnic, dokončno postavljeni verstveni učitelji takih učilnic, tudi ravnatelji, glavni učitelji, učitelji vadniki na c. kr. izobraževalnici za učitelje (učiteljice) tistega okraja. Vsi ti imajo v stvareh, odkazanih skupščini, sklepovalen glas ter tudi pravico, voliti in izvoljeni biti. Dolžnost je v skupščino hoditi nižjim učiteljem in nižjim učiteljicam imejočim svedočbo zrelosti; a njih glas je samo posvetovalen. Ne dokončno postavljenim verstvenim učiteljem, pomočnim in stranskim učiteljem ter učiteljicam javnih ljudskih učilnic in učiteljskih izobraževalnic, učiteljicam delovnih učilaic, tudi učiteljem in učiteljicam v zasebnih (privatnih) ljudskih učilnicah je na izvolji, skupščine se vdeleževati s posvetovalnim glasom. 16» Vsi udje okrajnega uČilničnega oblastva so upravičeni, v skupščini navzočevati pri razpravah. Prvosednik more v skupšeino tudi povabiti veščake s posvetovalnim glasom. §. 5. Prvosednik in voditelj okrajne skupščine je dotični okrajni učilnični nadzornik. Ta si za vsako skupščino določi nadomestnika. Skupščina izmej svojih udov izvoli dva zapisnikarja za leto dnij. Ta dva moreta biti novič izvoljena. Izvoljeniina je dolžnost, volitev sprejeti, če nijsta že lani opravljala te čestne službe. §. 6. Vrsta razgovorov vsake skupščine se njenim udom oznani konči (vsaj) štiri tedne pred shodom. SkupŠčini je pravica skleniti, da se vrsta razgovorov razdaljša. §. 7. Da se prihodnjemu zboru pripravijo določne stvari, katere pridejo v njem na razpravljanje, izvoli skupščina stanovit odbor izmej svojih udov. Prvoseduje mu okrajni učilnični nadzornik. Vrhu tega je moči izvoliti posebne odbore za to, da je o posameznih stvareh že poprej posvetovanje, ali da se te stvari zvrše. §. 8. Okrajna skupščina voli po veljavnih pravilih izmej svojih udov zastopnike učiteljskega stanu v,okrajriem učiteljskem oblastvu, tudi komisijo, katerej je izročeno upravljanje okrajne učiteljske knjižnice, in poslance v deželno skupščino. §. 9. 0 vsaki seji treba napraviti zapisnik, v katerem naj bodo stvari razprave, nasvetje in sklepi. Ta zapisnik je s prvosednikovim poročilom poslati okrajnemu učilničnemu oblastvu, katero naj ga k deželnemu učilničnemu oblastvu odpravi z naznanilom o naredbah, v tem storjenih, in morebiti s kakiini svojimi nasveti. V letnih učilničnih poročilih deželnih učilničnih oblastev treba vselej tudi na tanko povedati delovanje okrajnih učilničnih skupščin. §. 10. Opravilni red, katerega se je držati pri okrajnih učiteljskih skupščinah, ustanavlja deželno učilnično oblastvo. II. 0 deielni skupščini. §. 11. V vsaki deželi je praviloma vsaka tri leta učiteljska deželna skupščina. Deželno učilnično oblastvo je upravičeno, akojepotreba ali koristnost pripoznana, narejati, da se skupščina vrši v dveh zborib, katera sta vsak posebe. §. 12. Deželni skupščini je nalog, mnenja izrekati o vprašanjih, katera jej podaje deželno učilnično oblastvo, posvetovati se o prirokih k pospehu ljudskega učilništva, tudi o stvareh, katere se tičejo pravic, dolžnostij ia razmer učiteljstva; dalje je upravičena, tudi podajati samostalne nasvete. Kar se tiče prirokov k pospehu učilništva, ima deželna skupščina za vso deželo tako področje, kakoršno imajo o tem okrajne skupščine za njene posamezne okrajc. Z vsako deželno skupščino je združiti, ako se da, razstavo učil. § 13. Deželno skupščino sklicuje deželno učilnično oblastvo. Vrši se mej jescnskimi počitnicami, praviloma v sedeži deželnega učilničnega oblastva, tcr ne sme nad pet dnij trpeti. Deželno učilnično svetovalstvo je upravičeno, tudi preizredne skupščine sklicovati. §. 14. Ude deželne skupščine volijo okrajne skupščine. Po koliko udov je v posameznih učilničnih okrajih voliti, določa deželao učilnično oblastvo z ozirom na to, kak obsežaj imajo okraji in po koliko je v njih učiteljev; a nobenega okraja ne smejo nad trije udje zastopati. Volitev velja za tri leta. Vsak more biti novič izvoljen. Dolžnost je izvoljenemu, volitev sprejeti in hoditi k skupščini. Okrajniru učilničnim nadzornikom dežele je zato, ker so okrajni učilnični nadzorniki, svobodno, deželnib skupščin se udeleževati, sedež iti glas iraejoč. Isto velja o ravnateljih učiteljskih izobraževalnic in meščanslrih učflnic, ako jih niso izvolile okrajne skupščine. Udje deželnega odbora in deželnega uCilničnega oblastva so Čestni gostovi deželne skupščine. Prvosednik more v skupščino tudi povabiti veščake s posvetov&lnim glasom. §. 15. Deželne skupščine so praviloma javne. Samo s posebnih uzrokov se more javnost izločiti ali utesniti. §. 16. Prvosednik in voditelj deželne skupščine je deželni učilnični nadzornik ljudskih učilnic, in ondod, koder je po več deželnih učilničnih nadzornikov Ijudskih učilnic, tist, katerega v to odloči deželno učilnično oblastvo. Prvosednik si za vsako skupščino določi nadomestnika. Skupščina izmej svojih udov izvoli dva zapisnikarja za tri leta. Ta dva moreta biti novič izvoljena. Dolžnost je izvoljenirua, volitev sprejeti, če nista v zdaj minoli dobi že opravljala te čestne službe. §. 17. Vrsta razgovorov vsacega zbora se oznani konči tri mesece pred shodom. Skupščini je pravica skleniti, da se vrsta razgovorov razdaljša. §. 18. Zaradi poročevanja o raznih stvareh iz vrste razgovorov se more skupščina razdeliti na odseke (komitate). § 19. Deželna skupščina izmej svojih udov izvoli odbor, kateremu je v najprejšnje posvetovanje treba odkazati vse stvari. kar naj jih pride na razpravo. Deželni učilnični nadzornik je prvosednik tega odbora. Odbor treba da tudi opravilni red sestavi deželni skupščini. Praviloma ne sme na razpravo priti nobena 6tvar, ako ni o njej poprej odbor iz- rekel mnenja. Samo tedaj, kadar deželna skupšCina z večino dveh tretjin sklene, da je stvar nujna, more o njej takoj biti razpravljanje. §. 20. 0 vsacem zboru treba napraviti zapisnik, v katerem naj bodo stvarl razprave, nasvetje in sklepi. Ta zapisnik je s prvosednikovim poročilom poslati deželnemu učilničnemu oblastvu. katero naj ga k ukovnemu ministru odpravi z naznanilom o naredbah, v tein storjenih, in morebiti s kakimi svojinii nasveti. Koncna določila. §.21. Odmerjanje odmene (odškodbe) za potne troške, oziroma, dnine tistim učiteljem, katere veže dolžnost, udeleževati se okrajnih in deželnih skupščin, ter ne prebivajo tam, kjer se vrši skupščina, določa deželno učilnično oblastvo, poslušavši okrajnih učilničnih oblastev. §. 22. Ta ukaz naj po tistih kraljevinah in deželah, koder so že z deželnimi zakoni spravljeni v red troški za učiteljske skupščine, takoj dobode moč, a po ostalih deželah stoprv (še le) mahoma tedaj, ko bodo ti troški res zagotovljeni. Stremayr s. r.