0 sp is j i. (Dalje.) Nekoliko težje so one vaje, kjer se berilna vaja predrugači, da dobi ona drugo jedro. Tako se more n. pr. 44. berilna vaja v ženski spol prestaviti, kjer naj se vzame namesto Msuknje", kaka ženska obleka. Pri 85. ber. vaji naj se spremeni BsirB v nkos ostrupljenega mesa". Nasledke, ktere je ono prouzročilo, se zraven na koncu v enem stavku pristavijo, ravno tako se spremeni potem nauk, tako: Kdor drugim jamo koplje, i. t. d. To se more tudi za napis porabiti. Tako najde učitelj obilne prilike, delati v tem smislu, kar otroke neizrečeno veseli. Se vč, da se mora to pri berilnih vajah do dobrega obdelati preje ustmeno, in še le potem se tako predrugačeno spisuje. Ako bi hotel učitelj opustiti spisovne vaje, bi bilo to ravno tako škoijljivo, kakor preobloženje z njimi. Srednji pot, zlati pot! — Ko so učenci tako dobro napredovali, pridejo polagoma do nalog, kjer imajo pa že bolj z določeniini oblikami opraviti. Vendar se je treba pa tudi pri teb vajah ozirati na učno snov in na napredek učencev. Pri popisovanju vidnih reči (na pr. orodja, živali, rastlin i. t. d.) naj učitelj dovoli učencem, da snov za ukazani načert sami poiščejo. Vaje te verste naj pa se prično vselej s tem, da poda učitelj splošen popis kake reči (n. pr. table, mize i. t. d.), potem naj pa učenci popišejo po tem zgledu kako določeno reč (ravno to in to). Po enem zgledu naj se vselej več drugih nareja. Prirodopisni nauk podaja učitelju obilno prilike za popisovanje. Vendar so pa vedno za to stopinjo še najiožje in najboljše tiste vaje, ktere izvirajo iz beril in se naslanjajo na nje. — Nekoliko više verste vaje so pa one, kjer veljajo načerti, kteri pripadajo vsem rečem ene in tiste verste, brez malega razločka, ktere služijo potem za sestavljanje. Za popisovanje živali bi bilo n. pr. vprašanja: Kteri versti živali se prišteva? — Popis telesa sploh, glave in drugih delov. Noge s persti ali parklji, rep, hrana, korist ali škoda, glas, družina. Za popisovanje rastlin bi bil naslednji načert: Ime rastline. Kraj, kjer raste ? Cas cvetja. Popis posameznih delov, kakor: korenine, debla i. t. d. Korist ali škoda. — Načert za popisovanje orodja, obleke, priprave i. t. d. bi bil na pr.: Kaj je stvar? — Čemu je? — Kdo jo nareja ? — Iz česa? — Ktere dele ima? — Ktere verste poznate? Za primerjevanje enakosti in neenakosti n. pr. krave in ovce. Enakosti: domače živali, noge, parklji, živež, korist. Neenakosti: Velikost, obleka, glas, roge i. t. d. — Take in enake načerte naj si učenci dobro v spomin vtisnejo na obilnih zgledih. Učitelj pri tem vendar ne sme prezirati, da je vsako delo tem bolje, čim lože in krajše je. Za dobro in lepo gradivo naj pa učitelj vedno skerbi, ter se za nauk skerbno pripravlja. Na dobro obdelani njivi se kmalo pokaže lep sad. Da naj se vsaki teden eden boljših spisov lepo prepiše v zvezek, je sploh znano. Slabi, neredni in pomanjkljivi spisi niso ufiitelju v čast! (Konec prih.