UREJUJE UREDNIšKI ODBOR: DRAGO COP. MIRO DVORSAK, DRAGANA KRAJGHER. BOZO L.EVEC, EDO RAZDRIH, BOJAN SAMARIN IN DUSAN VOGLAR. OOGOVORNI IN GLAVNI URED-NIK DUSAN VOGLAR. TEHNICNI UREDNIK NIKO LEHRMAN. UREDNlSTVO IN UPRAVA: LJUB-LJANA, MIKLrOSlCEVA 5a — LJTJBLJANA 3, pp. 12. TELEFON 31-102. TEKOCI RAČUN 60O-7O/3-567. ROKOPTSOV  N^ VRACAMO   LETNA   NAROCNINA   200   DIN.    TISK   CASOPISNO  POD.TFT.IE  PET,O.
LETO IX., ŠTEV. 11.
LJUBLJANA
15. Junija 1959
PRVO LETO V SKUPNI
ORGANIZACIJI
S. junija je bila letna konferenca Zveze komuni-stov ljubljanske univerze. To je bila prva skupna kon-ferenca študentov in profesorjev komunistov. Kot gostje so ji prisostvovali član Izvršnega komiteja CK ZKS prof. BORIS ZIHERL, podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr.JOŽE VILFAN, sekretar OK ZKS tov. JANEZ VIZOTNIK, predsednik univerzitetnega sveta tov. JOŽE POTRC, rektor univerze prof. dr. DOLFE VOGELNIK, prorektor prof. dr. BOZIDAR LAVRlC, sekretar univerze tov. LOJZE PlSKUR, predsedniki nekaterih fakultetnih svetov in drugi.
Konferenca je najprej z enominutnim molkom po-častila spomin umrle Angelce Ocepkove, nato pa je sekretar univerzitetnega komiteja ZKS tov. STANE MARKIČ podal referat o preteklem delu in bodočih nalogah komunistov na univerzL
Za današnjo konferenco je poraembno, je dejal v svoj«m referatu, da bomo študentje in profesorji - komunisti prvič v enotni organizaciji skupno raz-pravljali 0 problemih in delu na univerzi. To nam omogoča, da še kritičneje in temeljitej« ter bolj vsestransko pregleda-mo razne probleme, pozneje pa si skupno prizadevamo za ure-»ničitev stališč, katera bomo sprejeli.
Vprašanje, s katerlm smo se komunisti in tudi nekomunisti t minulem obdobju gotovo naj-več ukvarjali, je urejevanje itudija in njegovo prilagajeva-nje našim sodobnim poirebam in pogojem. Takoj v začetku moramo ugotoviti, da sxno z dosedanjim izvajamjem zakona o univerzj dosegli precejšen napredek v reformi univerzi-tetnega ftudija. Ob Sirokj pod-pori komunistov in tudj neko-munistov ter ljudj iz prakse so bili izdelani novj statuti in ufeni načrii. Vefclna fakultet pa je že izdelala tudi ufcne pro-grame. Za dosego čim boljših uspehav Je bila izvedena vrsta ukrepov, pa tudi profesorjj in asisienti so nudili večjo pomoč. Danes lahko že z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je odnos do fctudija med študenti preoej spremenil: bolje obiskujejo pre-davanja in redneje polagajo iz-pite.
Toda danes smo v ©bdobju, ko ne gre več samo za načelno sprejemanje reftmne, marvei predvsem za njeno praktično uresničevanjs, za dojansko ekrajšanje študija, za foboljša-nje učnih programov in &a več-je  študijske  uspehe.
Skrajšanje študija in njegovo vsebinsko preoblikovanje mora priti do izraza v novih učnih programih, kajtl z novimi u6ni-m nafcrtj smo le fornaalno-pravno zadostili zak«mu. Novi učni programi so sedaj tedela-ni, toda v njih se kaže močna tendenca, da bi celotne stare programe ohranili all pa jlb tako »ostrigli«, da bodo lahko v cel&ti vkljuoeni v nove učne načrte. Nekateri programl tudi ne upoštevajo celovitosti Studi-ja v posameznem letniku all fakulteti, v drugih pa je pre-malo vsebinskih sprememb. Te in druge slabosti v procesu re-fomniranja univerzitetncga š*u-dija kažejo, da ie »icer odpor
protj refonni znatno manjSi, da pa so vendar na univerzi še vedno ljudje, kf zavestno na-sprotujejo spremembam, posku-šajo zadrževati stare prtncipe šttidija in uveljavljati preživela konservativna stališča, na dru-gi strani pa javno izjavljajo, da jih zahteve skupnosti v zvezi z njihovo učno snovjo nič ne brigajo in da noč€jo spremenitj programov v smlslu skrajšanja študija, in celo nastopajo proti družbenim organom. Ko ie skupnost zdaj začela resno po-stavljatj svoje upravič&ne zah-teve do univerze, smatrajo M ljudje, da se izvaja na univerzo pritisk tn raslagaj© te zahieve kot vprašanje, kdo bo sedaj na vrsti, da bo moral zapusiiti univerzo. Toda pri tem ne gre za to, kdo bi moral z univerze, pač pa za dejertvo, da Je mesto nniverzftetnega učitelja odgo-vorna dmžbena funkcija in da ima skupnost vfto pravico od
Or. Palčič, docent na stomato-
logiji, med diskusijo na
partijski konferenci
njega zahtevatj, da s svojlm delom prispeva k oblikovanju socialistične Lnteligence. Razvoj bo sam izločil tiste, ki mn ne bodo hoteli slediti.
V naporih vseh naprednih sil na universi v procesu refor-miranja si moramo komunisti še posebej vztra^no prizadevati za znanstveno čistost ter za  podajanje     učne
snovi in brezkompromisno na-stopati proti pojavom odkla-njanja marksizma, češ da ni zaanost in da ne spada na uni-verzo. Komirnisti s« moramo truditi, da bodo študentje osvo-jili marksizem, a ne le kott eno izmed teorij fiiozofije, marveč kot vsakodnevno znanstveno vodilo.
Naš sistem vzgoje na univer-zi še vedno v premajhni meri odraža dosežke našega družbe-no ekonomskega razvoja. Teori-je, ki jih poslušamo na univer-zi, mnogokrat ne odkrivajo šte-vilnih znanstvenih izsledkov, ki jih poraja naš dinamičen, ustvarjalen in specdfieen raz. voj. To je tudi eden izmed vzrokov, da se predstave štu-denta diplomania Po prihodu v proizvodnjo in prakso križajo s predstavami, usivarjenimi pri študiju na univerzi. Mnogi naši univerzitetni učitelji tega ne čutijo. Se vedno so mnenja, da mora fakulteta dati izključno teoretika, ne pa tudj visoko kvalificiranega praktilca.
Nato ie tov. Markič govoril o pomenu, ki ga imaJo za raz-voj univerze in za bodočo fizio-gnomijo naše inteligence novi vpisni pogoji, ki omogočajo študij na univorei tudi ljudem iz prakse z nepopolno srednjo Solo. Del široke reforme našega šolstva pa je tuai urejevanje odnosa med študijem na viso-kih šolah in študijem na fakul-tetah ter ustvarjanje možnostl za povezavo med njima.
Del komunistov z naše uni-verze je že nekajkrat sodeloval v razpravah o ten problemih, v vseh pa so se uveljavila stali-šča, ki naglašajo potrebo po večji graduaciji študija. Pri tem Pa ni potrebno čakati šele na spremembe v srednjih in višjih šolah, marveč moramo sami na univerzi čimprej proučitj in izdelati predloge za tak študij.
Ko zajčenjamo lomitj stare navade na univerzi, vse boli prihajajo na dan tudj različna zastarela pojmovanja. Eno ta-kih so odnosi, k{ vladajo med profesorjj in asistenti, Nekaterj profesorji na primer še vedno misliio, da so asistentd na raz-polago predvsem njim, ne pa za delo s študenti. Asistentov tudi ne usposabljajo in jim niti n« dajejo možno&ti za samo-atojno delo. Močno ge 5utiJo tudi ostanki hierarhičnih odno-sov med učnim osebjem, ki so česio vzrok in posledica različ-nih kompromisov, toleriranja raznih pomanjkljivosti, podoe. njevanja itd.
Tudi odnosi med študentl in profesorji niso vedno najboljšsi. Nekateri profesorji smatrajo, da študenti nimajo pravice go-voritj in že vnaprej odklanjajo tudi zdrava in koristna mnenja in predloge. Studentj pa često izkoriščajo dobrohotnost ptofe-sorjev v špekulativne namene, postavljajo samo zahteve, z lastnim delom pa ne prispevajo ničesar. Mnogokrat celo ten-dinciozno krivijo profesoirje za svoje neuspehe pri študUu. Ugotovili smo že, da se glede
iia ostreBi študijski re&hn od-nos študentov do šiudija izbolj-šuje, toda š« vedno opažamo primer« netresnega štadija. To velja predvsem za etarejše štu-dente in absolvente. Vsi napori skupno»ti in nniverz« za izbolj-šanje študija ne bodo rodili uspeha, č© s« predvs«m Stu-dentje sami nc bodo zavzemali za čimprejšnje dokončanj« Stu-dija. Tega bi se nnoraii pred-vsem zavedati Studenti-komu-nisti. Komunisti, ki slabo itu-dirajo, med tovariši nimajo ugleda in zato Je tudi njihovo družbeno politifcno delo onemo-gočeno.
V zvezi z relormo Je ireba omentai tudi kadre, kaierih do-toku j« bilo doslej posvefeene premalo pozomosti. Izbira Je bila v glavnem prepuSčena pro-fesorjem, medtem ko so uprave ln sveti te kandid&te le potr-jevali. Nekajkrat »o se poaa-mezni profesorji apdralj priho-dn mlajšega kadra na univerzo. Nckaterim tudi nd bilo po rolji, da bi prišli m univerao na-predni Uudje, in so .dajali prednostt apolitlčn hn elementom in idejndm nasptrotnikom, Zad-nj« $a&e se isbiri kadrov posrve-(Nadaljevaivje na 2. »tranj)
Znidoršič Joco: Poezija pomladi
Svečana proslava 40-letnice ZK Jugoslavije in SKOJ
NASA UNIVERZA JE BILA VEDNO POVEZANA Z NAPREDNIMIGIBANJIDELOVNIH MNOZI
ODBOR ZA PROSLAVO 40-LETNICE ZKJ IN SKOJ NA LJUBLJANSKI UNIVERZI, VISOKIH SO-LAH IN AKADEMIJAH JE 1. JUNIJA 1959 PRIREDIL SVECANO PROSLAVO V VELIKI DVORANI SLO-VENSKE FILHARMONIJE. NA KATERI JE O PRED-VOJNEM DELOVANJU KOMUNISTlCNE PARTIJE NA NASl UNIVERZI GOVORIL CLAN IZVRSNEGA SVETA SLOVENIJE IN PREDSEDNIK ODBORA ZA PROSLAVO 40-LETNICE NA UlNIVERZI TOVARIŠ MILKO GORŠIC.
 oa letni konferenci Zveze komunistov ljubljanske univerze. Z leve proti desni: tov. Janez Vipotnik, dr. Jože VHftnv prof. dr. Dolfe Vogelnik, tov. Jože Pernu*
*Ko se danes spominlamo deiovanja komainistov na ljub-Ijanski univerzi,*« je dejal to-variš Goršlč, ^moramo že v za-četku reči, da je bila arganiza-cija komunistov na njej vedno del komunisticnega gibanja, boj naprednih študentov pa del boja našita delovnih ljudi za boljšo bodočnost. ?jg površen pregled razvoja političnih do-godkov na tiniverzi kaže, da je revolucionarno gibanje na uni-verzi rastlo in nihalo v istem titmu, kakor je ra&tlo in ni-halo revolucionamo gibanje delovnih množic Jugoslavije. Revolucionarnemu polelu mno-žic po prvi svetovni vojni nstreza močnejše komunlstično gibamje na univerzi, ekonom-ski tn družbeni krizi po letu 1930 pa buren pora&t študent-skega gibanjia in dela komuni-srtov, ki se povezuje i delav-skim gibanjem in političnimi akcijami naših delovnih ljudi.
Komunisti na univerzi so dali pomemben delež komuni-stičnemu gibanju v Sloveniji tn Jugoslaviji, študentsko gi-banje pa lep prispevek k revo-lucionamemu boju jugoslovan-skih narodov. Spomnimo se samo številnih demonstracij študentov v letih 1932 do 1935, ki 6o jih vodili komunisti, spomnimo se velikega prispev-ka študentov v NOB in rev<v-luciji, spomnimo se, da so i univerze prišli številni kornu-nisti, ki so pozneje imeli veli-ko vlogo v komunističnem gi-banju Slovenije in Jugoslavi-j>. Na univerzi sta delovala narodna heroja tov. Boris Ki-drič in Tone Tomšič.-«
Naito je tov. Goršič govoriJ o težkem življenju naših štu-dentov pred vojno, o njihovem težavnem preživljanju in ne-jasnih ter neugodnih perspek-tivah za njihovo zaposlitev po končanem študiju t©r poudaril poi'ezanost njihovega napred-nega gibanja s prizadevanji za boIjSe ejconomske pagoje vseh naših delovnih ljudi. Posebno velika je bila pri tem vloga Komunistične partije, ki je da-la študentskemu stremljenju in prizadevanju pravo vsebi-no in njma zasluga je, da je postala l^aša univerza podpora naprednemu gibanju nmozic.
V  idejnem boju, ki se je v stari    Jugo&laviji    vršil    med marksističnimi    in   zaostalimi pogledi  meščanskih  in  malo-meščanskih  strank  ter  z   za-ostalimi pogledi oficialne zna-nosti   in   umetnosti,   so   med študenti vse bolj zmagovali na-predni pogledi. KP na univer-zi pa je vse bolj postajala vo-dilna sila v študentskem giba-nju. Zato je razumljivo, da se je za časa okupacije   ogromna večina    študentov    priključila narodnoosv#bodilnemu bo.ju in ljudski revoluciji.  Zmagala je torej napredna misel in pove-zanost    z    našimi    delovnimi ljudmi nasproti silam preteklo-sti,  stagnacijam  in  privilegi-jem, ki so jih nudile meščan-ske stranke.
V   nekaj   besedah   je   nato tov. Goršič orisal začetke ko-munističnega   delovanja    štu-deintov na univerzi ter klube in organizacije, ki so v legalni in pollegalni ©bliki manifesti-rale napredna študentska pri-zadevanja   do    šestojanuarske diktature. Poudaril je, kako sta Zivkovioeva  diktatura  s  svo-jim   oeitnitn   zatiranjem   na-predne tniselnositi in kriza te-danje družbe spreinenili obli-ke   delovanja   komunistov   m zaostrili njihov boj proti iziko-riščanju in zatiranju delovnega Ijudstva.
To stanje je apliciral na raz-mere na univerzi ter poudaril, da so prav ta leta utrdila ko munistično gibanje študentov in povzročila, da so se marksi-stične ideje komunistov vse bolj razširjale in utrjevale tu-di med ostalimi študenti.
Porast partijske organizacije in razširitev njenega dela, je nato nadaljeval, je prineslo ko-munistom nove naloge. Da bi zmogli te naloge, so morali komunisti posvetiti veliko po-zornosti svoji ideološki izo-brazbi in vsestransko razširiti svojega obzorja, če so hot-eli biti kos novim nalogam in »bdržati idejno vodstvo. Nujni so bili neprestani boji z reakolonarni-mi pogledi in s tistimi, ki so si po svoje predstavljali na-predno študentsko gibanje. Po ustanovnem kongresu Kp Slo-venije je bila leta 1937 konfe-renca komunistov na univerzi, ki je takrat štela 35 članov, in
ob njej zelo širok krog simpa-tizerjev, ki so dosledno poma-gali organizaciji. Konlerenca je na novo določila naloge ko-munistov, lzvoliia partijski bi-ro, za sekretarja pa je bil iz-voljen tov. Boris Kraigher.
Ziom stare Jugoslavije ni našel komunistov niti partijske organizacije na univerzi nepri-pravljene. Študenti na čelu s komunisti so dali svoj dolžni delež narodnoosvobodilnemu boju in revoluciji To dokazuje tudi plošča padlih za časa NOB v avli naše univerze.
Po osvoboditvi nastopa no-va doba za partijsko organi-zacijo na univerzi. Število slu-šateljev se je podvojilo, uni-verza se je izpopolnila, mate-rialno stanje študentov se je bistveno izboljšalo. Študentje niso imeli pred seboj več ane moreče bojazni pred brezpo-selnostjo, ki je bila karakteri-stična posebno v letih krize. Graditev socializma je zahte-vala mnoge visokokvalificirane kadre in nred študenti se je odprla možnost, da dobijo po končanem študiju dostojno mesto med našimi delovnimi Ijudmi.
Pred komuniste in vse štu-dente naše univerze pa so bile postavljene nove naloge. Po-trebno je bilo, da se organizira ekonomičen in uspešen študij za povečane kadrovske potrebe našega gospodarstva in drugih področij družbenega življenja. V zvezi z graditvijo socialistič-ne družbe se pred organizacijo ZKJ na univerzi postavlja iz-redno odgovorna naloga, da pomaga pri gradltvi lika so-cialističnega. visakokvalifici-ranega strokovnjaka in socia-lističnega intelektualca. V zve-zi s tem si je postavila ZK na univerzi tudi nalogo, da iz učnih programov odstrani vso navlako zaostalosti ter poma-ga pri razvoju družbenih zna-nosti, ki jim morajo komuni-sti posvetiti vso skrb. Z izvr-ševanjem teh nalc^ dajejo ko-munisti r»a univerzi !n vsa uni-verza svoj dolžni prispevek h graditvi socialističnih odnosov v Jugoslaviji.
Svoj govor pa je tov. Goršič zaključil z besedami:
»Naša univerza je lahko po-nosna na velika deia, ki &o jih izvršili komunisti na ljublja«-ski univerzi, ponosna je lahko na prispevek, ki so ga dali itu-dentje naprednemu gibanju Jugoslavije. Nove generacije študcntov in univeirzitetnih učiteljev morajo nadaljevati na slavnih tradicijah komuni-stov in naprednega študent-skega gibanja. To pa bo mogo-če le, če bodo pavezani s tež-njami naših narodov, ki grado socializem, če bodo razvijali tisto požrtvovalnost v boju za napredek, ki je krasila koinu-niste in napredne študente v preteklosti.-«
Po tem uvodnem govoru jo sledil kulturni program. v ka-terem so sodelovali Akadcm-ski pevski zbor Tone Tomšič, Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, študent-je Akademije za igralsko umetnost ter študentje Ak&de-mije za glasbo. Pričakovali bi, da bo centralna proslava v sklopu proslavljanj jubilejnega Ieta, na katero se je odbor za proslavo vse leto pripravljal, res odraz kvalitetnih dosežkov študentskega kulturnega delo-vanja, ki je letos potekalo v znamenju proslav 40-letnice KPJ.
Toda občinstvo s programom in njegovo kvaliteto ni moglo biti zadovoljno. Oba zbora sta nastopila številčno oslabljena in nista mogla izvajati pesmi tako, kot smo jih od njih va-jeni slišati. Zlanti program APZ Tone Tomšič je cbsegal stare pesmi, ki smo jih v nji-hovi izvedbi že večkrat slišali, čeprav bi pričakovali, da bi za to pomembno proslavo naštu-dirali neka,i novih pesmi. še siabše j& bilo z nastopom štu-dentov Akadernije za prlasbo, ob katerem je dobilo občitistvo vtis, da je skoraj improviziran.
Vsekakor je treba ugotoviti, da proslava ni izzvenela tako, k"t bi po svoji pomembriasti morala, zlasti še, če upoštcva-mo dejstvo, da smo se nanjo vse leto pripravljali in priča-liovali <»d nje, da bo res mani-festirala delež vsch naših štu-dentov v proslavljamju jubilej- "eti* Zveze komunistov.
OBVESTILO
V današnii številki smo pcslali polcžnice vsem tistim naročnikom, ki do danes še niso plačali naročnine.
Prosimo Vas, da zaostalo naročnino čimprej poravnate, kajti drugače bomo mcrali podvzeti druge ukrepe.
UPRJIVA USTA
T
PRVO LETO V SKUPNI ORGANIZACIJI
 s 1. stirani) Sa nekoliko več pozornosti. Ko-munlsti pa moramo dajatj po-bude, da se kader kar v naj-večji meri izbira iz prakse in proizvodnje. V tem smisJu bo treba voditi perspekttivnejSo politiko, ki Se bo morala začeti že pri štipendiranju, nadalje-vatj preko prakse iz nje pa naj nato prihajajo strokovno naj-sposobnejši in družbeno najbolj razgledanj kadrj na Univerzo.
V nadaljevanju svojega refe-rata    je   tov. Markič    poudaril tudj velik pomen,   ki    ga    ima za  vzgojo    visokokvalificiranih strokovnjakov praktično   preiz-kušanje in poglabljanje pridob-ljenega  znanja.    Prakse   dajejo š>tudentom   širSo  orientacijo   in jih na široko seznanjajo s pro-blemj proizvodnje in s proble-mi    na    določenem družbenem področju. Toda v večini prime-rov naše prakse tega ne nudijo, predvsem pa ne prakse v tujlni, ki bi morale    pravzaprav    biti šele   višja   stopnja   nadaljnjega izpopolnjevanja. Tako pa v ve-likj meri le kvarijo ugled naši deželi    in    polnijo    študentske glave z napačnimi pojmovanji-Seveda Pa tudl domače prakse zaradi    slabe    organizacije    in omalovaževanja    tudi   le  malo-kdaj izpolnjjo pričakovanja.
Ob inozemskih in domačih praksah odprtj problemj zade-vajo predvsem nas komuniste. Ne samo, da raoramo mi prvi pokazati pravilen odnos, druž-beno zavest in zdrave ambicije, temveč se moramo tudi odkrito in vztrajno boritj proti nega-tivnitn pojavom. Ne smetno do-pustiti, da bo morala družba s svojo kritiko in administrativ-nimi ukrcp urejevati odnose, ki so takorekoč v naših rokah in smo   mj   prvi   zanje   odgovorni.
Na fakultetah srečujemo vr-Bte študentov, kj ne kažejo niti najmanjšega zanimanja za po-litična in družbena vprašanja. Ti mladj ljudje se še ne zaveda-jo, da mora bitj v pogojih našega   socialističnega    razvoja
dober strokovnjak tudi družbe-ni delavec. Nasprotno pa so Prav ti itudentj dovzetni za razna negativna spoznanja iz tujine, za utvare in napačna pojmovanja, so nergači in ne znajo ceniti naših naporov, niti doseženih  uspehov.
Politična situacija nas torej opozarja, da moramo stopnje-vati in razširrtj našo aktivnost, predvsem pa razgibati ideolo-žkj študij. Le dobro poznavanJe naiega družbenega razvoja in solidno marksistično znanje omogoča realno in res kritično ocenjevanJe položaja. Razne idejne zablode, neznanstvena pojmovanja in podobno pa nas opozarjajo na velike naloge prl organizaciji ideološkega študija.
Napake, ki so se letos Javljale prj študiju prosrrama ZKJ kaže. jo, da morajo osnovne organi-zacije v bodoče izpopolniti vse-bino  svojega   ideološkega   dela.
pravilna tolmačenja naftih sta-lišč, v resnici pa so mnogokrat tiho ali pa celo pritrjujejo na-pačnim ocenam.
Na našj univerzi so poseben problem tudi napačna pojmo-vanja študentov o dolžnostih skupnosti do študentov in uni-verze. Vzroke za takšna pojmo-vanja moramo predvsem iskati v odtrganosii študentov od naše družbene stvarnostl. Ta pro-bletn ni nov in ga že leia sku-šamo reievati. Od časa do časa so rasni predavatelji izven univerze govorilj gtudentom o pere&ih vpirašanjih političnega in gospodarskega življenja prl nas. UstanovUenj so biij pokra-jinski klubi študentov z name-nom, da s predavanjl, kulturni-mj prireditvamj in drugimi oblikami dejavnostl navežejo stike s svojimj domačimi kraji ter se seznanijo z dogajanjj in problemi v njlh. To pa so tudl
ba obsoditi, veliko politično napako. Ravnanje študentov Je vzbudilo upravičena nezado-voljstva med delovnimj ljudmi, ki dobro vedo, da je naša skup-nost za študente in za razvoj visokih šoi storila kar največ.
Vsi vemo, da bi študenti lahko svoje probleme rešilj s posredovanjem organizacije ZK in ZŠJ ter organov družbenega upravljanja. Zato osbojamo ti-ste posameznike, ki so tudi pri nas pritrjevali takšnemu po-stopku. Za takšne študente ne bi smelo bitj mesta na univer-zi, predvsem še, ker so to Veči-noma najslabši študenti. Naše organizacij« ZK pa ravno ob tej priliki niso dovolj ostro nastopile.
Zbor L ŠDB Tone Tomšič
Zdi se mi, da se povojna generaci ja ne more intenzivno angažirati v javnih političnih vprašanjih
je v svoji rctzpravi dejal dr. Jože Vilfan, podpredsednik IS LR Slovenije
Na zboru I. SDB
Marko    Lazarevič    govori    na
partijski konferenci o udeležbi
fitudentov  na  letošnji  delovni
akciji.
Politično delo med StudentJ bi moralo imeti vso oporo tudi v učnem kadru, zato je treba ostreje karakterizirati ln dife-rencirati primere napačnih gle-danj pri profesorjih. Osnovne organizacije Pa naj prouče mož. nostj za formlranje svobodnih kateder, debatnih klubov na višji ravni, kjer bi se obravna-vala aktualna družbena vpra-šanja.
Cesto ugotavljamo, da Zveza študentov zaradi raziičnih vsak-danjih, včasih tudj ne tako važnih nalog, zanemarja poli-tično delo. Komunisti si mora-mo prizadevati, da ZSJ postane organizacija Siroke politjčne dejavnosti med študenti. Zato je potrebno, da se v njej poslu-žujemo različnih oblik ideolo-škega dela in vključevanja v družbeno življenje.
Drugi, še važnejšj problem p« je mlačnost ln neodgovornost komunistov ter posameznih vodstev do političnega dela. Mnogi smatrajo, da so nalogo opravili z načelno obravnavo splošnih političnih in gospodar-skih vprašanj in z organizacijo raznih predavanj. Ne smatrajo pa za potrebno, da bi razčišče-vali in pojasnjevali napačna, večkrat tudi nesociali»tična gle-danja na naše probleme. Na-sprotno pa razne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki se pri nas pojavljajo, zel0 radi po-splošujejo in napačno ocenjuj©-jo. Komunistj so ne samo po-klicani,    temvec    odgovorni  za
edine do sedaj nspele oblike po-vezovanja.
Eden negativnih pojavov na univerzj je tudi zmotno mnenje študentov, da j« družba dolžna kriii vsc njihove potrebe, 6eš, ker jih potrebuje in ker bo imela koristi od njih, naj jim tudi čimveč nudi. Glede na to izražajo nekateri študentje zah-teve po povečanju Stipendij, kot je bil primer na metalur-giji. Tu so študentje zahtevali od svojega podjetja, naj jim zvišajo štipendije od 8 na 12 ti-soč dinarjev zaradi težkih živ-Ijenjskih pogojev v Ljubljani. Ob demonstracijah v Zagrebu in Skopju so neka-teri neodgo-vorni študentje širili stališča, da ni mogoče primerjati današ-njega položaja študentov s po-ložajem štud&ntov v predvojni Jugoslaviji, ker imamo sociali-zem, kj je dolžan študentom nuditi vse. Posameznlk} so si dovolili celo trditi, da so za-grebški »tudentje imelj prav, ker  so demonstrirali  itd.
Tako nftodgovorno gledanje moramo najostreje obsoditi. To kaže na politično nerazgledanost študentov. TakSnj Studentje me-rijo prispevek družbe izključno le po tem, kar od nje direktno prejemajo, ne upoštevajo Pa tega, kar daje družba za razvoj univerze, za gradnjo novih sta-novanj, menz itd. Studenti ni-so upravičeni izsiljevati od skupnosti nek poseben položaj, tem manj pa se posluževati ta-kih nesocialističnih ukrepov. Studentj v Zagrebu so napra-vili s svojo akcijo, ki jo Je tre-
V začetku svoj« razprave se je dr. Vilfan ustaviil najprej pri razfvoju in reorganfcaciji s-iste-ma naših visokih in višjih iol. Dejal je, da je to nedvomno ze-lc zapleten in dolgotrajen pro-ces, saj bo v nekaterih proble-mih zelo težko poiskati naj-ustrernejše oblike za povezavo dosedanjega študija na visokih oziroma višjih šolah s študijem na fakulteiah. Naibolje bi bflo, če bi bil Studij na fakultetah organiriran po stopnjah, tako da bi prakiično odpadla potre-ba po vzporednih višjih in vi-sokih šolah. Jasno pa je, da bo-mo lahko to vprašanje rešili zadovotljivo lc tedaj, 8e bomo pri organizaciji študija spreje-li revolucionarne ukrepe, tako da bo študij poslej poiekal v smeri od konkretnejših aplika-tivnih k splošnim teoretičnim predmetom. Seveda j« to vpra-šanje globoko zivezano z odno-som med konkretnim, speeiali-ziranim ter aplioiranim znanjem in abftlraktno generalizacijo ali osnovno teorijo, toda obravna-vati ga moramo vedno le % vi-dika celotne reforme našega izobraževalnega sistema in npo-števati nj>ene družbene  cilje.
Cisto improviz.irano bi se rad dotaknil še nekega vprašanja, je nadaljeval dr. Vilfan. Ome-njena je bila vloga ljubljanske univerze v predvojnih letih. Ker sem imel srežo, da sem pri-padal tej generaciji — relativ-no srečo, ker se<m zato danes že med starejSimi — sem »i ž« večkrat zastavil vprašanje, kaj je z našimi sedanjimi študenti in ali imajo tadl oni iako ak-tivno pblitično vlogo koi gene-racija m«d obema vojnama. Včasih se mi zdi, da se povoj-na generacija ne more tako in-tenzivno angažirati v javnib političnih vprašanjih. Razume se, da so pogoji danes dmgačni. Danes smo v socialistični drža-vi in tako se breme dela ena-komerno porazdeli med starejšo generacijo in mladino, ki ima sicer vedno velike naloge, ven-dar nosi samo dei odgovorno-sti.
2e veftkrat sem »e razgavar-jal s sedanjimi študenti, vendar
moram prdznati, da nisem ve-dno uspel. Prišel sem do spo-znanja, da je prepričevanje mlajših o tem, kttko smo mi ži-veli, kakšni so bili takrat po-goil, kako je takrat izgledala univerza, kako so nas skušali eliminirati kot univerzo, da ni-smo im«ll popodnih fakultet in podobno, najbrž jalov posel. Te stvari so za nas starejše zani, mive Se danes in nas vzpodbu-ja}o, da lahko še nekaj nap>ra-vimo in dopolnimo, za mlajše pa najbrž to ni tisto, iz česar bi črpali inspiracijo za inten-zivnejše politično ude|»tvova-n.ie.
V taklh razgovorih prihajam do porepričanja, da bi moraia tu-di mlada generacija, če preso-jamo stvari v daljši perspekti-vi in čutimo svoj narod kot problem, občutiti podobno no-tranjo razburjenost in angažira-nje, kot smo ga svoj čas obču-tili in našli ml- Zdi se mi, da mora biii tudj danes za vsakega tnislečega in mladega Slovenca poseben problem dejstvo, da njegov narod šteje samo en in pol milijona, da lahko samo z izrednimi napori gre v korak* z razvojem v svetu in se afirmira kot narod poleg drugih naro-dov. Po eni stra.nl je v nas
Med referatom na partijski konferenci
boka pripadnost k skupnostt narodov, navezani smo nanjo in potrebno je, da tej skupnosti tudi nekaj damo, po drugi stra-ni pa gre tudi za raoionalno vprašanj« »bstoja nekega drob-ca, nekega fragmenta v svetn današnjega razvoja in danajnje raci-onalizacije. V zvezi s tem «e navrže vprašanje, ali nismo Slo-venci pravzaprav samo neka zgodovinska zabloda, neka zmo-ta zgodovine, da tak droben na-rod lahko obstoja na tako za-motanem terenu, se tu mota in prebdja.
če gledamo to problematiko % njenega materialnega aspektm vidimo, da pomeni takemu na-rodu vzdrževati univerzo nekaj čisto drugega kot nekemu vel-jemu narodu, kajtf zanj to pred-stavlja mnogo večii procent na-rodnega dohodka, učbenlki, rai-Hčne institucije in dnrgo pa s;o poseben ekonomski problem, kl se čisto dnigač« postavlja kot pri velikih narodih. Upoštevati pa moramo Se politično siran tega vprašanja: tu imamo opra-viti s procesom integracije, z mednarodno napetostjo, % vpra-šan,fem manjšin v Avstrijj in Italiji...
V taki dobi je edinf racional-nl odgovor ,ki ga more človek dobiti: vse U> ima smisel satno, če preko različnih nacionalnih form iščemo človeštvo. Racic-nalen odgovor moremo tarej najti le v socializmu in marksiz-mu. Mnenja sem, da ravno rtd Slovencl skupno z ostalimi ju-goslovanskimi narodi že iščemo in ustvarjamo skupnost narodov na višji stopnji. To pa je že p<J-trdilo, da ima tudi tak drobec, kot je naš narod svoj smisel in da bi morali zato čutiti toliko intenzivnejSo fai neposrednejšo zvezo z marksizmom.
Mnenja sem, da je ta proble-maiika in dinamika taka, d* mora vleči za seboj tudi današ-njo mlado generacijo in da mo-ra tudi ta najti v tem svojo naj-večjo inspiracijo in potrdilo. Tako pa se po mojem mnenju predvojna in naša mlada gene-racija kaj lahko in kaj srečno srečati.
Umetnost kot družben pojav
DANES JE ZE POPOLNOMA JASNO IN POTRJENO, DA JE UMETNOST EMINENTNO DRU2BEN POJAV. MODERNA INTERPRETACIJA TEGA PROBLE-MA SE VEDNO OSTAJA, SAMOfDEJSTVO PA JE TAKO TEORETlCNO KOT PRAKTICNO POPOLNOMA FIKSIRANO. TA UGOTOVITEV NI NOVA, TAKO RAZVITA PA JE POSTALA SELE V FORMULACIJAH 19. IN 20. STOLETJA, KO JE DOLOCANJE DRUZBENEGA ZNACAJA UMETNOSTI POSTALO ENO CEN-TRALNIH VPRASANJ MODERNE ESTETIKE.
Da je družbeno funfccijo umetnosti poznal
že Platon, dokazuje njegcsva »D>ržava«. Ari-stoteiovo raz.umevanje tragedije s pojmom katarze tudi zelo nesumljivo daje umetnosti značaj družbene funkcije. Sicer pa so vse teorije, ki so umetnosti dajale karakteristiko didaktičnosti, v svojih temeljih, čeprav ne-jasno, upaštevale družbeni značaj umetnosti. Umetnost v njih morda ni bila pojmovana kot samostojna družbena kvaliteta, vendar pa je vedno imela popoln pomen izključno družbenega sredstva. Pa tudi* vsa tista poj-movanja, ki so zavestno razlikovala pojav umetnc?sti od prirodnih in nadprirodnih po-javov in smatrala umetnost za delo človeka, so bila nadaljnji korak v tej problematiki. Hegel, ki je sicer svoja estetska pojmovanja temeljito zmešal, je dal s svojo zgodovinsko interpretacijo umetnosti povsem nov aspekt, istočasno ,pa je na svoj način dal tudfi defini-tivne pozicije, da se jo razume kot družben pojav. ,Od tod torej izhaja marksistično poj-movanje umetnosti kot družbenega pojava v dimenziji zgodovine in v smislu odnosov med bazo in nadstavbo. Razen tega se pojavljajo neke pozitivistične teorije, v novejšem času pa tudi elcsistencialistične (Sartre, Camus), ki   na   ra7:li^ne   načine  obravnavaio  pi'oblem
umetnosti v družbl.
Vse to nihanje, v razponu ideafi7.em — realizem — materializem, do danes še ni dalo neke sistematične, moderne estetike, ki bi z materialističnih pozicij vsaj relativno dokončno pojasnila bistvo umetnosti v njeni specifičnosti in istočasno iz nje same po-kazala njen kostituens kot družben pojav.
Do sedaj sta pravzaprav ugotovljeni dve dejstvi: prvič, umetnost kot družbena funk-cija in drugič, družbena funkcija umetnosti. Pri prvem gre za poreklo umetnosti, za od-visnost umetnosti od družbe, njene duhovne, p^olitične, razredne in ekonomska strukture. Pri drugem gre za pomen in efekt, za vlogo, ki jo ima ali bi jo umet-nc&t lahko imela za posameznike in za družbo v celoti. Pa tudi ta dva aspekta še nista dokončno raziskana in formulirana. Večji del se izražata v zuna-njem opisovanju. Razen tega pa to niso emi-nentni problemi estetike. Pripadajo ali so-ciologiji, sociologiji umetnosti, zgodovini in zgodovini umetnosti, ali Pa pedagogiki, etiki, psihologiji — individualni, kolektivni, druS-beni,  itd.
Manjka odgov&r na vpraSanje: Kaj je tlsto, zaradi česar je umetnost družben po-jav? Kakšen znak in značaj, katera kvaliteta
in karakteristika odrejajo, da je umetnost, toda samo na področju umetnosti in umetni-škega (torej ne na področju moralnega in politiftnega itd.), zares družben pojav? Išče-mo torej odgovor, ki bo v umetnosti odkril tisto specifično umetniško kvaliteto, ki ka-rakterizira njeno pojavo kot družben pojav, tisto kvaliteto, ki pripada samo umetnosti in nobenemu drugemu področju najrazličnejših oblik človeških in družbenih manifestacij.
Ne zadostuje, če rečemo, umetnost ima vzgojne, etične in podobne funkcije in je zaradi tega družben pojav. Tudi številne druge človeške aktivnosti irtiajo iste vzgoj-ne in etične oznake. Taka ugotovitev ima svoj pomen samo v toliko, v kolikor je do-dala umetnosti oznako, ki je prej nismo po-znali. Vendar pa ne prispeva k znanstvene. mu spcfznanju umetnosti. Pa tud"i tiste oznake, ki predstavljajo globoko, notranjo vsebino pojma umetnosti, niso odločilno važne — ko jih enkrat že poznamo — če so prešircrke, še manj pa, če niso precizno for-mulirane. To je slučaj n. pr. s pojmoma »historičnost« in »razvoj«. Ko je enkrat ugo-tovljeno, d'a je vse človeško odvisno od za-konov historičnega gibanja, potem je po-navljanje teh vezi popolnoma brez učinka, tem bolj, če se zanemari raziskovanje po-sebnih zakonitosti. Ali ko &e neprestano go-vori o razvoju umetnosti, nikoli pa se točno ne ve, kaj je treba razumeti pod tem »raz-vojem«, če se nanaša na umetnost. Povsem jasno je, da ima pajem »razvoj« točen pomen, če se misli na razvoj živih bitij ali na razvoj znanosti, da je pa v tem smislu ta pojem po-polnoma neuporaben za umetnost. Če se pod razvojem razumeva nekaj podobnega kot »progres«, potem za umetnost razvoja gotovo ni.
Takoj je jasno, da široke abstraktne in splošne ter zunanje opredelitve ne zadostu-
jejoza karakteriziranje umetnosti. Ta zahteva razis-kovanje primerno njenemu področju in opredelitve, ki iz njega izhajajo in se nanj nanašajo. Ostane torej: najii tisto, ki bo v tem posebnem slučaju umetnosti njena dife-rentia specifica, tisto oznako, ki na eni strani določa pripadnctet družbenim pojavom na sploh, na rfrugi strani pa istočasno predstav-lja prav tisto njeno posebnost, ki jo raz-Iikuje od vseh ostalih pojavov te vrste.
Izogibanje problema specifikacije pomeni že v začetku popcrln neuspeh vsega, kar je bilo postavljeno kot cilj razi&kave pojava umetnosti.
Neizgrajenost moderne materialistične estetike je v veliki meri posledica nejasne opredelitve njenega predmeta. V skrbi, da se ta opredelitev v adekvatni relaciji do zgodo-vinskega materializ/ma in da se pri umet-nosti v prvi vrsti poudari njen družben zna-čaj, je formulacija predmeta pretrpela šte-vilne nepcftrebne, nasilne deviacije. Namesto da bi se temeljito raziskal sam fenomen umetnosti (in nihčfe ne more reči, da bo za-radi tega postal izoliran), se za umetnost ne-prestano uporabljajo kategorije, ki ji ne pri-padajo oziroma so ji popolncfma inacfekvatne. Razen tega je treba še dodati: reči za umet-nost, da je clružben pojav, ni netočno, toda 7« estetiko je premalo in preširoko. Zato oznak kot so »historičnost«, »družbenost« itd. ni treba prejudicirati. Ce je umetnost zares družben fenomen, z vsemi karakteristikami histoTične dialektike, v kar pri nas nihče ne dvomi, potem se bo v temeljiti raziskavi v resnici naše] v vsaki konkretni analizi.
Predmet estetike je umetnost. To je danes še edino pravilno pojmovanje termina este-tike in področja njegove uporabe. Tcrda to je na svoj način ugotovil že Hegel, moderne materialistične estetske koncepcije pa v tem
pogledu še vedno nimajo Skupnega stališča. Največ nejasnosti je v razmeritvi pred-metnega področja med' estetiko in sociologijcf umetnosti, pa tudi zgodovino umetnosti. Treba pa je poudariti, da sociologija umet-nosti v prvi vrsti raziskuje umetnost kot funkcijo družbe. Zgcfdovina umetnosti pro-učuje konkretne pojave umetnosti v časovni dimenziji zgodovine, v njenih epohah in po-sameznih konkretnih manifestacijah in js torej tako vezana1 na zgodovinsko in socialo-&ko zakonitost.
Nasprotno pa estetika nima takih kon-kretnih interesov. Njen interes je mnogo ab-straktnejši. Abstrakten samo toliko, v koli-kor hoče vso posameznost, raznolikost po-javov umetnosti združiti v en, edini pojem, pojem umetnosti, ki ga potem z enako pra-vico uporabljamo za indijska, mezopcrtamska in egipčanska svetišča, renesančno slikarstvo in moderno poezijo. Na ta način se naloga estetike omeji na eno samo, zelo enostavno, toda direktno vprašanje: Kaj je umetnost? Ocfgovor je ne samo kompliciran, temveč tudi težak. Neizbežno vprašanje, »kaj je umetnost?«, vsebuje v sebi v&a tista vpra-šanja, ki v svojih analizah gradijo celotno estetiko: v čem se umetnost razlikuje cxl vseh ostalih človeških aktivnosti? Kaj je nje-na struktura in kaj jo konstituira? Kaj je ustvarjalni akt umetnika in kaj doživljajni akt publike? Kaj in kakšne so relacije umet-nosti do človeka, življenja in sveta sploh?
Včasih se želi, (zadnje čase tudi pri nas), pojasniti umetno&t z njenim »splošno flove-škim karakterjem«. Ne glede na to, da je tc v vsakem pogledu nejasen pojem, je treba opozc?riti na dejstvo, da se v tem ne mor« ustvariti ničesar drugega kot to, da je umet-nost člcveška manifestacija, ki se javlja po-vsod,   kjer se   pojavlja   človek.   V   toliko  «1
Iz diskusije tovariša Janeza Vipotnika, sekretarja OKZKS
ŠTUDENTJE SO PREVEČ ODTRGANI OD SPLOŠNE BORBE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA
Ugotoviti moramo, da je par-tijska organizacija na univerzi doseg-la v zadnjem času precej uspehov. Predivsem je treba re-či, da so se prejšnja leta komu-nisti skoraj v celotj usmcrjali v reševanje najrazličnejših ma-terialnih in sjcialnih vprašanj, danes pa mnogo bolj rešujejo družbeno politična vprašanja ujiiverze, vsebino in čas študi-ja, se borijo za neposrednejše povezavanje univerze z družbe-no prakso, za izklesano podobo napredne inteligence, se usmer-jajo na ideološko politično vzgojo študentov in druga vse-binsko in ideološko širša vpra-šanja. Partij&ki organizacijj na univerzi je treba priznati, da je v minulem obdobju dosegla pri Jdeološko-političnem ,delu pre-cejšnje uspehe in napravila do-ločen napredek pri organizacij-skem povezovanju kemunistov-Studentov in profesorjev. K uspehom partijske organizacije je treba prišteti tudi to, da so se zaradi oferepljenega politič-nega dela in povečanega zani-manja celoine družbe za uni-verzo začeli nekoliko odločneje reševati najrazličnejši idejni problemi. Tu mitslim na zade-vo v zvezi z Revijo 57, na raz-žiščevanje odnosov na filozof-ski fakulteti, urejanje kadrov-skih problemov na vsej uni-verzi  itd.
Rad bi spregovoril še nekaj besed o idejno političnem nivo-ju in notranjih problemih par-tijske organizacije na univerzi Mislim, da lahko na univerzi govorkno o treh vrstah članov Zveze komunistov. Ena vrsta se z vsemi »ilami trudi, da bi res-nično predstavljala najbolj or-ganizirano zavestno subjektivno silo, od katere se vsak posame-znik v svojem okolju, iivljenju in študiju neprestano bori za dvig ugleda partijske organiza-cije. V drugi vrsti so iakšni člani, kj se dobro zavedajo, kakšne so v organizaciji Zveze komunistov dolžnosti in obvez-nosti, vendar jih ne izvršujejo iz najrazličnejših razlogov, naj-češče zaradi oportunizma. Iz-mikajo se dolžnostim, ne sode-lujejo v zaostrevanju posame-znih problemov, iščejo raznih izgovorov, samo da ne bi bilo treba posameznih vprašanj za-ostrevati, se često 'izgovarjajo na koinite, češ da je komite dal iak in tak nalog, kot da bi bil komite neka povsem druga or-ganizacija — skratka: to so Ijudje, fei čakajo na to, kaj bo dejal viSji forum, namcsto da bi v vsakem posameznem pri-meru in ob vsakem času samo-stojno reagirali. In idejno-poli-tični nivo tretje vrste članov partijske organizacije na uni-verzj je tako nizek, da si če-stokrat niso na jasnem o naj-o«.noarnejših vprašanjih, ki jih partijska organizacija postavlja pred svoje članstvo.
Udeležba na proslavah v čast 40-letnice KPJ nam kaže, da na-fca partijska organizacija res-nično živi sredi naših delovnih Ijudi, da sc naši delovni Ijud.je jasno zavedajo, kaj ZKJ pred-stavlja in kakšne so obveznosti in dolžnost te organizacijc. Ljudje prav dobro vedo, kako naj se komunisti pri posame-znih problemih obnašajo, kdai je njihovo stališče pravilno in kdaj ne. Dolžnosl nas vseh je, da ta svetli lik komunista, ki živi v naših ljudeh, neprestano dvigamo na višji nivo. Dolž-nost nas, članov organizacije Zveze komunistov v času pra-znovanja ni v tem, da organizi-ramo proslave, marveč v tem, da se ob tem jubileju nepresta-no borimo za višji nivo naše organizacije. Mislim, da bo tre-ba  nadaljnje   delovanje   komu-
nistov na univerzi korenito zaostriti. Borba za utrditev na-šega razvoja v smeri, ki jo je nakazal Program ZKJ, bo tem uspešnejša, čim bolj se bodo komunisti znali boriti proti škodljivkn tendencam pretira-vanja; razvoj socializma bo dal tem večje rezultate, čim bolj bo demokratična pot, po kateri ustvarjamo naše socialistične cilje. Demokratizem kot meto-da in sredstvo v izgradnji so-cializma pa zahteva od nas ko-munistov izredno aktivnost, iz-redno borbenost in odločnost v boju proti sovražnim tenden-cam.
Nekateri pojavi resno opo-zarjajo našo organizacijo, da mora idejno politični vzgoji študentov posVetiti mnogo več pozornosti kot doslej. Treba je reči, da so komentarjj v zvezi z dogodki v Zagrebu in Skoplju tned našimi delavci in med ko-munisti izredno pozitivni in da
do katerega je naša dežela pri -šla.  Pri imvesticijah za univer-zo in pri reševanju študentskih materialnih     problemov   gremu lahko  samo  do  določene  točke, ki je v skladu s splošnim nivo-jem, ne pa da ustvarjamo neka pretiravanja. Popolnoma napač-no pa je stališče, da je družba dolžna   v   celoti    pokrivati   vse potrebe   študentov.    Pri   razjas-njevanju   dolžnosti   družbe    do študentov  je  treba  oceniti,  kaj družba     iahko   daje,   po  drugi strani  pa se  je  treba  zavedati, da morajo pri vzdrževanju štu-dentov do določeae mere sode-lovati   tudi  starši   in   tudi   štu-dentje   sami   po   stvojih   močeh in sposobnostih.
Verjetno bomo že letos pričeli graditi novo stolpnico v štu-dentskem naselju. V načrtu j« bila sicer gradnja še več stolp-nic, vendar je palitična situaci-ja pokazala, da ni pametno omejevati  študentov  in jih  za-
jih prj kosilu zvrsti po P*t, šest na enem stolu. Tudi iz po-litičnih razlogov torej ni v re du. da bi pustili, da bi menza v takšni situaciji kot je trenutno, še naprej životarila tako kot je doslej. Strinjam se s tem, da gotovo obstojajo nekateri resni problemi v upravi menze, ki mejijo že na kriminal, strinjam se tudi s tem, da je upravnik verjetno nesposoben in da ga bo treba zamenjati. Samo pri reševanju takih problemov kot so ta menza in študentsko na-selje je pa vendarle potrebno, da tudi študentska organi-zacija prevzame na svoja pleči del odgovornosti za to, kako ^e stvari razvijajo, ne pa da vse prepušča ne vem katerim orga-nom.
Delovno predsedstvo
Iz diskusije tovtrrišice Frtmcke Stnnole, predstovnice v univerzitetnem svetu
Kaj naj postanejo sveti letnikov
izredno    astro    obsojajo  te  do-    pirati v lasten krog, marveč ,1e
godke. Obsojajo jih predvsem z    predvsem potrebno, da jim čim
nekega splo&nega   ekonomskega    bolj odpiramo naše javne pro-
nivoja, v katerem se danes na-    bleme,  da jih  čimbolj  povezu-
hajamo, saj je znano, da je bila    jemo s komunami, s stanovanj-
med   devetimi   areMranimi   štu-    skimi skupnostmi, z našim nor-
denti v Zagrebu tudi štpdentka    malnim življenjem.   Velikokrat       K»  pregledujemo   ustanavlja-    diijsko-pedagoški     in    poLitičnl    čutoim     odgovarnosti     reševati
s 16 tisoč štipendije, ki je vpi-    nainreč ugotavljamo, da so štu-    nJe   svetov    letnikov,    moramo    probtemi,     kakor     tudi     razna    pcjavljajočih se problemov.
la po ulicah: Gladna sam!            dentje preveč odtrgani od jav-    ugotoviti,  da  v času  od marca    vprašanja     družbenega  in  kul-        Formlranje     svetov    Jetnikov
Gre  za  vprašanje,   kakšen  je    nega žlnrtjenja, od splošne bor-    Pa  d« konca     štuidij&kega   leta    turnega  življenja  letnika.  Isto-    zaenkrat ni usipelo. Toda ob tem
status študenta v naši družbeni    be   za   izgradnjo   socializma   in    nis<>   mogli   razviti   nobene  po-    6asno   bi   se   okrttjlli   poravilni    5© ne bi smeli ustaviti, ampak
ureditvi  in   kakšne   obveznosti    se povezujejo predvsem v svo-    se'bne   dejavnosti.   Toda   s   tega    o^nos\     med     profesorji  in se    že   Preko   počitnic   razvijati   in
ima družba do njega.                    Jih   notranjih   študentskih  kro--    stališ-6a , ne   smemo   ocenjevati     ustvaHal<)    zd,ravo    sožitje ko-    forslrati   to   i<ieJ°-   Doslej   smo
Zahteve,     da    so    štipendije    gih.  S tega vidika mislimo, da    vioge i,n pomena teh svetov in    lektiva    Sveti   ietnikov   lahko     ^-ledali  na  'ormiranje teh  sve-
prenizke, da jih je treba Rove-    je    načelno   tudi    popolnoma  v    iih že vnaprei odklanjati.               ^^,^..,.  „_  __^^«!V,  ;_  ^n^_    tov k°t na  ukrep.  ki bo  tako]
6ati, da so potrebne intervenci-    redu   rešitev   vprašanja   Osred-        Za   svete   letnikov   se   zavze-
postanejo ena najširših in naj-bolj     minožičnih  šol  za  delo  v
v   prv&m   letu   že   rodil   boljše
Je,   niso  samo  specifično   ljub-    nje   študentske   menze,   saj  je    mam  icz več razlogov. Ne samo    ,„,.,.„_   imro ,.     .„    7-aHnii    študlJske   uspehe.   S  tem  pa  bi
Ijaaske,   temveč   se   javljajo   v    popolnoma   jasno,   da   menza   s    zato,   ker   je   univerza      mesto,    aruz»enem   upravJjanjoi.   z.aanji    jiK preozko označiIij kajti tu ne
vseh   naiih   univerzah   in   prav    kapaciteto     2     tisoč     obrokov    kjer  lahko slušateljl   s svojimi    J1   t t^ V jugoslov.a"sklh s u"    §re 2* -razširitev osnov družbe-
gotovo predstavljajo reson poli-    dnevno  ne  more  biti  rentabil-    predavatelji  enakopravno  sode-    den-tskih   organizacijah   so   po-    nega   upravljanja   na   univerzi.
tif;ni problem.   Pri  takšnih ak-    na,   če   se    v   iijej    hrani   samo    lujejo     pri     re«eVanju     raznih    kazali,   da   študemtje   v   tistih    Ta, e-na najbolj množičnih akcij,
cijah   in  v tej  borbj  za neena-    600   ljudi   in   da   ne   more   biti    proftjlemov,   temveč      predvsem    svojih forumih, ki jih že  imajo    ki   bi   prelomila   s   tradicijo   in
komerne   povečavanje  štipendij    omejena le na študente, ko ima-    zato,   ker   lahko   sveti   letnikov    na  Tazpolago   —   tu   mislim  na    koncepti   naše   univerae,   pa   se
prihajamo v   konflikt z   našitn    mo v nekaterih delavskih men-    postanejo forum, na katerem se    družbene   organe   v   menzah   in    je    zreducirala    na    posamezne
splošnim ekonomskim   nivojem,     zah    toliko    abonentov,    da    se   bodo uspešno reševali tako štu-    domovih — niso z-nali s pravim    ljudi i,n tako zvodenela. Toda to
ni samo akcija naših študijskih
Iz razprave fov. Jožeta Pernuša, predsednika univerzitetnega sveta
Reforma univerzitetnega študija mora omogociti boljšo in naprednejšo vzgojo mladih intektualcev
V   današnji   raapravi   smo   že precej slišali o reformi univer-zitetnega  študija.  Morda pa  je bilo preimalo  poudarka na  tem, da reforma univerzitetnega štu-dija   ni   nekaj   nekaj   izolirane-ga, temveč je povezana s celot-no   r&formo   našega   šols\va   in da   je   reforma   univer^itetnega štud!ija   samo   del   celotne   pro-blematike.   Ce   gledamo   s   tega stališča, potem je  jasno,  da  ta reforma ni samo stvar študen-tov,   profesorjev,   asistentov   in družbenih     oirganov    uiniveTz-e, temveč   stvar   celotne   skupno-sti.   Nedvomno   pri   reformi   ne gre   samo   za   skrajšanje   traja-nja  študija,   za  tisto,   kar  štu-dentje najbalj  ubčtitijo, temveč za   to,   da  skozi   celotno   šoilsko reformo na  drug način vzgaja-mo  mlade   Ijudi,  da   bomo  do-bili   drugačen   lik soicialistične-ga   intelektualca.
V   začetnih  faz,ah celotne  re-viziije   študija,   študi;jskih   pro-gramov   in    drugih    stvari    na univerizi ne srne>mo gledati ne-kaj zaklljučenega. temve6 ]© za-četek nekega procesa, ki bo hi-trejši,  če bodo saibjektivne sile aktivne,   diroigače  Pa   bo   trajal dal.i   časa   in   povzročal   veliiko ve>č   težav.    Gre    predvsem   za vprašanje  na 'kakšen  na^in bo-m.o  sprejemali  nove  stvari,  &li jih  bomo  podpiirali   kot  komu-nisti. se borili zanje, ali Pa bo-mo   zairadi   partijsie   discipline tiho   in  si   bomo   mislili   svoje, študent     zato,     ker     nekaterl
ukreipi zadevajo v čas in najčin njegovega študija, univerzitet-ni profesor pa zato, ker misli, da zadevajo v način njegovih predavanj. Misdim, da te stva-ri nekje v ppdizavestl še obsto- jajo Ln da bi radi varali saml seibe, če bi rekli, da smo že do-seigili tisto stanje, da so vsi ugovori in pomisleki elimini-rani in da s© boimo vsi odikirito boriili  z.a spremembe.
Naš odnos do moviih stvari se bo lahko pokazal že jeseni, ko bodo prišll na univerzo prvi Ijudje iz proizvodnje. Ze v za-četku lahko uiberemo različne poti in različne načine uresni-čevanja tega ukrepa, lahko ga s svoji'm ravnanjem celo spod-kopujemo in onemiogočamo.
Problemov je pri Teformka-nju univerze še velifco. Skoraj povsem nereše,n je še odnos višjih šol do isitovirstnih fakul-tet, takio da zaenkrat ni'ti še ni jasno, kako b,j t^bsolventom teh šoil omogočili prehod :.a ade-kvatne fakultete. Druga slvar je podiplomiski študij. "Joslej še nismo prišili do zaključka, ali naj bo podiplomski študii resen štuid'i!j. V glavnem prevladuje mnenje, naj bo to neke vrste pripomoček za prakso, kar se-veda v svojein bis>tvu lahko predstavlja. Toda podipilomski študij bi Ibik) treiba postaviti na resno bazo že od vsega "a-četka, če naj ne izgubi svojega koncepta in svoje osnovne vse-bine.   Nezadovoljiva  pa   je   za-
enkrat tudi  še kadrovska poli-tika na univerzi.
V zvezi s kadrcvskimi pro-blemi je bilo siižati očitke, da je po§topek sp^emanja pre-dolgotrajen. Vendar mislim, da to ni osnovno vpra§anje. Ko-munisti na univerzi bi morali voditi dolgoročno kadrovsko poilitiko. Jasno bi morali po-vedati, da se vrši izblr^ ka-drov. Iz prakse pa ti^di iz štu-dentskih vrst preko podiplom-skega študija bi morali prido-bivati tiste, ki so sposobni ne sarno strokovno, temveč tudi politi^no zadovciljivo predavati in opravljati pedagoško delo. Seveda pa te naloge ni možno opraviti v trenutku. Zato ml-slim, da je bolje, če ?. zaseda-njem posameznih mest raje ne-koliko pooakamo. kot pa da jih napolnimo z 'ljudmi, ki bi po dveh, treh letih poslali pro-bOem, ker ne bi bill spos.obrjl za delo na univerzi. Veliko teže pa je nekomu, ki je že na univerzi, reči, da za +o ni spo-soben, kot pa nekoga sprejeti. Pri pravilnem izvajanju ka-drovske politike na univerzl morajo imetj veliko vlogo predvsem komunisti — študent-je in proifesorji.
Nedvomno so vsi omenjenl problemi v današnjem času ze-lo odločno postavljajo n© samo pred družbene organe univer-ze in pred študentsko organiza-cijo, temveč pred vse komuml-s^te. Če s tega stališča gledamo
na te probleme, potern na teh-niki ne bi smelo biti nikakega proiblema, če se kot predmet uvaja Uvod v družbene vede. Ce hočemo oblikovati jociali-stično inteligenco, mara ta ne-kaj vecteti o naši državi in družbi, o na^činu družbenega upravljanja ne samo na univer-zi, temveč tudi izven nje. Tre-ba je torej študij povezovati s prakso. v katero vstopijo štu-dentje takoj, ko dovršijo uni-verzo. Ker &o v teku študija odtrgani od vsakdanje prakse, se večina naših inženirjev, ko pridejo i:z univerze v podjetja, ne znajde v sistemu družbene-ga upravljanja, delavskih rve-tov, upravnih odborov itd. Prav zaradi tega nepoznavanja i.n premajhne politične zrelosti imajo ti Ijudje včasih prav po nepotrebnem različne težave, ki jih največkrat povzroča po-manjkanje  praktičnih   izkušenj.
Ob koncu bi še rad poudaril, da je ab vseh problemih, ki se poijavljajo bodisi v okviru štu-dentskih ali pa družbenih upravnih organov na univerzi, možnost široke razprave. Prl obravnavanju posameznih pro-blemiov Pa je potrebna večja aktivnost korr.unistov in dobrš-na mera objektivnosti. CeJotno dogajanje na univerzi je treba neprestano povezovati s tere-nom, s komuno, s celotnlm živ-ljenjem, kot ga živi naše de-lovno  ljudstvo.
referentov in študijskih komi-slj pri fakultetnih Uipravah, temveič stvar celotne univerze, predvsem pa profesorjev in študentov komunistov kot *'&• vestnega faktorja.
Prav pri tem problemu pa naletimo na neko povsem pr:n-cipielno vprašanje. Naši druž-beni organi imajo danes brez dvoma odgovorno in odločujočo besedo na univerzi. Toda ka-drovski sestav in značaj dela t^h crganov je tak, da oni s^mi svojih sklepov ne morejo Izva-jat:. Skiepe izvajajo na «ni strani študentje ki njihova or-ganizarija, na drugi pa fakul-tetne uprave. G-lede tega do ds-nes še nismo napravili nekaga bistverjega preloma, da bi pr'-šlo do večjega sodelovanja med sveti in upravami na fakul+e-ti;h. Tako pride do tega, da se sklepi. ki jih fakultetni sveti nalagajo upravam, izvajajo do-kai pozno: študijski progrimi so n. pr. objavljeni šele na ne-katerih fakultetah, kljub vsem sklepom.
Drug problem. o katerem bl rada govorila, je idejnost na-ših študijskih programov. Naša univerza je bila doslei pred-vsem ustanova, ki je strdkovno usposabljala svoje sluišatelje. Glede tega je pri nas v primerl z univerzami Po svetu kaj ab-surdno stanje, ki je v nasprotju s potrebami družbe.
Univerzitetnl svet je sprejel sklep, da se uvede predmet splošnega diružboslovj a na vseh fakiiltetah, ki ga doslej niso imele. Seveda se bodo pojav-ljala mnenja, da je to le nova obremenitev študija, toda na-loga komiinistov bo, da se ta-kim mnenjem postavijo po ro-bu. Mislim pa, da samo uvedba tega predmeta še ne bo rešila pomanjkljive    politične    vzgoje
naših študentov in da bo še na-dalje potxebna kar največja ak-tivnost ZSJ in ZK. Vprašati se moramo, ali j© rnožno z nekaj posebnimi predavanji človeka -inteligenta pripraviti do tega, da se bo tudi sam za<5el inidivl-dualno seznanjati s teoretični-mi problemi marksizima. Tudi naše knjižnice bi morale svojo politiko nabavljanja knjig pri-lagoditi tem na;šim prizadeva-njem. Kajti, ie> ne bomo skušall politi6no vzgajati študentov tu-di med celotnim rednim študi-jem, potem bomo še dolgo lah-ko govorili. da razne politična akcije niso uspele tako, kot bl bilo treba.
Na univerzi iroamo sedaj ko-maj 18 odstotkov skript in uč-benikov, kar je gotovo pcrazna številka. Breiz dvoma tudi to nenormalno stanje vpliva na to, da se študij podaljšuje. Ugo-tavljamo, da bi bilo treba me-tode predavanj izpopolniti z raznimi tehni^nimi sredstvl, toda, če niti učbenikov ni, po-tem je težko govorifi o kvaii-tetnejšem [a. hitrejšem študiju. Prav skozl učbenike pa bo lah-ko prihajalo do izraza pravilno idejno obravnavanje posamez-r ih problemov.
Prvi letniki so že skoraj v celoti podrejeni novemu štu-dijskemu režimu. Da bi jim olajšali študlj in omogočiili. da rt-forma čimprej st&če, &o bile uvedene razne oblike pomoči, študijske grupe, mentorstvo itd. Te akcije so dabro uspele, ker je naš pedagoški kader po-kazal pripravljenost za sodelo-vanje s študentl. Predvsem asistentl in pomožni asistenti so pekazali veliko volje in sa-moiniciativnosti. Toda na teh-niških fakultetah je vprašanje te pomoči še vedino iprecej ne~ rešeho. Med počitnicami pa bo tudi treba skrbeti, da bodo slušatelji prvih letnikov delež-ni vse pomoči.
Z ozirom na to, da je refor-ma študija evdolgotrajen proces in da bi se omiJile preveilike žrtve, pa ne smem0 izključiti možnosti, da bi se slušateljem prvih letnikov dovolili naknad-nj izpiti. Ce bomo v študij vsi> od študentov pa do predavatelj-skega kadra res vložili vse na-pore, bomo take odstope lahko delali. Nisem zagovornik mi-lejšega režima. toda prav tafcš-ni naknadni roki bi, .tako ml-slim, pokazali, da simo refor-mo študija vzell zelo resno in da so tudi pod najtežjimi po-goji bili doseženi zadovoiljivi rezultati.
lahko reče, da je umetnost »spložno člove-ška«. Vse druge konkretne trditve, izven te abstrakcije, postanejo kmalu sumljive.
Predvsem je zek> majhno število tistih človeških lastnosti in manifestacij, ki se še danes lahko oz.načijo kot splošno človeške. To so pretežno biološke manifestacije člo-veka, pa tudi te s<? vzete abstraktno: glad, &polni nagon, ljubezen, strah pred srriirtjo, bolečine, itd. Od višjih lastnosti je to morda inteligenca in želja po svobodi. Toda tudi te lastnosti, vzete konkretna, se med seboj tako razlikujejo, da bi se jih na različnih delih zemeljske krogle kamaj moglo spoznati. Na-čin, kako civiliziran Evropejec zadovoljuje evojo lakoto, ima le malo skupnega z nači-no-m, kako to opravlja neciviziliran domačin Polinezije. L* bolj komplicirancf je z ljubez-nijo. Estetika pa mora najti prav tako opre-delitev umetnosti, resda abstraktno, ki bo uporabna za vse konkretne slučaje, za vse kulture in vse epohe, toda ne kot psiholo-ško, bicfloško ali kako drugo disparantno kategorijo. In kar ie pri tem najvažnejše, vs\ ti momenti pripacfajo umetnosti samo kot njene mogoče vsebine, ne glede kako so oblikovane, tvorijo pa splošno bit njene strukture-
Pojem — splošno človeški — rabljen za umetnost z namenom, da bi z njim razlagaM n-en d"ružben značaj, ima prav obraten efekt: s tem potisnem.o v ozadje dejanski pomen pojma družbenost. Pojem splošno človeški vsebuje dejansko tendenco črtanja karakte-ristike družbenosti kot so na primer razred. da niti ne govorimo o niveliranju nacional-nih, ožje kulturnih in individualnih duhov-nih posebnosti. In če je bil pri opredelje-vanju in kar-lkieri^iranju umetnosti za estetiko preširok že pojem družbe. potem je še toliko btflj pojem »splošne človeške« in »večne teme« in da umetnost v določenem gmiaiu žntvš nirrna *spl.ošr:o člcveskih« oTn?k;
vendar ta aspekt za estetiko ne more biti zadovoljiv. Sicer pa bi bilo tudi pretirano trditi, d"a umetnost pripada zares vsakemu človeku. Mntfgo pireveč jih je( ki žive po-polnoma brez nje- Cloveik je zelo nagnjen k temu, da, čim opazi, da neko delo opravlja deset Ijudi, pripisuje to vsem Ijudem. Razen tega je danes kultura skupaj z umetnostjo tako nepregledna, tako komplicirana, da je, kljub materialnim povezavam znotraj posa-meznih razredov, usmerjena na zelo tanke sloje družbe. Lahko bi se celo trdilo, da po-leg razredov, vezanih ifa ekonomsko struk-turo družbe, obstoje še »kulturni razredi« s pomenam slojev in stopenj. Ce koilsumenti kulture, torej tudi umetnosti, ne morejo biti vsi ljudje (celo takrat ne, ko jkn je navid"ez dostopna), potem je treba pojem »splošno človeški karakter umetnosti« (ne glede na možnost njene kcfnsumacije ali njeno vse-bino) sprejeti s precejšnjim zadržkom. V najboljšem primeru ima tak p>ojem poten-cialen pomeo in je treba šele čakati na nje-govo uresničitev.
Deskripcija pojava umetnosti bo pokazala, da jo sestavljajo abstraktno kcJnstatirani in pri tem zelo karakteristični elementi. To je ravno: umetnik — delo — publika. Vsi ti trije členi tvorijo vsak pojav umetnosti.
Vsi ti momenti so v umetniškem pojavu vedno prisotni, pa tudi takrat, ka realno niso navzoči. Integriteta se neizbežno dopolnjuje z virtualnostio ali potencialnostjo nenavzočih elementov. Umetnik ustvarja pogosto v sa-mtfti, »sam zase«. toda del-o vedno nastaja z namenom za nekoga drugega, za javnost ali za ozek krog prijateljev. Delo pogosto ni zma^ terializirano (objektivno fiksirano vn ne ob-stoji v durativnem smislu, je pa ostvar.ienrf v neposrednem kontaktu: kolokvijalno ko?er-stvo.  glasbene   improvizacije,  fantazije   ipd )
Integralnost umetniškega pojava ima še enn pometnbno lastnost. Dcfgaja se vedno v
isti smeri: od umetnika proti publiki. Kon-stantnost teh oblik daje dovolj razlogov za zelo določene ziaključke.
Vsaik dcfživljaj se vrši v sferi subjektov. Skrajna človeška odprtost do sveta in življe-nja intenzivira te doživljaje do povišanega občutka subjektivnosti. To spet pomeni in-dividualizacijo in potem izoliranost in zapr-tost. Zaprtcfst se manifestira kot osaimljenost (celo v družbi)t ki v stalnem neizogibnem srečavanju s svetom in življenjem in neod-vrnljivo odprtostjo proti njim nivelira sub-jefct na samo golo stvarnost, na raven ob-jekta, na brezpomtfčno enakost stvari. Ta od-prtost je nepotrjenost subjekta kot subjekta. Toda subjektova zavest, ki kljub temu nosi v sebi pokiost in napetost osamljenosti, za-hteva svojo potrditev. Zata se subjekt odpira proti drugemu subjektu, ker lahko samo na nivoju subjekta uresni^i • najpopolnejšo po-trditev samega sebe. To izražanje zaprtosti v smeri drugega, enakega sebi, pomeni polno in pravo afirmacijo človeka kot subjekta.
Umetnost v svojern najglobljem smislu po-meni tako potrditev. Pojav umetnosti se raz-vija v raz.ponu od umetnika do publike, v kateri se umetnik potrjuje, potrjujoč isto-časno tudi njene vrednote. Slava, ploskanje, število publike itd. so samo zunanji znaki te potrditve- Akt osvojitve, ki pomeni resnično potrditev, je često neviden. Delo, kot cilj in uresničitev ustvarjalnega napora, ne zahteva le enostavnega odcrbravania. Pričakuje osvo-jitve. In včasih čaka na to leta, desetletja, stoletja.
Enosmernost, s katero se Integrira ures-ničitev pojava umetnosti, opozarja na po-manjkanje reverzibilnosti. Zato se pojav umetnosti ne odvija v smislu razgovora, kon-verzacije. Prej ima značaj sporočila. Prihaia samo z ene strani in lahko bi se reklo, da ne trpi nasprotovanja. Značaj sporočila se kaže tudi v tem, da umetnost razen svoje »pecifiC-
ne aktivnosti ne predstavlja nikake druge realne aktivnosti. Vrši se izključno na planu človeške dejavncrsti in ima šele naknadno materialne efekte.
Sporočilo vedno nastaja iz ocTnosov sub-jektov d'o stvari, do sveta in življenja sploh. Ta odnos konstituira vse vsebine, ki pripa-dajo ustvarjalcu in iz teh vsebin nastaja sporcfčilo.
Ce pa se sporočilo javlja kot nujna, ven-dar svobodna vez človeka do človeka, potem se v njem kaže neizogibnost. In zaradi te ne-izogibnosti, naravnost usodnosti, se sporočilo v svojem človeškem prodoru nikoli ne bo izgubilo v nepobitnem- Vsako sporočilo bo, na tak ali drugačen način, reducirancf na tisto bistveno, in v njem se bo — čeprav v temnih globinah — vedno zrcalil prav, tisti bitni odnos človeškega bitja do zagonetke sveta, življenja in samega sebe.
Na temelju teh (in nekaterih drugih) ana-liz. se lahko zaključek sintetizira v formula-cijo — bistvena funkcija umetnosti je: bitno se izraziti.
Jedrnatost tega stališča ne zahteva toliko objasnitve kot omejitve. Predvsem 'je treba opozoritit d*a sporočilo tu nima oznake in funkcije komunikacije. Sporočilo tudi ne more biti brezcrsebno, ali sporočilo v smislu prenašanja in objavljanja nekih novic, ki so v življenju lahko zelo važne: važnost ni bistvena.
In še ena omejitev: sporočiti ali izraziti še ne pomeni enostavnega izražanja občut-kov, razpoloženj ali misli. Sporcrčilo ni nepo-sreden »izliv« privatnega duševnega življenja. Izraziti se bitno pomeni tu izraziti svoj doživljalni odnos do sveta in življenja; ali izraziti odnos do stvari in ljudi, v katerem odseva to splošnd stališče in v katerem je to stališče na.nek način vedno prisotno. Bitnost je tu prisotnost odnosa do sveta. Vedno ima-mo neko določeno situacijo, iz katere se for-
mira ta odnos. Situacija je nujno prostorn-o, časovno in zgodovinsko konkretna.
Končncr je treba odkloniti misel, da želi taka interpretacija umetnosti poenostaviti umetnost na narativnost. Sporočilo nima, niti ni potrebno, da ima v oz.adju neko verbalno — deskriptivno strukturo. Lahko ima popol-noma nejasne, motne fiziogncnnije in zado-stuje^ da satno zbudi podobno ali pa popol-noma neodrejeno »resonanco«.
Glavni namen te kratke analize je bilo fiksiranje družbenega anačaja umetnosti. Ta leži v sporočanju, izražanju, ki predstavlja najglobljo vez in odnos človeka do človeka. Ljudje so povezani med seboj z različnimi vezmi in med njimi ima ena značaj velike pristnosti. To je umetnost po svoji nujni usmerjenosti človeka do človeka. Ta usmer-jenost na drugega je nerazdvojna in neiz-bežna relacija človeka do človeka, brez ka-tere je pojav umetnosti nemogoč in brez ka-tere ne obstoji, in odkriva bitne oznake člo-veka kot družbenega bitja; umetnost pa kva-lificira kot izključno d"ružben pojav. Sporo-čilo je torej tista specifična oznaka, z.aradi katere se umetnost lahkcr šteje pod pojem »družben«, da pa kljub temu ostane pri svo-jih samobitnih kvalitetah, ki pripadajo iz-ključno sferi umetnosti.
Samo po sebi pa mora biti jasno, da vztra-ijanje na »sp-oročilu«, kot obliki odnoscfv in vezi med ljudmi, torej neki specifični obliki njihove družbenosti, ne pomeni trditve, da je to edina oblika njihove povezanosti. Prav tako je treba poudariti, da to tudi ni edina oblika potrditve človeka ln njegovega sub-jekta kot subjekta. V vsakem slučaju je to ena izmed najglobljih človeškib manifestaclj, ne pa tutfi edina. človek se lahiio kot človelc in subjekt potrdi v zelo razJU^ih oblikah aktivnosti. Toda v sferi doživetij in na ni-voju duha, zavzema umetnost poleg filozofijt centralno in najpomembnejšo pozicijo.
Pismo iz Amerike
Iz udohne domačnosti Eko-nomsk« knjižnice sem se zna-Šel sam na obali Pacifika, štu-dent največje privatne univer-ze ameriškega Zahoda, na Staniordu. Ogromen kampus, osem tisoč pretežno republi-kan&ko usmerjenih študentov. Stanford, univerza kontrastov, s Kendallom, najbolj reakcio-narnim profesorjem »na tej »trani Mississippija* in prof. Naranom, edinim odkritim marksistom, kar jih poučuje na veJikih univerzah. Univerza, ki razpi&e vsako leto razen cele vrste delnih tudi deset popol-nih štipendij za študente z vseh kontinentov. V okviru te žtipendije je Stanford prebil »zvočni zid« in štipendiral mojega poljskega kolega — člana komunistične partije. Ta univerza vzdržuje tudi svojo podružnico v Stuttgartu kot del velikega eksperimenta za povezavo študija v Ameriki in Evropi. Stanfard je realkcio-narna ustanova, ki prepovedu-je politično strankarsko pr^ pagiranje na kampusu in ima slatoo nogometno moštvo to Btadion za 9000 gledalcev. Tu-kaj študirajo študentski pred-stavniki 62 različnih narodov. Edini Jugoslovan sem — mor-da je to ddbro — ker nimam nikogar, da bi skupaj tradicio^
 čuček
nalno vihala nos (aii pa se navduševaia, op. ur.) nad vsem, kar m Kranj&ko — sam pa sem se že navencai ponavljati trik z Beogradiom, iiuaimipesto in Bukanešto,..
Razen »zastrašujoče apatije« sem na&el tudi nekaj stvari, ki so vredne premisieka — mnogo bodj kot objokovanja... Staniordski si&tem Castnega kodeksa, Osnovni standard, Knjižnica, RSR sistem učenja na. podlagi audio-vizualniii kartonov, sistem izpitnih kar-totek in izpitov, sistem, ki omogoča že z golo organizaeijo študij celemu razredu, tudi če je v knjiznici na razpolago le nekaj knjig. Sistem študentske &amouprave in oiiganizacije ima nekaj elementov, ki bi lahko biti zanimivi tiudi za koiege na Miklošičevi.
Da, ameriški študentje se stirižejo na krtačo in nosijo ži-vobarvne jopice — toda, je to res vse, kar smo sposobni opa-ziti in opisati?
Med stvarmi, ki na tej Soli presenetijo vsakega obiskoval-ca, so dominantni Osnovni Standard. Castni kodeks in Quarter sistem namesto se-mestrskega.
»Stanford pričakuje od štir dentov, da v univerzitetnem delu in izvenšolskem življenju pokažejo smi&el za red, mora-lo, osebno odgovornost in pra-vice drugih ljudi. Prekršek te-ga standarda je zadosten raz-log za odstramitev z univerze.« To so besede, ki jih čitam ob vstopu na Stanfard, natisnjene na zelenem kartončku, kjer podpišeš. da se boš standarda držaL Ničesar revolucionarne-ga ni v gornjem tekstu in ven-dar vse. kar iz njega izvira, amogoča mnogo prostejše gi' banje in uspešnejši študij.
Časlni kodeks je osnovan na OsnovB^m Standardu in je »izraz zaupanja univerze v odgovarnost in resnost študen-tov«. Svobodni izpiti so ena od Gtvftrt, ki jih omagoča ta si-stem. Vsi iz^pitd cia Stanfordu so pisnaeni in po pravilu nihče ne no& nadizirati študentov medtem, ko pišejo naloge oz. iz-pite. Profesor mora zapustiti razred, kjor študentje oprav-
Ijajo izpit. Student ima pravico odnesti nalogo domov ali na bližnji travnik in reševati na-loge v okolju, ki mu najbolj prija. Edina onieiitev je čas — ta je za vse enak. To seveda ne pomeni, da ne moreš pisati izpita dan prej ali pozneje, če se dogovoriž s profesorjem. Pi-šeš seveda i^te naloge, ki so jih pisali tvoji kolegi prejšnji dan ali bodo preznojile kolego dan pozneje. Naloge so v štir dentovih rokah varne, varne tudj za izid izpita, ker je na ovoju zvezka. v katerega pišeš izpitne naloge, majhna klavzu-la in prostor za tvoj podpis — »Obvezujem se, da bom spo-štoval Kodeks in ne bom dal niti prejel nobene nedovoljene pomoči-«. Podpis ali beseda na tej univerzj zadostuje. Da, pre-cej čudno je, ko med pisanjeim štiriurne naloge iz statistike odideš s sotrpmom iz so&ednje klopi na sprehod ali >»čik-pavzo« — ena sama formulica bi morda režila njega ali tebe — in vendar se lepo pogovar-iata o basetoallu.
Kje je ključ uspeha tega si-stema — sisteima, ki je ponos te univerze in študentov? So ameriški študentje v osnovi bolj pošteni kot naži evropski >>-plonkarji«? Je njihova res-nost nekaj, česar mi nimamo? Rešitev uganke je v sistemu, ki je za vsem skupaj.
Kaj se zgodi, če nekdo go* ljufa? Če si pomagaš z razni-mi listki itd?
Prvič, če ti pax>fesor iz nalo-ge lahko dokaže, da si golju-fal, te gladko izključijo.
Drugič. skoraj vedno bi te ob poizkusu nedovoljene sa-mapomoči levi ali desnj sosed vljudno opomnil. Če se za opo-zorilo ne zmeniž, te bo kdo v razredu vljudno zaprosil, da &e sam javiž profesorju, in če ignoriraš še to vabilo, potem skoraj sigumo dobiš vabilo častnega razsodižča in po za-&Iišanju skoraj vedno tudi do-kument o izključitvi. To je sr stem za.uveljavljanje, ki pa je povsem sekundarnega pomena, ker ie duh in zavest bistveni element.
Problem «-kolegialnosti-« in »ovaduJtva-« in podobnih stva-ri je tukaj podrejen pojmu *>fair play* in borbi za ocene. Znamenito redovianje na stan-fordski krivulji Castnemu ko-deksu mnogo pomaga.
Krivulja predstavlja razpo-reditev pozitivnih ocen v raz-red-u. 15 odstotkov lahko dobi odlično, 35 odstotikov prav do-bro, nadaljnjih 35 dolbro in spodnjih 15 odstotkov zadost-no. Dobro in zadostno pred-stavljata nezaželeni ocenj — ki pa sta še vedno pozitivni. Vsakdo, ki se okoriišča z viri, !.i jih kolegi pri pisanju izpita ne uporabljajo, lahko potisne ocene ostalih navzdol. Dva ali trije goljufi v razredu dvajse-tih lahko precej spremenijo ocene ostalih — zato tudi an-glosaksonsko fair play pravilo ni le mrtva črka. Zaupanje v sistem je splošno in v celem letu tukaj nisem videl niti enega primera, da bi se kck> poizkužal oikoristiti s prostost-jo, ki jo ima.
Zanima me, kdaj bo kak pro-fesor naše univerze nehal to-lerirati listke in prižepetava-nje. Bo kdo od njih uivedeJ krivuljo, apeliral na poštenost in resno&t študentov, pokazal zaupanje vanje in nehal hoditi po razredu, iskati šumeče pa-pirčke in škileče oči? Se bolj pa, bodo žtudentje opravičili tako zaupanje?
Castni kodeks ne omogoča le prostih,   nekontroliranih   izpi-

tov, ampak tudi odličen sistem v knjižnici. Knjižnica v Stan-fordu je ogromna ustanova, sa-nje vsakega študenta; ne samo zaradi obsega — 1,200.000 zvez-kov — ampak tudi zato, ker so njene palice odprte vsake-mu študentu. Da. v tej knjiž-nici ne dobis knjig poteim, ko si izpolnil formular in dobil mrk knjižničarjev pogled za-to, ker si si naročil knjigo le, da bi pogledal, če je v njej kaj, kar bi lahko uporabil v seminarju in jo vrnil po dvaj-setih minutah ...
V samih skladiščih knjig &o med policami majhne mizice, kjer si y miru prebiraž kupe knjig, kl so okrog tebe na do-segu roke. Vsakdo, kdor je kdaj pisal kak seminar, ve, ^caj pomeni, če se lahko prosto gi-baš po prostorih, ki so »sve-tišče« naših knjižnic. Dve ogromni čitalnici, Sociološka in Umetnostna — z odprtimi policami refearenčnih knjig in novitet omogočata delovmir-ni atmosferi — že bolj pa pri-ja neposredno izbiranje knjig \z področja, ki te zanima.
Izkuišnje knjižničarjev te univerze kažejo, da stari krik naših knjižničarjev, da bi žtu-dentje v enem tednu vse knji-ge pomešali in polovico po-kradli. ne drži in predstavlja boli podcenjevanje žtudentov in pomanjkljiv s-misel za or-ganizacijo. Seveda moraš tudi na Stanfordu za knjigo, ki jo neseš iz knjižnice, podpisati reverz, toda znotraj knjižnič-nega poslopja je dobro delova-nje le stvar organizacije in morda tudi zaupanja — Ko-deksa.
Ameriški žtudentje bistveno niso boljši od nas. Ne vem, če je kdo med nami, ki bi dvo* tnil, da mi n« bi mogli doseči tega. kar je dosegel Stanford in že kak ducat ameriških univerz, ki delujejo na podla-gi Kodeksa. Tak sistem daje študentu nedvomno priliko za resnejže in boljše delo.
Mnogo predpisov, ki sodijo še k idejam s konca prejšnjega stoletja, ie iz Stanforda napra-vilo morda preveč resno in dolgočasno ustanovo, toda kdo smo mi. da lahko presojamo vrednost ukrepov kot: prepo-ved vsakega alkohola na ob-močju univerze, predvsem pa v žtudentskih domovih; zahte-¦¦" da se dekleta pod 21 leti podredijo disciplinskim zahte-vam univerze in žive na kam-pusu in ne smejo n. pr. brez posebnega dovoljenja prenočiti izven kampusa, da morajo biti brezpogojno doma 'ob 2.30 zju-traj, da morajo na posebnem formularju napisati, kje in s kom so, če so zunaj med 11.30 in 2.30; da noben moški nima dostopa do sob deklet in &e lahko shajajo le v dobro ure-jenih, toda ne preveč »intim-nih-« družabnih prostorih; da univerza zahteva, da so na raznih smučarskih izletlh in podobnem prisotni šaperoni; da univerza prevzema odgovor-nost za v&e. kar se zgodi na kampusu, in zato smatra vse te uredbe za upravičeine.
V svojih »skokih naprej* uva-jajo Kitajci vse mogoče nove oblike dela ln življenja. Nove oblike življenja v komunah ne veljajo &amo za delavce ln'na-meflčence, paič pa v enaki tneri tudi za študente in šoloabvezne otroke. Pojav, ki je povezan s komunalnim gibanjem; je ustvarjanje ogromnega števila provlncialnili »univeirz«. V šan-tunški provinci jih je bilo v zadnjem času ustanovljenih 4014 in največkrat vodl te uni-verze »delovno ljudstvo samo«. Na teh 4014 univerzah je vpi-sanih 226.000 študentov. V ko-muni Kvangsj imajo 22 inštitu-tov, kjer pou<5ujejo agronomijo.
Mi se zgrozimo nad njihovo "*&mešno, strogo in brezdušno disciplino«, oni bi &e pa nad »¦čudno*« discipilino in številom raznih obiskov v študentskem naselju, da o živahnem pijan-čevanju in raznih prireditvah niti ne govorimo.
Zelo enostavno je, s sicer malo demagoškega stališča, pi-sati o pomanjkljivi kvaliteti študija, o zmaterializiranosti študentov. Mnogo je res — še bolj res je, da se iste besede slišijo za vse mogoče narode in študentske organizacije do-ma in v tujini; in še bolj res je, da je čas, da bf naši štu-dentje hodili po svetu in pi-sali ne samo o tem, kaj je sla-bo zunaj, ampak da bj včasih opazili tudi kaj takega, kar je novo, zanimivo in koristno. Stvari, ki bi bile vredne pre-misleka in morda posnemanja.
Ženske in univerzitetni študij
Južnoafričan Nanu v razgovoru s prijaznim kmetam.
Danes se vsakemu študerdu zdi pravzapmv čudno, če v njegovem letniku ni nabenega dekleta. Se celo na nabbobj »nežensfcih« oddelkih jih lah-fco najderruo, da sploh ne gom v&rimo o tistih, kjer so skoraj popolnoma »izrinile« svoje mcr §ke kolege. Danes je tak polo-žftj v skoraj vseh civiliziranih deželah. Koik$en pa je bil pred komaj 60 leti v Belgiji, nam pove naslednji članek, ki je izšel v belgijskem študent-skem listu La Metropole.
Ko je leta 1888 doktorica pranva Marie Popelin izročila svvjo prošnfo na Bruseljsko sodišče, da ji dovoli opravljati advokatske posie, ji je javrvi tožilec odgovoril: »Vloge, ki jo nameravvjte igrati, in pasle, s kai&rvmi se nameravate uk-varjuti, vam ni dcda ne narava ne družba. S to prošnjo ste si nakopali samo nepatrebne sit" liosti! Poiščite si drugi posel kajti poklic, ki ga nameravate opravljati, je za vas nedostor pen...«
Zenska, ki je teda-j hotela obiskovati univerzo, je mora-la imeti precej poguma in vztrajncpsti. TradicOonalhe ider je, predsodki, navade itd. itd., vse je bilo prati njej.
Toda ti časi so minili in žen-ska n-a unverzi je danes kaj vsakdanji pojav. In ravno to-liko zabavna kot poučna je misel na tiste čase, ko so še v predavalfiicah pojavila prva »krila«.
Leta 1872 je prva ženska zor prosila za dovoljenje za študij medicine na univerzi v Louua-inu. Dovolili so jt samo nekaj kurzov, potem je morala oditi v Bern. Tri leta pozneje je notrvnji minister uradno zar prasil univerze za njihovo mnenje glede sprejetja žena na medicinske fakuitete. Ne-kcvtere umverze so btle proti,
druge za. Končno so le zmar gali zadnji in leta 1876 je bil izda-n zaicKm, ki je ženskam dovoljeval  vrpis  na medidno.
Leta 1881 je univerza v Li-egu predlag<da, da bi ien-skam, ki imajo potrebne kva-Ujikacije, dovoljevali vpis na vse oddelke. Sele skoraj deset let pozneje, 1890 leta, jim je zakon odprl vsa vrata na uni-verzi in s tem možnost za pri-dbbitev diplome in vseh prar vic, ki so s tem v zvezi — razen služb v sodstvu seveda. Sele devet let po smrti M. Po-pelin, leta 1922, je prva ženska dobila pravico reševati pravne zadeve.
Po I. svetovni vojni oblasti niso mogle več preprečev<uti ženskam dostopa na univ-erzio, čeprav javno mnenje še ni bi-lo na njihorvi strani. Zmaga je bila uradno potrjena, toda boj za koedukcijo še ni bii končan. Okrog leta 1930, ko je pričelb prihajati na uni-verze vedno več deklet, so zar čeli postajati njihovi nwški tovariši nemirni in jih sma-trati za nevarne tekmece. Ko so dekleta vstopale v predar valnice, somorale biti večkrat pripravljene ua neslane šaile.
Počasi, vendar kanstarvbmo je naraščala njihova »vamost« in enakost z mo&kimi tovwriši. Boj za koedukcijo se je končal na čisto naravennačininnjem najhujši nasprotniki sto počasi omagali. Leta 1930 so štvdentje že sami branili pravice sw>jih sožolfc.
Od leta dalje število deklet na belgijskih univerzah k>on-stantno na/rašča. Dam.es nihče niti ne pomisli na to, da bi se spraševal, kako so dekleta pri-šla na umverzo. Edini znaik »starega aovraštva« je bilo opaziti leta 1950, ko so za de-kleta še veljali predpisi izpred vojne, ko niso smele biti čla-
Dežela tisoč univerz
fcrgovinsk© vede, gozdarsbvo, po-lltične znanosti, vojašlk© zna-nosti, linance, ekonoinsko poli-tiko, šport in umetnost.
čeprav vse te lnštituclje ime-nujejo Tiniverze, so v bi&tvu le na nekoliko vlišjem nivoju kot zadnji razredj osinovnih Sol. Na finančnem oddelku take ko-munske univerze pouičiujejo n. pr. »finančno vodenje komume«, to je najosnovnejiše knjigovod-»tvo. Studentje v lndustrijskih oddelkih se uičljo upravljati s poljedelskimi stroji, pridobivati železo   itd.
Ker se razvoj teh »unlverz« vedno boij širl, je slišati vedno več glasov, ki izražajo zaskrb-
Pred Prešernovim spomenikom v Kranju.
TELEGRAMI
LUttich (Belgija). Prvič so študentje in profesorji medlcinske fakultete nastopili v skupnih pouličnih demonstracijah, zahtevajoč, da se bolni študentje brezplačno sprejmejo na univerzitetno kliniko.
Cambridge. Stevilo na novo sprejetih članov v študentsko organizacijo je vsako leto manjše in je padlo letos na komaj 1050. Razen tega je bil tudi z 131 proti 64 glasovom odklonjen pred-log o sprejetju katerekoli študentke.
Hald (Danska). 29. in 30. maja so se v tem mednarodnem Štu-dentskem centru sestali predstavniki združenj nacionalne študent-ske zveze DSF. Diskusija teh neuradnih razgovorov je obsegala sistem visokošolske izobrazbe in načela bodoče Studentske politikp na  mednarodinem  polju.
London. V zadnjlh mesecih se na ulicah vedno pogosteje po-javdjajo študentje fakultete za likovno umetnost in arhitekturo, člani Anti-ugly-league. Tako dajejo duška svojemu nezadovoljstvu s sedanijim nivojem britanske arhitekture.
Jodhpur (Indija). vlada je zaradi preštevilnih stavk sklenila uvesti številne ostre ukrepe proti študentom. V bodoče se morajo obračati le na svoje predstavnike, ne pa na politične stranke, sicer  bo   vlada   zaprta   posamezne   predavalnice.
Rim. Poleti bo v italijanskem glavnem mestu mednarodni seminar za študentski film, ki ga pod okriljem mednarodnega biroja za študentsko kulturno dejavnost organizira film&ki oddeleik naci-onalne študentske organizacije UNURI.
New Zeeland. Na povabilo novozelandsike študentske zveze je pretekli mesec obiskala ta otok Indoneziiska študentska delegacija. Ogledala si je šest univerz in imela neposredne sestanke z novo-zelandskimi  kolegi.
Oslo. Norveški študentje so ostro reaglrali na nedavno rektor-jevo izjavo. če§ da predvideva.io načrtd za novo tiniverzitetno po-slopje oblslk le kafcih 6000—7000 študentov. Studentski list Epoke piše, da je neizogibno potrebno, da se poveča število izobražencev. če  naj   dežela   sledi  hitremu   gospodarskemu   napredku.
Edinburg. Grupa afrišikih in zahodnoimdijskih študentov Je ob podpori rektorja in Studentskega sveta protestirala proti rasni se-ij   na južnoafrištoito unlverzah.
Ijenost zaradi devalvacije Sol-stva v celoti. Neposredna po-sledica tega študija je nizek nivo pouka, kar pa istoiča&no predstavlja tudi oviro za raz-voj znanosti.
Eden izmed osnovnlh ciljev nove vzgojne politike je zado-voljitev ogiromne želje po zna-nju v novi Kitajski. Pred revo-lucljo je , bila šola privHegij redkih izbrancev in Kitajci se še danes niso popolnoma znebi-li tradicionalnega »strahospo-štovanja« pred učenimi ljud-mi. Proti temu uporabljajo vse mogoče ukrepe in metode. Se-/ daj, k0 je pravica žol^nja ena najosnovnejših pravic vsake,ga državljana. si vsak želi člmprej pridotoiti potrebn0 znanje. Nova oblast kljub vsem naporom rvl-ma možnosti, da bi zadovoljila ogromne potrebe vsaj z naj-osnovnejšim — z učitelji. Pa tudj denarna sredstva so zaradj drugih, še večjih potreb precej omejena. Posledica tega je, da lansko leto nl moglo v šole 40 odstotkov šoloobvezmih
Letošnja odločba, da bodo skušali zadovoljiti potrebe z znižanjem nivoja pouka, je pri-vedla do tega, da so lahiko ob-javili, da v letošnjem letu obi-skuje osnovno šolo 93.9 odstot-kov vseh šoloobveznih otrok. Od leta 1957 do letos se je šte-vilo slušateljev na visokih šo-Iah in univerzah podvojilo. Ko-mune bodo iz svojih sredstev dajale sredstva za nove uni-verze. Neosnovana ni tudi dom-neva, da bodo učitelje izbirali tudi med tistimi odvečnimi birokrati, ki so jih poslali iz mest na deželo. To bo ukrep, ki bo osnovnošolski pouk dvig-nil na prejšnjo raven. Ce se bo to zgodilo, bo počasi začelo izginjati tudi to »morje uni-verz«.
nlce študentskih organizaclj. Pmnagaile so si na ta način, da so začele prirejati čujanke s plesom, kamor so vabile svo~ je holege. Končno so pod tem pritiskom popustile tudi štu-dentske zveze in danes vlada na univerzah »mesplošno in ve&no« prijateljfstvo med otoer ma spoloma.
Odnosi med obema spoloma so se danes na univerzah po-polnoma normailiziraU in dcr bili čisto naraven znučaj — kot je to povsod drugje — prijateljstvo, relativno malo Ijubimkanju, zamoke, poroke.
Opazovanje razvoja študent-ske mentalitete dpvoljuje do-rrvnevo, da bo študervtskih zor konov   vedno  več.  Psiholo§ko
je %o feaj laihlho pojasnvtL % družbenega stališča je vmivei* zitetno življenje nenaravno. V letih, ko $o njihovi vrstniki v drugih pokUcih ie davno po-ročeni, so itudentje v veliki večivi še vedno smnski. Glavni vzrok tega je gotcmo njihov ekonomski palož<uj. Prav zar radi tega so si postavile bel-gijske štvdentške orgakiizacir je za ruHcfgo, da poročenim študentom preskrbe posebne ugodnosU: vočje štipendije, stanovanja, razne alGfšcLve itd. Vse to naj bi na svoj način pfadpiralo zakomsko živiienge med študenti, ker je to, pri urejenih ekcmomslkih ra\zme" raih, pogosto stimulus zd dfobre učne u&pehe.
Izletniki so se pomudili tudi na blejskem gradu.
Košček prijateljske
dežele
Prijetino razjMJloženje, kl smo ga občutili že prj prvem sreča-
nju z inozemskimi kolegi v na-selju, se je ponovilo koncem preteklega meseca na izletu, ki ga je priredil Odbor za med-narodne zveze pri UO ZŠJ. 2al so se ga udeležili le arabski. indijski Io južnoafriškl kolegi. ki so se tako pirvič seznanili z lepotami naše Gorenjske. Koll-kor se |e iz gorenjskega centra Kranja dalo na hltro odnesti vsaj oek vtis, je bil to prav go-
tovo pogled na prostrano Iskro, viseči most ^&z Kckro ter prl-srčtio Prešernovo gledališče s spom©nikoim   velikega   pesnika.
Po kratkem oddihu pri Sta-rem Mayerju je avtobus hitro požiral kilometre, se srečno povzpel na brezjanski klanec ter se spustil k modri gladini Blejskega jezera. Ce si že na Bledu, ne pozabi na še nedo-tsknjeno naravo, ki io v sebi skriva Vint.gar — je gotovo ostalo zapisano v srcu ajfriških in azijskih študenitov. Zdi se, da je čar te prlrodne divjine še najboli občutii otroško neugna-n{ im obeneim globoko mifsleč; temnopolti Afriičan Nanu. Tiho je stopal po ozki stezi v Vint-garju ter sl *u in taim zabrun-
dal nam nerazumdjlvo domačo melodijo, dokler se ni znašel zunaj prijetnega hiada šume-čega Vintgarja. Tedaj pa se je zopet razživel ter skuišal nave-zati nova poznanstva in kot se je videlo rniu je to v alovetnsko-nemškem razgovoru z bl«jskim kmetom tudi  usp-elo.
Sonce je poslednjič osvetlilo vrhove Julijskih Alp, ko s« je družba povzpela na blejskl grad ter se ab pogledu na okusno urejene prostore vsaj za trenu-tek preselila v preteklost.
Po skromnem prigrlzku v Je-lovici, kjer &e je visoki Indi-jec v imenu ostalih kodegov za-hvalil za nepozabna doživetja, je že v polmraku sledil obisk begunjskiih žrtev. Obrazi so se zresnili, temnopoiti ¦kolegi so prisluhnili našemu pripovedo-vanju o težkih časih okupator-jevega stirahovanja. Oči so ne-mirno blodile po kamnitih koc-kah ter prebirale zanje težko izgovorljiva   ime-na...
Košček naše ožje domovine, ki ga lahko s ponosom pokaže-mo komurkoli, je naše kolege \z daljnjih dežel že bolj približal in navezal na njim prijateljstko državo  in ljudi.
A. Bassim
i. kolo zvezne atletske lige:   . _
Odličnih 15 826 točk za atletinie Olympie
V PRVEM KOLU ZVEZNE ATLETSKE LIGE STA SE V LJUBLJANI SRECALA MESTNA RIVALA LJUBLJA-NA IN OLYMPIA. TA PRVI DVOBOJ SO ENE KOT DRUGE ATLETINJE PRlCAKOVALE Z MESANIMI OB-CUTKI, SAJ IMATA OBE VRSTI NEKAJ TEKMOVALK POSKODOVANIH IN SO MORALE NAMESTO IZKU-SENIH TEKMOVALK VSKOCITI MLAJSE MOCI. SVOJE NALOGE SO IZPOLNILE VEC KOT ZADOVOLJIVO IN SO NJIHOVE STAREJSE KOLEGICE LAHKO PRAV ZADOVOLJNE S SVOJIMI NASLEDNICAMI.
Ko smo pred kratkim dobili Itudentje v svoje vrste še atlet-
ki klub, res nismo pričakovali, da se bodo atleti znašli pod novo streho tako dobro. Saj ve-mo kako je in težave se pcjav-U&jo tako nepričakovano v iportnem delu, da se le najbolj iznajdljivi delavei izvlečejo iz njih. Kaže, da so atleteki delav-el g tetm računali in se že v na-prej pripravili. Neutrudno so nadaljevali začeto delo Ln v so-boto in nedeljo so se že pokazali prvl rezultati, ki so presenetdli ne samio navadne gledalce ampak tndi atletske srtrokovnjake.
Ze pa*va točka nedeljsikega gporeda je sprožila val ©dobra-ˇanja.    Dragi    StamejčiSevi    je
kot prvi Jugoslovanki ucpelo preteči 80 m z ovirami v času pod 11 sekund- S tem rezultatom je Draga pokazala, da se ajena krivulja dviga in upamo, da to ni njena zadnja beseda. S tem rezultatom se je uvrsfclla raed najbcljše tekačice v Evropi« Tudi Usenikova je bila dobro razpoložena. Po nekaj poizkusih je krogla poletela 14,46 m daleč, kar ni malo. Ena lastovka 2e ne prinese pomladi! Zato tudi po teh dveh disciplinah šo ni kazalo na kak poseben rezultat naših atletinj. Videli pa smo vrsto no-vih, mladih tekmovalk, kl so se cdlično znašle v vrstah držav-nega prvaka. Laie «e je rnunreč boriti za na&lov prvaka, kot pa
OBISK PRI ATK OLYMPIA
Pozanimali smo se, kako de-
lajo teniški igralci pri Akav-demskein teiniškem khibu 01ym-pia. O njih se med šodskim le-tom bolj malo sliiši, ker tedaj njihcva sezona še ni v podnem nazmahu all pa gre že h kon-cu, Ker je v kluibskih vrstah precej študentov, je pra<v, da seznainimo naše bralce z njiho-vim delom. V razgovtaru s pod-pred&ednikom kiluiba smo izve-deli, da ima klub precej težav in to predvsem firaančnega zna-čaja.
Gtede igrižč &o taraniutno pre-cej na suhem. Novi šporfcni park pod Cekimovim gradom še ni dokončan, nekaj starih igrišč pa so že aasuli, tako da inaa klub sedaj na razpolago samo pet igrišč. V novem parku pa bo dobil kluib osem i-grišč. Ce bodo n.ova igsrišča kmaLu pri-pravljena, bo letos kilub razpo-lagal s trinajstitni igrižči, dru-go leto pa naimeravajo zasuti staara igrišča. Tako bo klmlb na ta naičin prikrajšan za nekaii igrišč. Gled« igranja v dvoirani pa za sedaj ne bo nič, kajti te-nis pri nas še ni tako popula-reu, da bi lahko organizirali tuirnir v dvorani Gospodarskega razfitavišča. ki bi vsaj nekollko finančno uspel.
Največji problem pa so tenl-Ske žoge. Poleg tega, da si igralci saimil nabavljiajo loparje in ostalo opremo, si morajo sa-m'\ priskrbeti tudi žogice. Klub jim pri tem zaradi majhinih fi-nančnih moižnosti ne more po-tnagati. To je menda ediinstven primer v našem špoirtu, da si igralci sami nabavljajo opremo ln v&e športne rekvizite.
Koiljivo je tudi vprašanje trenerjev. Za sedaj so gia rešiii tako, da se člani zavežejo, da igrajo nekaj ur na teden z mla-dinci. ti pa s pioniirj i.
Klub nameravia še ta mesec organizirati klubsko prve>nstvo. t>d    ostalih   tekmovanj    pa   se
namerava udeležitl slovenskega prveastva, T^dijevega memori-a>la in pripraviti dvoboj z igiral-Cl Branika. Aieksander Skulj bo odSel na turnejo v Nemčijo, tarije drugi igralci pa se bodo udftležili turnirja v Trbižu. Kltub namerava organizirati te-nl&ko Sodo, s katero bo še po-večal svoje vrsta.
Teniški ^lub Olympia je šte-vii6no pirecej močan. saj ima nad sto članov. Vzdržuj© pa se v glavnem z lastnimi dohodki, od osrednjega družtvia dolbiva le majhno dotacijo. Zato je klub-ska članarina precei visoka, igralcl pa inoraijo pdačevati še igsralnino. To finančino breme zadene v glavnem starejše čla-ne. ki &e ukvarjajo s tenisom bolj za razvedirilo.
V sedanjem času tenis »es bolj Izguiblja naziv »buržujske-ga« športa, saj so klubska vra-ta odprta vsakomur. Vsekakor pa bi se s primernirni s>redstvi dalo terais še bolj papuilarizirati In tako obenem z mnoižitnostjo doseči tudl dvig kvalitete.
Iz t&ga laihiko vldimo, da kkib kljub skroannim razmeriam prav ddb.ro dela in to po zaslugj po-žrtvcwalnih funkciionarjev in ostalih članov kluba. Prl njiho-vean nadaljnjem delu jim že&l-mo še več uspehov.
braniti tak naslov. Tega so se zavedale tudi tekmovalke. Za-grizena berba je na ko«ncu po-kazala rezultate njjhovega pri-zadevanja. Kljub oslabljeni za-sedbi (Bajžljeva ni na&topila, Skrjančeva pa je zaradi poškod-be metala samo kopje, pri če-mer je dosegla osebni rekord z J9f62 metra), so naše tekmovalke nabrale več kot lani v Zagrebu. Naskok je za celih 200 točk večji in nam vliva upanje, da bodo atletinje presegle znamko 16.000 točk, ka.r bi bll izredno dober rezultat ln bi verjetno za-doščal za osvojiiev državncga prvenstva.
TEHNICNI REZULTATI
80 m ovire: Stajnejči<5 10,9; Ostrovška 12,1; Breščak (O) 13,0.
100 m: Ušaj (L) 13,0, Ovikl (O) 13,2. Ca&s (O) 13,4-
200 m: Stamejčič (O) 25,3; Ostrovška (B) 27,1; Hočevar (L) 28,9.
800 m: Bevo (G) 2:30,3; Cerne (L) 2:201,1; Zorman (L) 2:38,4.
4 x 100 m: 0Iympia 51,6; LJub-ljana 54,4.
Daljina: UšaJ (L) 517 em; »rolc (L) 463 em; Breščak (O) 435 cm.
ViSinai Drolc (O) 144; Kunta-rffi (L) 141; Usenlk (O) 141.
Krogla: Usenlk (O) 14,46; Hu-dobivnik (O) 12,93; Turk (L) 10,37.
Disk: Celesnik (O) 42,36; Hu-dobivnik (O) 42,0«.
Kapje: Škrjanc 39,62; Celesnik (obe O) 35,96; Puc (L) 28,75.
TUDI MOSKI NOCEJO
ZAOSTAJATI ZA ŽENSKO
EKIPO!
Istega dne &o se na stadionu v Šiški eešli trije ljubljanski atletski klubi, da se za točke v I. kolu zvezne atletske lige pomerijo med seboj. Ta troboj Olympie, Ljubljane ln Svobode je bil zelo kvalitetna prireditev, čeprav nisd presegali rekordov. Na splošno je povprečje razve-seljivo visoko in v kolikor bo šlo tako naprej, lahko kmalu pričakujemo ponoven dvig slo-venske atletike. V vsaki tožki sporeda so bili na startu izena-čeni tekmovalcl, ki so morali za vsako točko vložiti maksimum sile in volje. Tako so po prrem dnevu vodili atleti Olympie, med katerimi moramo omeniti koi dobre  in  požrtvovaJne  Sta-
mejčiča, ki se je z osebnim re-kordcm uvrstil na drugo mesto na 400 m, Torkarjeva, saj mu je manjkalo le 3 cm do magične sedmice v skoku v daljino- Kot dober atlet se je predstavil tudi Čihal, zmagovalec skoka v viši-no (181 cm) in drugi v metn krogle. Omeniti maramo odlič-nih 14,77 m Penka v suvanju krogle in Kastelica v metu kopja 62,78 m.
Odlikovali so se tudi tekači štafete 4 x 100 m, saj bi z 2 de-setinke hitrejšim tekom izena-čili klubski rekord.
Kljub prednosti iz prvega dne naši atleti niso mogli vzdržati dvoboja z atleti Ljubljane in so jlh le-ti v drugem dnevu pre-magali za celih 1000 točk. To gre predvsem na račan nekaterib disciplin, ki so pri nas še slabše razvite. Kljub temu pa so bile borbe zelo lepe in napete, do-seženi številni csebni rekordl In upamo, dabov bodoče Se
Kondicija je za vsakega športnika izredno važno. Kako ugotavljamo telesno
zmcgljivosi, pn mnogl ne vedo. Za to so posebni testi, s kalerimi se morajo
seznaniti tudi študentje mediclne, kakor luun kaže slika.
Univerzltetni svet je razpravlfal o telesni kuUurl študentov
POMEMBNI
SKLEPI
Univerzifetni svet je v celoti sprejel poročilo komislje za lelesno kulturo in pred-vojaško vzgojo. V študijskem letu 1959-1960 fakultativni predmet telesne kulture
»Posebni pogoji teleshe kulture na visokih šolah in univea:-zi narekujejo, da posvetimo posebno pozornost vzgojnim, ideo-loškiim vp,ralanjem. Razilog za to je v okolnosti. da spada gle-danje na telesno kulturo in udejslvovanje v njej v okvir sploš-ne vzgoje naših študentov, ki morajo bitl v svojim poklicu no-silci delovnega programa in prežetl s socialistično deflovno moralo.
Univeraa je šola ljudi, tudi šola športnih kadrov, generacij, aktivnih članov Zveze študentov Jugoslavije, ki odhajaja po končatiem študiju na svoja službena mesta. Političao in moralno prežet intelektualec ima nemalo odgovornosti, kako bo na svo-jem podpočju dela prikazal &voj pogled na telesno kulturo. Zato je lahko vsak študent bodoči idealog in usmerjevalec v delo in oblikoval bo mlade ljudi le tako, kot je sam oblikovan.«
Te uvodne misli predsednika komisije za telesno kuilturo in predvojaško vzgojo prof. dr. Stojana Pretnarja v poroiiilu za univerzitetni svet nedvonnno kažejo s kakšno skrbjo in od-govornostjo je treba pristopiti k razpravlj&inju o problemu te-lesne kulture med študenti.
Ko acenjujemo delo na podwčju telesne kulture med štu-denti na umiverai lahko v preteklih letih opazimo nasledmje značilnosti:
nem, strokovnem in političnem delu v tej organizacij-i bistve-na.
Kljub v&em uspehom, priza-devanjem in na.porom ne more-mo biti zadovoljni, zato pome-nijo novi predlotgi, ki jih je univerzitetni svet sprejel v ce-Loti, pomemben korak naprej. Nai se omejimo 1© na najbolj bistvene:
^ sodelovanje telesne kultu-re in predvojaške vzgoje je novo in pomembno v strokov-ncm usposabljanju štadentov. Mnenje, da ni dovolj le stro-kovno znanje predvojaške vzgo-je, ampak zdniženo s telesno knlturo. sposobnostjo in fizično vzdraljivostjo študentov, odpi-ra nove možnosti za skupen, so-doben in vzgrojen program.
O redna telesna kultura na univerzl bi gotovo morala po-stati v perspektDvi stvarnost in pojem, o katerem govorimo že daij časa. Zato pomeni realiza-
cija in uvedba fakultativne te-lesne kulture v študljskem letn 1959-60 pomemben sklep, v ka-terem že lahko zasledimo del-no realizacijo prvotne misli o obvezni telesni kulturi.
$ enako p&membno je vpra-šanje telesno-vzgojnih vadite-ljev na univerzi, športnih -ia-prav in objektov, materialne asnove, torej problemov, ki so pereei, a ne nerešljivj in ki jih univerzitetni svet želi v raza-mnih mejah  podpreti.
Ko sedaj zremo na vrsto do-bro in realno zastavljenih pro-blemov, lahko ugotovimo, da se ie vprašanje telesne kulture med študenti vendarle premak-nilo z mrtve točke in sicer v smerf za sedaj optfanalnega prograina, kjer bo univerza kat nosdec strokovne in idejne usmerjenosti naše mlade gene-raciie skrbela tudi za fizičao sposobnost ljudi, ki bodo čez nekaj let stopili v boj za iz-gradnjo domovine, skupaj z delovnimi ljudmi naše skupno-sti.
TEKMOVJiNJE Z VOJASKO PUŠKO
Obvezniki predvojaške vzgoje ter člani ASD Olympia so v ma-ju izvedli skupno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. —\V dneh od 12- do 14. maja so blla fakultetna prvenstva, na kate-rih je sodelovalo skupno 84 tek-movalcev, najboljših strelcev ?• obveznega streljanja v okviru predvojaške vzgoje in vrhunskih strelcev ASD Olympia. To je bi-lo obenem izbirno tekmovanje za medfakultetno prveastvo, ki je  bilo 26. maja.
Na medfakultetnem prvenstvu so sodelovale ekipe vseh fakul-tet razen naravostovne in prav-ne. Na omenjenih dveh fakulte-tah ni bilo pravega zaniimanja za strelski šport, kar 'je prišlo do izraza tudi v streljanju z vo-jaško puško. Največje zanima-nje za tekmovanje je vladalo med slušatelji elektro-strojne fakultete, ki so na medfakultet-nem pnvenstvu sodelovali z dve-ma ekipama- Ena od njiju jekot najboljša med ekipami, prejeia prehodni pokal Strelske zveze Slovenije.
ScJdeč po rezultatih najboljših posameznikov ima ljubljanska univerza letos vse pogojet d"aso-deluje s kvalitetno ekipo na re-publiškem prvenstvu obveznikov predvojaške vzgoje ter da na zveznem prvenstvu obdrži med' univerzami prvo mesto, ki ga je zasedla lani.
Rezultati — Ekipe: 1. elektro-strojna I. 919, 2. elektro-strojna II. 807, 3. ekonomska 735, 4. ru-darsko - metalurška, kemija 716, 5. gradbena - arhitektura 705, 6-fiiozofska 694, 7. agronomska-gozdarska 669.
Posamezniki: 1. Solar (kemija) 178, 2. Spevec (elektro) 176, 3. Rems (arhitektura) 172t 4. Na-gode (elektro) 170, 5. Predalič (elektro) 170, 6. Kopriva (eka-nomska) 169, 7. Dolenc (strojna) 167, 8. Jančigaj (strojna) 167, 9. Bratuž (strojna) 163, 10. Ličina (agronomija) 163, 11. Ovsenik (ekonomska) 160, 12- Mogelnicki (strojna) 156, 13. Tomšič (elek-tro) 154, 14. Sekne (strojna) 154, 15. Pušenjak (prav<y) 153.
® telesno kulturo je treba pojmovati kot enoio, ki ima v naši družbi enako funkcijo za delavca, študenta, mladinca — biti zdrav in delovno sposoben član družbe. Torej gre za eno-ten koncept  telesne kulture.
4^ izpolnjevanju te funkcije je v preteklih letih služilo le akademsko športno društvo Olympia, ki je bilo edini nosi-lec telesno vzgojnega in šport-nega programa med študenti in na univerzi. To društvo — štu-dentski kolektiv je s svo'im članstvom postalo najbolj vzo-ren študentski športni aktiv v državi in edini primer, kjer je športaia organizacija dejansko prevzela skrb za telesno kultu-ro in šport študentov, pri teftn
pa ni postala izoJirana enota. Nasprotno, s svojim raznolikim članstvom je zgradila kolektiv, ki je preteino študentski, po svojem športnem in družbeno-političnem programu pa dosle-den načelom socialisiične športane  vzgoje.
0 pred nedavnim ustanov-ljena Zveza študentskih šport-nih organiza«ij je prevzela skrb nad športno in telesno vzgojno dejavnostjo študendiov, ki so so bili na tem področju vse doslej pasdvni. Z o>rganizacij« svojih tekmovanj in priprav je v kratkem času združila okoli sebe v posamesnih panogah okoli 740 študentov, kar je za delo dveh mesecev več kot do-volj. Vendar je misel o vzgoj-
ŠPORTNO DELO MED POČlTNICAMI
Studijsko leto se bllža koncu in itudentje se bodo kmalu spet razšli. Med počitnicami pa se bodo Se dvakrat zbrali in ti dve priliki morajo športni dclavci v študentski organizaciji izkoristiti za to, da seznanijo širšo študet-sko javnost z načrti za bodoče delo na športnem področju med študenti in jih pridobijo, da se bodo v prihodnjem letu vključili v študentsko športno dejavnost.
VTK memorial
Kmaiu po ustanovitvi je pla-ninsko dništvo Univerza utrpe-lo hudo izguibo. V noči 29. maja 1950 so s© v stenah Jalovca ponesrečili trije njegovi čl«ni: Vavpotič, Tominec in Kovačič. Sredi tople spomladanske ne-delje jih je presenetilo neurje,
 kaj rado gospodari v tem  Julijskih Alp m tudi hitra pomoč CrRS jih ni mogla več resiti.
V spomin na to nesrečo i-n v spomin vsem, ki so se ponesre-čili v gorah, prireja Akadem-sko planinsko društvo vsako leto na zadnjo nedeljo v maju spominski VTK memorial, na katerega vabj vsa planinska društva.
Letos je bil memorial v ne-deljo, 24. maja. Proga je bila pripravljena kot veleslalom od spominske plošče skoro do konca Jalovčevega plazu. Toda poslabšanje vremena i-n plaz, k^ je podri del proge, sta terjala spremembo. Izveden je bil sla-lom s približno 500 m dolžine in 32 vratci za moške (2 teka) in nekoliko krajša proga za ženske.
Tehnični   rezultati:
Poietni meseci bodo forez dvcmc tudi š!uden«e
v gors. Upamo, dfl
boste sami spoznali (epote gora, kct jiii kaže !c?oy.a5ija
2enske - ekipno: 1. Akadem-sk0 PD (Cibej, Skubic, Podlo-gar) čas 251,5, 2. PD Matica (Kuliš, Zlobec, Cvikl) čas 252,6.
Posameznice: 1. Kuliš Mirjana PD Matica 34,8, 2. Cibej Zivka APD 1,03,0, 3. Zlobec Dušica PD Matica 1.08,0. Moški . ekipno: 1. PD Ravne (Fanedel D., Fanede.1 A., Siher-le) čas 236,3, 2. PD Matica (Kunaver, Dabnikar, Pinter) čas 236,7, 3. PD Celje (Cater, Debeljak, Cater) čas' 256,0, 4 APD (Mesarič, Aplenc, Teržan) ča,s 291,2.
Posamezniki: 1. Fanedl Drago (PD Ravne) 6as 69,0, 2. Kuna-ver Aleš ^(PD Matica) fas 72,8. 3. Mesarič Vid (APD)    čas 76,5.
Tekmovanja se je udeležllo 32 tekmovalcev, in sicer 7 žensk in 25 moških. Prehodni pokal je osvojila moSka ekipa PD Ravne,
Prva taka prilika so de-lovne brigade. Poskrbeti je treba za rekvuziite in upamo, da je pripravljalni štab za bri-gaae rmsiii na to in zagotovii rekvizite vsaj v takšni nmo-žini kot preteklo leto. Vseka-kor pa se ne sme športno živ-ljenje briigaide začeti in kon čati le z jutranjo telovadbo. 2e v samem začetsku je treba brigadirje prkiobiti za razaa športna tekmovanja. Siceo: je res^ da jiutranjia telovadba v^aj v ea&etku britgadirjlem ne diši preveč. Zato je tre&a paziti na to, da se z njo ne pretarava, kajti potem zgubi šporni referent večje število brigadirjev, ki se ne bodo vključila v šiportno življ-enje briigadia. ZeLo pa pi»itegniajo tekmoivaiija med brigadirji po posamezndh četah. S temi pa jjs tivaba prničeti ,Z(godaj, ae šede zadnje dneve pred odho-dom doimov, kot se je zgodilo lansko leto.
Druga priložnost je Anka-ran, kjer bo spet seminar za študenLe — funkcimiarje. V zadnjih dneh so sestavili sez-name udedežencev tega semi-narja, pri tem pa niso upošte-vali dejstva, da je šport tudi ena od dejavnosti študeatske organizacije in niso predvide-li za seminar nobenega šport-nega delavca.
V zadnjih letih se je na se-mmarju samem pa tudi drugje dogajalo, da so problematiko špartnega življenja na univer-zi sami funkcionarji študent-ske organizacije (pri tein ne mislimo športnih funkcionar-jev, ampak ane »splo-šne« v združenjih itd.) potisnila na sto^an. Razpravljanje o teh problemih pa ni prineslo ni-kakršnih vidnejših zaključkov in uspehov. Zato bo treba po-svetiti letos več pozornosti reševanju  tega  vprašanja.
Na kratkem, neuradnern se-stanku upravnega odboTa Zve-ze študenitskih športnih or-garrizacii ljubljansike univerze so se zavzemadi za to, da bi v dneh, ko. se bo na semmarju razpravljalo o telesni vzgoji in športu na univerzi, prišli na seminar vsi športni refe-renti s fakulitet, da bi se do-mesnili o delu v prihodnjein letu     in     seznanili     bodoče
funkcianarje združenj s pome-nom te dejavnositi za študente. Tako bi se vendarle enkrat zbrali predstavniki vseh fa-kultet, saj do sedaj nekatere fakuitete sploh niso unele aktivnih šj-ortnih 4©lavcev in se7odbori združenj niso za-nimali za šipotntino življetnje. Odborom takih združenj pa je treba dopovedati, da šport in telesno razvedrilo pripadata vsem študentam, da to ni le stvar nekaterih fanatikov zato lahko z oseibnim vzgle-dom priipamorejo k razširjanju 1 športa xned štučtefnti.
Seveda vamo, da z aktiviza-cijo samii-i špartnih delavcev še n-e bomo rešili vprašanja, kako vključiti večje štev.ilo študenitav v deio nase športne orgiaaiizacije, vendar bodo ti funkcicinai^i potem, ko bodo seznanjeni s prablematiko sporta aa univerzi, laže zbrali oiicrog sebe študente, ki se za te stvari za-nimajo in kažejo do njih veselje. Nekiaj takih študentov pa je povsod, le da so bili dosedaj prepuščeni sa-meinu sebi in so se vključe-vali v športna društva dnugje.
Zveza študentskih športnih organizacij bo prenesla leži-šče svojega deda na fakultete, ki bcdo osnovne otrg^anizacije te zveze. Take osnovne orga-nizacije pa bodo vodili odbori, ki pa ne smejo biti več se-stavljeoii iz enega ali dveh študentov. Najboljša rešitev bi bila, da bi bil tak odbor sestvljen iz več komisij (dva do trije člani), vsaka bi skr-bela za določeno panogo. ZŠŠO skuša za bodoče leto priskrbeti študentom Čim več telovadnic, kamor bi idhko prenesli športno življenje po-zdimi, saj se je letošnja praksa kampanjskega dela spomladi izkazala za neprimeirno, ZSŠO namerava uvesti v nekaterih, med študenti najbolj priljub-ljeaih športnih panogah, li-gaška tekmovanja, kot jih že imajo v ostalih Liniverzitetnih centrih. (V poštev pridejo kcr šarka, odbojka, namizni tenis, mali  rokomet in streljanje.)
Da bo zveza vse svoje načr-te uresničila, pa moramo datl telesni vzgoji na združenjih tisto mesto, ki ji v novih p<^ gojih pripada.
IH.  ŠTUDENTSKI  KULTURNI  FESTIVAL
PA SE LE VRTI
(Fredstcroa Brechfovegcz Galilea fikademije za igralsko umetnost)
Pa se le vrtl — v počasnem tempu in ŠLroki fronti intelek-tuainega oražja Btreohtov Gali-leo Galilei. V zatetku kakor da se ne more prav iztrgati iz težke, raavidez skoraj neproble-matične (vsaj z dramatskega »taliišča neporoblematične) epike in šele proti koncu prvega de-janja se skoraj neoipazno. a za*o premišljeno tn nezgrešlji-Vio spusti na doigajarnje odrske, akcijake protiigre. V drugem dejanju se vse po skoraj ena-kean zaporedju ponovi, — kakor nov val, ki butne v obrežje. In ko je obrežje navidez poruše-no, odkrije v tretjem dejamju Brecht plltko pod vodio trdno skalo, ki še vedno kljuibiije in v tej uklenjeni izpostavljeoosti najde človeško in morallno ve-ličmo »Galilejevega primera«. To je netkakšna zumanja dra-matur'žka z.gradtoa.
Breditov znamenijtl odtuje-valni moment (Verfremdiing) pač zlepa ne prlde v kakšnl njeigavi dramatski pesnitvi fca-ko do izraza kaikor iravno v Ga-lileu. Tu ne mislim toliiko na tisti zunanji okvir napisov in uvajalcev (miimogrede — mini-»traaiti v tej piredstavi so kljiujb dodooeni Jjiuibkosti iapadli vča-sih maloe banallno), kolikor na ves avtorjev ustvarjalni kon-cept, prenoe dejanja v neke skoraj pretimano miselne, mo-ralnioetičine sfere; gledalec se ae inore, ali pa 1© izredmo po-redkoma, predati toku lastne emocije. toku razgibanega odr-sikega dogajanja. In v tem pla-n<u — v morailnoetičnem to ml-s«lnem — je treba iskati dtru-gi napon v Bfechtovl dtrami. Nosilec vs&ga je počasna, raz-glatolijajoča konveirzacija, kl se le sem in tja eprosti bodisi v vsakdajiji pogovor, bodisi v od-rezavo duiiovičenje in ki se vsa usm&rja v eno samio središčno osebo.
"Vgs problem je namreč v bi-stvu vnesen v Galilea samega in  tu  je  očitno  ekrita  najbolj
kritična točka celotn- upriso-ritve tega Brechtovega misel-nega spektakla: preko nje mo-rata režiser in igralec. V tej centralni osebi se skriva kon-flikt: heroj- ali ziočinec, heroj in zločinec, legitlnuiost in upornost, legitimnost all upor-nost. In ob tem še probllem družbenih treuj in bojev, pro-blein znanosti in dogmatike. Ali je Galiileo zločinec, ker ja v svoj L človeški slabo&ti (ali je to sploh bila slabost?) zatajil svoje eipoihalno odikriit|je in s tem zatajil tudi ves progresiv-ni družbeni tok?
Trefba je tako povedati: takš-na Scila in KariMa v Galileu terjaba od igralca na^Lovne vloge izreden kreacij&ki reiži-st©r — ne sanio zunanji, tebmi-ni. marveč tudi notranji, veški — in tu se je Hilastec, študent 8. AIU poikazal izredno talentina-nega interipreta. ki je dokal do-vršeno obvladal ves znjtnanji — recimo starostni in ičutnl člo-veški razpon, ni pa povsem uspel vnestl v kreiacijo Galile-jevega notaranjega razkola, mo-ralne diletne, ki je vendanle srž Vi&ega; njegova intearpireta-cija je, bila vse prev«6 zidetali-zirana, premalo zločinca je bi-lo v njem iin prevač hercnja (iz-re^eno z Brechtovimi b&seda-mi). V nasprotju z Brechtovim konoeptom je Galiilea vse pre-več po&loveičil in poeaaostavil, z dnugiani besedaml!: preveč sim-patij zan>i je isrkal med publiko. — Poskusil je otoiti Breohtov »Veirf.remdunig«, zaradi česar je prlišlo v interoretac i/j i do dolo-čenilh disiharnioaiij.
Tudi gllavna naloga r«2ije je biila po vsem tem uameriti vse okioLno dogajanje na centralnl probleim in to je režiserju Bramku Gornibaču potgosto uspe-lo. Gombač je tudi steer stal pred hudimi prob"l€im! — ne sa-mo & te, marveč prav tako z ne-katerih tehnifinih plati. Cirtatl je moral p-o/lovloo v&og in posfcr-
gati ves razpoložlj ivi slušatelj-ski kader na AIU, da je lahko iizpolnil zaaed.bo. Pokazail je ve-liko smisla pri reševanju ne-katerih režijskih problemov, čeprav bi lahko predstavl oči-tali prepo^&asen tempo, kl ga je sicer narekoval tekst in je pa<5 zaačilen za ep&ko dramatlko, bi s.e ga pa daio odru na Ijubo in brez kakršnekoli škode po-spešitl.
Med ostalimi interpretacijaml je iznad ceilotnega nivoja pr®d-stave nekoliko izstopak) nekaj nosllcev majhnl'h, postranskih vlog, od pomermhnejJih pa naj omenimo Majo Druikovlčevo kot Galllejevo hčer ViiFginio (ndena čJoveška žrtev lebdi ti-bo ob strani celotn^onai
rekvizite   poudairjala
Ijeno, asketsko naravo uprizori-
tve.
Gl&dallški list, ki j« ob tej par lloinosti izšel, vs«buje raz-mišljanja rektorja AIU Vladi7 mirja Kraaja o reformah študl-ja na AIU, piregleden esej o Brrechtovem Galileiu profesoTJa Filipa Kalana, podatke o upri-zoritvi ter seznam ,ui&nega oseto-ja na AlU v študiijskem letu 1958-59. Predstava je blla uprl-zorjana v počastitev Stirldeset-letnic© ustanovitve Koimitmistič-rsa pajrtije Jiugoslavlije In v sklopu porireditev III. štud^nt-skega kuiturnega festivala.
MMm.
Prizor s predstave Brechlovega Galilea v izvedbi JU0
nju), Antona Petje kot kardina-la Banbeiinij«, Sergeja Ferasa-rida — malega tneniha, mailega Marka Tirana in še druge, 6e-parav bl delal ikirivico vsakoiniur, kl ga ob tej priložoosti rte bi poimensko zapisal, kajti celot-na predsitava Je Izižaireviaila to-liko mladostnega enturiacane, zavzetoetl in žara, da more še tako aakrknjen ikritikaut le s težklm srcein oeenjevajti to simjpatičnjo stvaritev po nekih stajidardmih,   >okoreli!h«
Kompozicijski večer kluba komponistov
nih načelih.
Scena Vladimlrja Rijavca j« s svojo enostavmostjo ravmih fcrt in omejena na najnujnejše
Klub kompomstov na Ahade-    krat v okvlru III.  študentske-
tnijl   za   glastoo  je  iprirediil   ž©    ga  festtvala.   Letoa so  se  nain
Sesto leto    tradlcionalni   večer    predi&tavili  v    glavnem   mLajši
koinpozicij    svojih   eianav,   to-    komjponisti, kat«irih dela 6o bi-
Pred novimi uspehi
Komaj izzvenijo zadnji zvoki ubrane in prelivajoče se pesmi, že pian^ v trenutno tifiino navdošeno ploskanje, ki mu noče biti konca. Zareči obrazi v dvorani so brez vsako-dnevnlh dtobnih skrbi, na vseh se zrcali tiha zavzetost in na-vdušeuje, ki ga rodi pesem. Cvetje, stiski rok, prisrčni sprejemi, pa tudi težave, ki jih je treba včasih požrtvoval-no prenašati, to so svetli in sivi drobci v mozaiku spo-minov, ki si ga je v svojem dolgoletnem ddovanju ustvaril Primorski afcademski pevski zbor Vlnko Vodopivec.
Severini Gino (Ecole de Paris): Commedia dell'Arte (Mednarodni grafični bienciUe v Ljubljani)
Malo je zborctVf ki bi btli v svajem delovanju tako naver zcmi na kraje, iz haterih so zntsli, hot je PriTrvprski aka-demski pewsJci zbor.V nekaj 9tih svojega obstoja so pevci prepotovali sk-oraj vso Slove-nijo ter ^sredovali kvaliteto štvAentskega kulumega deUr vanju našim delovnvm Ijudem po tovmmoh, rtiestih, pa tudi po odročnih vaseh, kjer so tar ko ž&hjruih diobrih kuUtur\nih prireditev.
Pretekko leHo so svoj sloves in kvnliteto potrdili udi v tu-jini na tumeji po Grčiji, pred-vsem pa na festivalu v Arezzu, kjer so v kategoriji moških pevskih zborov zaisedli prvo mesto med 19 zbori iz 9 držav.
V   začetku  letošnjega šudij-skega leta pa se je zbor znar šel v precej neprijetnem, polcr žaju.  Od  njih  se  je  poslovil prejšnjii   dirigent   Anton  Nar nut, zbor je zapustilo precej-&nje število starejših, preizku" šenih pevcev, ki so v tem času diplomirali, med njimi sttoraj vsi čUmi odbora, ki so zbor ie nekaj let vodili. Poleg tega so MU   brez  prostorov,  Tcjer   bi spioh lahfoo  vaidili,  v  somem zboru pa  J€  btla   shoraj  tre-tjbna navih pevcev, ki so bili brez osnovne tehnike zborov-skega petja. Mcrsikdo bi v tar kem položaju obv/pal in prepu-stil obstoj svajega zbora vsodi.
V   tistih  mesecih  pa  se  je pdkcuzala vsa Ijubezen člamov zbora do petja, do kolektiva,
ki je tako trdtiuo rasei, se hre-pil in žel tali/slo uspehov. Pev-ci nlso mogU dopustiti, da bi njihov zbtor, v katerem so dor živvli toliko prijetnih skvupnih ur, mu toliko žrtvovali in u-stvariM Iz njega taiko hvaliteten vokoini ansmnbei, razpadel.
Z novim dirigentorri Markoan Mvsrufaom, slvšaieljem Akade-mije za glasfoto, ki ae je znal zelo UUt\o vživeti v delovunje zbora in vskl&diti svoj diri-gentski focmcept s pevskimi zrruažnasfcmi in izraznio mačjo jabora, so v nekaj mesecih dela usipeli, da »o astoli na lansko-letnem nivoju in da so usti>a-rili spet trden in močan tova-riški bolekUv. Kmalu nato so odšli na turnejo po primorskih krajih (Cenkruo, Idrija, Tal-min itd.), kjer so kljub že na-štetim težarvam želi veliko pri-znanje n uspehe. S tem je bil led prebit; pevcem, predvsem novvm, $e je vrnila samozar ve&t, vezi med ivpvim dirigen-tom in pevd so se poglobile in danes je zbor spet trdna in umetniško prepričljiva ce-lota, kot je bil nekdaj.
Za tio turnejo so se vrstili še rrmogi drugi nastopi. V letoš-njem jubilejnem letu naše partije sa dobill toiiko pova-bil za sodebovmije na najraiz-ličnejših prosiavaJi, da se vsem niti niso mogli odzvati. Vendar so tudi U nastopi za zbot veliko pomenili, saj so mladim pevcem vtiU novo rur tino in prispevali k temu, da
se je ustvarii trden vn tovari" §kl kolektiv, kar je psnova za nctidailjlnoe deio. Sv«yjp< umet-niško vrednost je ta 35-ela(n~ ski zbor zeho ptrepričljiva po-kazal tudi na letošnjem šinr dentskem festivalu, kjer je na skwpnem koncertu z Akadem-skim pevskim zbprom Tone Tomšič uspešno dokazal kva-lUeto študentdkeffa kulturner ga delovanja.
Mkzrda rcuvno deiovunje Pri-morskega akademskega pev-skega zbam zelo nazorno kaže na napake v delu Kulturne kamisije pri UO ZŠJ, ki niti za najbaljiše študentske kul-turne skupine ne zna ustvariti osnovnih pogojev za njihovio usfpešno delo. Pri vseh svom jih prizadevmijih je bil zbor vedno osamljen in bil deležen skoraj nipbene pomoči od tam, od koder bi jo runjbolj priča-kovali. Tako se za njihotv® de-
10  Kulturna komisija, pa tudi pokrajinski klubi in družbene torganizacije matičnih okrajev zelo mailo zanimajo, čeprav bi pričakovali, da bi morala biti ravno tem orgarrizacijmn delo-vanje in obstoj tajco kvnlUet-ne skupine najbtoij pri srcu.
Čeprav so člcuni zbom rrmcr go težav že prebrodiU, pa jih imajo še vedno precej, od kar terih ni ncvjmanjša ta, da še dames nimajo svojih pvosto-riov, v katerih bi lahko redno vadili. Kljub tem težavam pa je bilo letošnje delovanje prav tafco uspešno kot zadnja leta. Tudi v prihodnje wpamo, da bo zbor ohranil sloves in tra-dicijto, ki si jo je ustvafil v preteklih letih, zlasti še, če mu bodo domače druibene organizacije, predrvsem pa ibtudentska   organizaciju  nudi-
11  več pozornosti in pomoči, ki si jo s svojim deliom v polni meri tvM zasluži.
B. L;
la pirvlč pmivajana javnosti. Vetčari, ki ji<h priTejado mlladi kompoffiisti. so za glaslbene lju-bitedj© vedno zelo zanimivl. Ne le, da se na njih kaže ihottenja nillade generacije naših kompo-nistov, temveč j«, zanlmlvo tu-dl opazcvatl dosežke te mlade geaieracije, saj je v šestoih. le-tlh obstoja Kluba zanimiva ugotovitev, da se nlvo konoer-tov vedno bolj dviga. R&s je, da ni med njimi več imen ka-koir so bila imena Srebotnjak, Petrič Ln dipugi, ki daneg v eio-ve-nski glasibi že nekaj pomeni-jio, toda v&eeno so deSia m"adih veltko bolj povezana s bx>tenji in isikanijl koffniponistov izveii nažih meja kot marsikatera de-la naž'ih stajreijšilh, že pri«nanih glasbenih ustvarj alcev.
V tej luči dobijo večeri Klu-ba ikamponistov tudl dirugaSea in globlji poanen, saj ge v n1ih odraža težnja, prilbližati nažo glaabeno tvomost, kl je dostl-krat zeJo eklektična in zastare-Oa, sodoibnejSeiniu glasbenemu Izrazu ter jo postaviti v koorak s sodobniini glasbenimi prlza-devanji drugod po Evropi. Ce-prav so nekat&ra "tipainoa in iskanija v tej smeiri še precsj n«bogljena, vendar kažejo do-volj samozav€sti in pogttma, ka>r je vsekakoT dofoer ofoet za prihodnost.
Govoritl o posam&znih skla-datelgih je sicer nekoliko te-žavrna, vendar nujno potrebna stvar. Čeprav je težko soditi le Po enkratnem posluišanju, lahko rečemio, da nam je pokazal v&6er mladih komponistoiv z&lo zanimlve reziuiltate, od Srdjana Ribaroviiča, kl piše pod vpli-vom danes že zelo zastarelega neoromantlicizma in Borivoja Savickega, kl n© mare utajiti, da še nl prebavil mogoičnlh vplivov francoskega Impiresio-nizma. predvsem seveda De-bussyja, do že nekoliko samo-stojnejših poskusov Franca Slabeta in Loozeta L&blča, ki ss ukvarjata s pridolbltvanni nove zvo&nosti in nove harrnoiniije. Kljub te!miu, da ne dosezata svojih. vzorov, kar ije popolno-
ma razmmljivo, so njuna defct na večeru mladih komponistov najbolj  izstopala.
Tako j« Franc Slabe s svodimal Stirimi minletuirami za klarine* in kilavir pdkazal smiisal za so-dobno stiino orientacijo in parav tako je Lojze Lebič dokazal s svojo Sonatino za violino to klavlr, da se že otresa tu*jlih vzorov ter gradl vsebinako ia formalno tollko samastojno, da &e kaže kot najizraeUejša oseb-r.o&t med njimi. Tema dvema, Slabetu m Lebiču, se pridim-žoij«ta Franek Stebe in Igor Šfeuhec kot dovolj zanimivi oseibnosti z lastnim izirazom in težnjo po nečem novem v našl glasbenj kultuiri. V tem oziru je posefono zanlrniv prvi stavek Suite za klaviir Franeka Slabe-ta ln vsl Trij« sianiospevi Igor-ja Stuhca.
Kljmb temu, da je Kiub kom-ponistov študentski klub ia vezan na šolska pravila in ooe-ne profesorjev. je vendar lah-ko opaeiti, de profesorji r«!U-mego fežnje mladih komponlv stov tet da jih v njihovih pri-zadevaniilh podpiirajo. Raztum-ljivto je, da mlajiši med njianl, Savicki in Ribarovič, &© niso našlli poti" do novetga jezika, da so še vedno zelo odvisni od tu-jih, starejših vzorov, vendaar lahko vsaj pri Ribaroviču pod-črtamo smisel za imjizikailino gradnjo kompozicije ter za pristno in nepotvoinjeno čustvo brez špekulativnlh sledov.
Pri uspehu veSera Imajo za-sluge tudi izvajalci, ki so se v večimi primerov res potrudili, da predstavijo dela svojih ko»le-gov koliikoir mogoče dobro. So-delovali &o piani3ti Brigita Klasinc, Acl Bertoincelj, Igor Dekleta, Leom Engelman ter Janez Lovše, klarinetist Anton Zupan, violinista Zdravko Co-benzil in Vlado Skerlak, altistka V&ra Klemenškova ter Bomit Ldparnlik, ki je posamean© toč-ke komaent iirad. Na koncu lahiko podčrtamo pozitivno bilanco ve-čera, ki je pomenil za pnbliko prijetno novost, za komponista same pa važen koirak v njiho-vem nadaljnjem  razvoju.
P.K.
Wolfgang Borchert:
Ponoči podgane spijo
Wolfgang Borchert je umrl že v svojem sedemlmdvajsetem letu. Po rodu iz Hamburga, se je sprva preživljal kot prodajalec knjig in igpalec, dokler ni bil vpoklican k vojakom in poslan na vzhodno fronto, kjer je bll težko ranjen in poleg tega obolel za zlatenico. Kljub temu ga je Tretji rajh zaradl nesoglasja z naci-stičnim režimom strpal za osem mesecev v vojaški zapor, nato pa je bil ob&ojen na smrt. Kasneje eo ga zopet poslali na vzhodno fronto, kjer pa' so ga zaradi straš-nega fizičnega stanja morali odpustiti. V zaledju so ga vlačili iz zapora v zapor, vendar mu je še uspelo pričakati zlom nacistične Nemčije. Slutil je, da bo kmalu umrl, zato je preostali dve leti svojega življenja porabil za mrzlično, naravnost obsedeno udejstvovanje. Vse njegovo delo izzveni v en sam manifest: Nikdap več vojne! To naj bo svarilo človeštvu in obenem očitek nemškemu narodu, ki bi to vojno lahko preprečil, pa je ni. — Njegovo najbolj znano delo je drama »Zunaj pred vrati«, ki je bila prvič predvajana v Hamburgu 1. 1947, dan po njegovi smrti.
Prazno okno v osamljeni steni je zevaio modro-rdeče, kajti bilo je polno zgcfdnjega večernega sonca. Med kvišku Strlečimi ostanki dimnikov se je spreletaval oblak prahu. Pokopališče ruševin je dremalo.
Njegove oči so bile zaprte. Nenadoma je postalo še terraneje. Začutil je, da je nekdo prišel in sedaj stal pred n,jim, temno, tiho. Sedaj me imajo! je pomislil. Toda ko je za trenutek odprl oči, je zagledal le dvoje nog, oblečenih v ponošene hlače. Stale so pred njim, precej krive, tako da je lahko gledal med njimi. Tvegal je kratek pcvbli.sk ob no-gah navzgor in spoznal starejšega moža. V eni roki je držal nož, v drugi košaro. In na konicah prstov se mu je lepilo nekoHko zemlje.
»Ti pa najbrž spiš tuka.j, kajne?« je vpra-fel mož in zrl navztfol na razmršeni čop las.
Jiirgen se je zagledal ekozi moževe noge v scmce in dejal: »Ne, ne spim. Paziti moram.« Mož je pokimal: »Tako torej, zato tudi po-trebuješ takšno veliko palioo?«
»Da,« je pogumno odvrnil Jiirgen in trd-no zagrabil palico.
»Na   kaj   pa  paziš?«
»Tega ne morem povedati.« Roke so mu trdno oklepale palico.
»Pač na denar, kaj?« Mož je odložil ko-šaro in obrisal nož ob hlače.
»Ne, na denar sploh ne,« je prezirljivo dejal Jiirgen. »Na nekaj popolnoma dru-gega.«
»No, na kaj pa?«
»Tega ne mor&m povedati. Na nekaj dru-gega pač.«
»No, potem pa ne. Potem ti seveda tudl jaz ne bom povedal, kaj imam tu v kožari.«
Mož je stnnl z nogo v košaro in zaprl nož.
»Bah, to sl lahko mlslim, kaj je v koišairi,« je mfinll Jtirgen zanLeajivo, »hrana za ka-narfcke.«
»Pri moji veri, prav imaš,« je rekel mož začudeno, »U pa nlsi netanen. Ktfliko pa si star?«
»Devet.«
»Oho, poglej si no, d'&vet torej. Potem boš pa tud*i vedel, koliko je tribrai; devet, kaj?«
»Jasno,« je rekel Jiirgen in, da bi si pri-dobll časa, je r€kel še; »Saj to je čisto lahlko.« In zagledal se je skozi moževe noge. »Trikrat devet, kaj?« je vprašal še enkrat, »sedemindvajset. To sem takoj vedel.«
»Drži,« je rekel mož, »in prav toliko kanarčlkov imam jaz.«
Jiirgen je našobil ustnice: »Sedemin-dvajset?«
»Labko si jih ogledaš. Mnogi od njih so še čisto mladi. Hočeš?«
»Ko pa ne morem. Pazili moram,« je rekel Jiirgen negotovd.
»Kar naprej?« je vprašal mož, »tudi po-noči?,i(
»Tudi ponoči. Kar naprej. Vedno.« Jiiirgen se je zazrl ob krivih nogah navzgor. »Ze od sobote naprej,« je zašepetal.
»Pa ne greš nič domov? Saj moraš vendar jesti.«
Jiirgen je privzdignil enega od kamncfv. Pod njim je Ježalo pol štruce kruha. In plo-čevinasta doza.
»Kadiš?« je vprašal mož, »imaš pipo?«
Jiirgen se je oklenil svoje palice in dejal boječe: »Zvijam si. Pipe ne maram.«
»Skoda,« je rekel mož in &e sklonil k svoji košari, »kanarčke bi si pa lahko ogle-dal. Predvsem mladiče. Mogoče bi si izbral enega od njih. Toda ti seveda ne moreš proč.«
»Ne,« je reikei Jtirgen žalostno, »ne, ne.«
Mož je dvignil košaro in se vzravnal. »No ja, če res moraš osteti tukaj — Škoda.« Obmii se je.
»če me ne boš izdal,« je j&edaj hitro spre-govoril Jiirgen, »za podgane gre.«
Krive noge so stopdle koraik nazaj: *Za podgane?«
»Da, pod"gane vendar žrejo mrtvece. Ljud1!. Od tega vendar živijo.«
»Kdo pravi tako?«
»Naš učitelj.«     ¦
»In ti gedaj paziš na podgane?« je vprašal mož.
»Na te pač ne!« In polem je rekel čisto tiho: »Moj brat, ta namreč leži tu spodaj. Tukaj.« Jiirgen je s palico pokazal na po-greznjeno zidovje. »Na našcf hišo je padla bomba. Nenadoma je bilo z lučjo v kleti konec. In z njim prav takcf. Mi smo še kri-čali. Bil je manjši od mene. Komaj štiri leta je imel. Gotovo je še tu spodaj. On je vendar mnogo manjši od mene.«
Mož je zrl na razmršeni čop las. Nato pa je naenkrat dejal: »Ja, pa vam vaš učitelj ni povedal, da ponoči podfgane spijo?«
»Ne,« je zašepetal Jlirgen in naenkrat se mu je zazdelo, d'a je zelo utrujen, »tega nam ni povedal.«
»No,« je .rekel mož, »to je pa lep učitelj, če še tega ne ve. Ponoči podgane vendar spijo. Ponoči greš lahko brez skrbi domov. Ponoči vedno spijo. Ze takrat, ko se stemni.« Jiirgen je s svojo palico grebel majhne jame v ruševine. »Same majhne postelje ®o to,« je pomislil, »same majhne postelje.«
Tedaj je rekel mož (pri tem S(j bile nje-gove krive noge zelo nemirne): »Veš kaj? Sedaj grem hitro nakrmit svoje kanarčke in, ko se srtemni, piridem pote. Morda bam kakšnega prinesel s sabo. Kakšnega majhne-ga, kaj  meniš?«
Jiirgen 'je v ruševine girebel majhne jame. Saini  majhni  kanarčki.  Beli,  sivi,  belosivi.
»Ne vem,« je rekel tiho in pogledal kriv© noge, »ne vem, če res spijo ponoči.c
McJž je preko ostankov zidu stopil na cesto. »Popiolnoma gotovo,« je reJcel od tam, »vaš učitelj naj se kar pobere, če še tega ne   ve.«
Tedaj je Jiirgen vatal ln vprašal: »Bl lahko dobil enega? Mogoče belega?«
»Bora polzkusll,« je zaklical mož, medtetn ko je že odhajal, >t(Jda do takrat nie moraš počakati tukaj. Potem grcm s tabo doraov, veš? Saj moram vendar povedati tvojeinu očetu, kako se naredi kletka za kanaričke. Kajti to morata vedeti.«
»Ja,« je zaklical Jttrgen, »počakal bom. Saj moram vendar paziti, dakler se ne »tem-ni. Gcrtovo bom poiakal.« In zaklical je: »Tudi desslce imamo doma. Od zabojev.«
Toda tega mož ni več slišal. S svojimi krivimi nogami je hitel prcrti soncu. Sonce je bilo že rdeče od večera in Jiirgen je Iahko videl, kako možu sije skozi noge, tako feriv© scf bile. Košara je razburjeno nihala s©m in tja. Hrana za kanarčke je bila v njej. Zelena harana za kanančke, nekoliko siva od ruševin.
KRUH
Nenadoma se je zbudila. Ob pol treh. Pre-mišljala je, zakaj se je prebudila. Ah tako! V kuhinji je nekdo zadel ob stod. Prisluako-vala je proti kuhinji. Bilo je tiho. Bilo je preveč tiho in, ko je z roko pdgladila po po-stelji poleg sebe, j& začutila, da je prazna. To je bilo tisto, kar je povzročalo takšno nenavadno tišino: pogrešala je njegovo diha-nje. Vstala je in tavala skozi temncf stano-vanj© proti kuhinji. In v kuhinji sta se sr«» čala. Bilo je ob pol treh. Videla je, da pol^ig omare stoji nekaj belega. Prižgala je Ittft. Stala sta si napToti, v spalnih srajcah. Sredi  Ob pol treh. V kuhinji.
Literatura v novih družbenih
odnosih
KADARKOLl RAZPRAVLJAMO O SODOBNl SLOVENSKI POEZIJI IN PROZI, SMO NEPRIJETNO RAZPOLOZENI, KER V NJEJ NE CUTIMO TISTEGA NOTRANJEGA UTRIPA, KI SKRIVA V SEBI SVOJO GENETIČNO POT IN V KATEREM SE RAZKRIVAJO ODNOSI IN RAZPOLOŽENJA DO ChOVEKA, CLO-VESTVA, ŽIVLJENJA IN NAŠEGA NEPOSREDNEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA, V TEM NOTRANJEM UTRIPU SO KONCNO SKRITE POTENCE NADALJ-NJEGA RAZVOJA. TISTE TOLIKOKRAT OMENJE-NE NOVE POTI, KI JO ZAHTEVA NASA DRUŽ-BENA DINAMIKA, NE MOREMO SE ZASLEDITl. TODA SLEJ KO PREJ BO DIALEKTIČNI RAZVOJ PRIPELJA DOSEDANJO KVALITATIVNO NAKO-PIČENOST DO KVAUTATIVNO NOVIH VREDNOT, DO POTI, Kl JO VSI SLUTIMO Z NEKO NESTRP-NOSTJO   IN   VZNEMIRJENOSTJO   PRlCAKUJEMO.
Ze skoraj cek> desetiefcje Uiejo predvsem mLajši besod" ni unvetniki bolj <alA manj <U~ rektno, v s&bi, v idejnih tokcr vih. p&revokicijškega obdobja, v vsemogočih peripetiijah iv, v idejnih "Dptivih tuje, predvsem zaxpadnoevnxpske miselnosti odgoviore na vpniš<mia temair ske, ideine, attine ta abliJcotr ne literarne obdelave. Končno je to p^poinoma razumljvvo. Zivimo v 6asu, ko so zave&tne szubjektivne sile, proletariait in njegova ZKJ z organizacifo in izvedbo revolucije zavrgle prec&j preživelih morainih norm. Družbeno do&cujanje je
pravljeni, (ki so v stali ,ob strani, cdi se prati njej celo bortii), povzr&tilo neko podzavestno ali tu<di zavestnb revolto do družbene dinamike, moralnih norm in njih samih.
Etične vn estetske vrednote, ki še niso padle pod giljatino revolucije, so postale anahro-nistične in aenilne. Te norme pia so še marstkje piplnover Ijarvno zap&sane v zaprašmih kodeksih, ki bi jih laihko ime-novali oviro za nadcnljnji raz-voj in so obenem vir precej-šnji zmedi, ki vlada pri nas. Tada to so pravila stare Qtr spe, ki si včasih poistttje na glavo tvM nekoiiko pepeia, je obdasna. z nimbom nedvbak-Ijivo-sti in spoštovanja, je pre-cej Kmem&gUi, pa verudar ne more in noče zcpu&titi odira. Ta siva gospa, je slovensfca tra-dicija. Oboje, stare etične in estetske vrednote in Ijitdje, ki se jih. okiepajo, je obsojeno na umvk in pozcnUo, ker je p<o-s^tolo a.nahronizem in ue more v korak z naštim družbetiim dogajanjem. Vzporedno z od' miranjem starega pa ne gre vedno tudi ncvstajmije navega. V kolikor pa gre, se ploraja iz starega, se nanj navezuje, gradi na vsem tisiem velikem in pozitivnem,, kar nam je dala zgodovina, kar je postalo kul-turna   dediščina   človeštvc
V tem dogafanju: v odmira-nju starega in na zgodovinsko velikih in ptazitivnih stvarit" vah, ki jih vsebuje to staro, porajanje novega, v tem je kra-tek rezime stan/a v naši »odob-ni literaturi. Rezime zatio, ker eno in drugo v®ebuje tolikc komponent, ki so v umetni-škem ustvarj<anju Še vedrup prisotne a\U se šele porajajo in ne smemo mimo njih.
To je v skopih obrisih pvi-kazano stanjs, ki tretiiitru) vlada v naši lUeraturi. Tega stanja ne smemo pospLoševati, kaijti to stanje vsebuje kkmi-ponente, ki sa še vedno prr sotne, av^ironistMfhe, ki [pu niso odlačujoče. V njem so tu-di silnice, ki so globotep v svo~ jem bistvu odr<iz tega edinst-venega etičnega in morailnega
vzpona slovenskega naroda^ kaiterega je dosegel y narod-noosvobodilni bprbi. Eno vn drujgo se prepieta in daje naši sodobni Uteraturi barvo, ki je značilna za. obdobja po tako temeljiUh družbemh dogaja-njih, /cot je bila naša revtolu-cija.
V tem nspstramikem iska-nfru, ki smo ga označili Jcot is-kanje odgovora na vprašanje o idejni, tfrniabski, s&lni in obiikovni literarni obdelavi, lcuhko opaizimo hotenju, ki so pfidobitvc\m na&e sochcdistvč-ne revolucije precej tuja. Ta nam niso tako nerazumljiva, čeprav so nnjvečkrait brez-predmetna in v svojih končr nih ciljih papirnaia, brezok-vlr\na in ohlapna. To zaradi tega, ker se ta 1.1 :anj(a ne včtavljajo na anauzi naših damačih razmer, ker so jim pridobitve revolucije veikrat tuge (ekpnomska in osebrm osvoboditev ruašega delovnega človeka in naš celotni drvžbe-ni sistem z vsetni tistimi ob-likamA, fci so tako značilne za našo pot v socUdizem). To so še preostali eksponenti drobne buržoazije in maVmne-&&tm&tva, oplojeni z raznimi idejnim tokovi žaipada, pred-vsem ehsvstenciai^zma in sk/rafnega subjektivizmcu. Ti kvogi so še vedno prepričani, da so ed&no morahie norme ti-ste, ki bodo »osvobodile« člove-ka. To so kcretiiThe smnoodtuji-tve, ki je v zadnjem času tudi pri nos priSla do izraza. Toda presajeni ^o iz zapadnoevrop-skih idejnih tokov v možgane, ki *o jih takto temeljiti družbe-ni premikl,   koi je  bila  na&a
repoiucija, popolnoma dezo-rientirali.
lz istih vz-vpkov, iz konjlik-tov mea družbo in individuo<ni, ki pa imajo svoje temelje v giobokih uružbeno ekonom-akih protislovjih, izhaja x ii-sti cinicni odnos do cljyveka in nasega družbenega razvoja. To je pojav, znan predvšem v zu-paani Litera>turi, ki pa tudi pri nas ni popoinoma neznan in pA ga pri nas dokaj pavšal-no označujemfc z »jezmimi mla-deniči«. Vendar gre tu z& nekaj gMobljega. Gre za neko dejansko raztrganost v sebi, za nek ciničen, toda obenem, iudi destmktiven odrnos do v$eh vrednot, do vseh moralnih, etičmh in estetskih norm. Končno so si Osborne, Wotfe in drugi precej podobni. Vsi se borijo za neko absolutno svo-bo<d0, dvignjeno nad vsako mar terijalw)o in dmžbeno osnovo, celo nad življenje. V tej svo-ji borbi, prizadevanjih in ho-tenjih se čvitijo vedno bolj ne-t svobodne, ker končno le spo-zna}o, dia ne morejo preko tfotih osnovvAh družbeno eko-nomskih odnasov, da ne more-jo v neke nadžlvljenjske sfere absolutne svobade.
Vae te stvari veljajio danes za moderne, čepruv so v bist-i>u ciničen 'odnos do živlfeTijO-in vseh druibenih odnosov in vrednot ter se največkrat kar žejo kot nemoč in dekadenca. Vendar imajo doloeen vpliv tudi pri nas, Ko je tov. Boris Ziherl govforil o dekadenci v inoderai književnosti, jih je takole okarObkterizir<bl: Njeni nosilci in pobomiki se pri rias rekrutirajo iz vrst Ijudi, ki jim je mrzka in tuja vsu naša stvarnost prehodnega obdobja iz kapitalizma v soctatezem. Bistv\o dekadence je v la&i o živijenju in v sodobni sloven-ski literaturi to laž marsikje zasledirno. Končno moramo dodati, da se dekcvdenca kaže prvenstveno v reakckmami vsebini umetmških del, ne pa v njihovi obliki.
Tlacia tega ne smemo pospUr ševati, kajti omenili smo žc, da so v ncnši Uteraturi smeri in hotenja, ki gredo k zatonu, in komponente, ki se &ele p<r rajajv in so v družbeni praksi še nepreizkušene ter imajo v sebi potence nadaijnjega raz-voj<a. Ravvto te skrite potence je treba nekoliko pogledaM. v luči progmma ZKJ. Najprej gre tu za razvijanje tistih ve-Uklh umetniških dosežkov, ki s<o jfih v našo kultumo zaifaUvd-nico prispevaili \iaH največji umetniki besede in misli. Tu gre za razvijanje   in   umetni-
ško oblikovanje tistih velikih prialobiteu naše revalucije, v središču katerih stoji driužbe-no, ekjmomsko in osebno res svoboden čiovek, ne svoboden s posredovanjem Tiekih ab-straktnih jilozofskih razglab-Ijanj, avnpak dejamski gospo-dar in prvikrat tudi upravlja-lec proizvajalnih sredstev. Tu se edino in najnvpčneje ka>že ekonomska in osebna osvobcr ditev.
Pomembna vsebina, ki je shrita v potencah nadaljniega razvoja naše sodobne literatw re, je družbena pcgojeniost znanosti in umetnosti. V Pro-gramu ZK na sir. 244 piše: »Zveza komunistov Jugoslavi-je, pretpričana o družbeni por gojenostl znanosti in umetno-sti ter iO njeni veliki vlagi v družbi, hkrati zavrača vsako progmatistiino pačenje mark-sističnih pogledov na vlogo znanosti v sredstva dnevno političnih interesov.«
Lenin je vfopio partijnosti v umetnosti pofmoval kot pra-vico v/metmkov, da ustvarjajo v skladu s svojim idealom. M&ni pa tudi, da je dol&nost komunvstov, umetniktov in ne-umetmukon) (umetniiških usfovar-jalcev, kritikiov in kvMumih publicistov), da se n-a vseh področjih druSbenega življenja
bore za svoje, komunističiu: cilje (po članku Borisa Ziher-la: Lenin o književnosti in li-teraturi). Tov. E. Kardelj je že na 111. kongresu ZK Srbijt l. 1954 dejal, da »nam gre iz~ ključno za vprašanje, ali je kwlt\irno ustvarjanje i&kreno, pošteno, človeško, takšno, da vliva vero v človeka in socia-Ustični razvcj... Mislim, da je tu področje dela komuni-stov in vseh zavestnih borcev za socializem«.
V tem so skrite po.-ace na-daljnjega razvoja slovenske literature. Tu ni mogoče daja-ti receptov. Toda © novi lite-raturi, ki bo temeljila na vrednotah sociaListične revc-lucije, bomo lahko govorili, ko bodo umetntki znali pri&luh-niti rHotranjermi utripu žiirtje-nju in novim vrednatam naše-ga razvoja, ki je vreden umef niškega oblikovanja; ko bodo znali prisVuhniti človeku, ki je osebno in ekcmcmisko tos-uobo-jen, ki zavestno vlaga svoj trud za boljše življenje. člo-veku z vsemi vrlinami in na-pcbkami, toda osvobojenemu in celovitemu. Seveda, kadar bo naš umetniški oblikovalec v sebi toliko raizgiban, da bo ta-kega človeka sposoben res umetniško obUkovati
c.s.
Brancacclo Giovanni (Italijo): Cirkus I

TO JE BIL NJIHOV VELIKI ČAS
Veliki čas? Da, bil je veliki čas, čas grmenja topov, ko so morali postati vsi brez izjeme levi, čas golih in mrtvih, čas, ko je bilo od tod do večnosti samo kratek korak. Kakor da &e je vse njihovo življenje do-tlej stekalo v to najve<5je do-živetje njihovega rodu, doži-vetje, ki ne bo moglo biti ni-koli pozabljeno. Se poznim rodovom bo pričal spomin o njih, o vseh milijonih mlade-ničev, ki so ob grmenju topov in letalskih motorjev doživljali najstražnejži in največji dan stoletja na vseh celinah in vseh morjih sveta.
Spomin &e ohranja v tisočih i.n tisočih dokumentih, ohranja se v brezštevilnih umetniških stvaritvah v vseh deželah in v vseh kulturah, kjer je vojna posegla vamje in pomenila za-nje prelomnico.
Ameriški roman in amerlški filin sta se vzpela ob umetnl-škem poustvarjanju tistega ča-sa   do  najvižjih   dosežkov.   Z
FIcgsso Pablo: ilustracija za »Tauromachie de Pepe ILLO«
vso doživljajsko intenziteto in uimetniško impresivnostjo ana-lizirata položaj malega člove-ka, ki ga je pogoltnil nenasitni stroj vojne in ga pahnil na rob vsega, kax je bilo dotlej nje-govo živJjenje: mogoča sta sa-mo dva izhoda — dokončni propad ali rešitev v novo druž-bo. Toda ameriški vojak v sLednje ne more verjeti; ni mogel verjeti. Uklenjen je, stisnjen, brez vere v bodoč-nost. In prav v tem je njego-vg. velika tragika, tragika, ki jo~je mladi pisateljski rod v svojih najboljših predstavnikih še kako glofooko doživel in ob-čutil ter se zavedal, da je prav izpoved te tragike naloga, ki jo predenj kot umetniško avantgardo stavlja čas.
Izpoved svojega časa, svoje-ga velikega časa! Brezkompro-misna, brez patetike in olep-šavanja. Stvarnost v vsej nje-ni tTagični vellčini, iz katere so prav zaradj intenzitete svo-jega doživljanja znali potegniti tisto najbolj bistveno, kar je nosil v sebi. In kar je najpo-membnejše: njihovo delo ni li-teratura, ni iskanje lepo zve-nečih misli, vklenjenih v be-&ede, stavke in odstavke — ne, to je izpoved, vsa živa in krvavo občutena in prav za-radi tega še toliko bolj drago-cena.
Ja&no pa jc, da vsaka taka izpoved, zrasla iz zrelega spo-znanja dejstev in naslonjena na brezkompromisno družbeno kritiko, mora biti napredna, ker je v skladu s smerjo živ ljenjskih in družbenih premi-kov, ki so jedro tega velikega časa.
Ce je sociološko-psihološka analiza vojakove duševnosti skupna trem vojnim romanom, ki smo jih kot prevode iz so-dobne ameriške književnosti prejeli v poslednjih nekaj me-secih, če se idejna izhodišča in zakijučki, kolikor o njih ob umetniških stvaritvah sploh gre govoriti, stikajo, so ven-darle romani z ozirom na svo-jo vseibinsko in estetsko opre-delitev v mnogih  točkah  raz-
ličnl. Podoba Amerike, ameri-ške družbe ty ameriškega člo-veka, postavijenega v svojski politični in socialni okvir druž-be v fazi visoko razvitega ka-pitalizma in politične nestrp-nosti, se zrcali v vseh treh ro-manih kot niz retrospektivnih podob iz preteklih doživetij junakov, ki so aktivni udele-ženci succesivnih vojnih scen. Ta retrospektivnost je zlasti očitna v Golih in mrtvih ter v Mladih levih, medtem ko je v Jamesa Jonesa romanu Od tod do večnosti bolj vklenjena v sam potek fabule. Sicer pa je vsebinski lok Jonesovega romana najtoodj dramatično po-gojen in najbolj impresiven po svoji človeški globini. Robert Mailer v svojih Golih in mrtvih teži manj k poudarjanju druž-bene analize in junakove oseb-ne tragike kot k psihološkemu upodabljanju sprememb na duševnost vojakov sredi front-nega ognja. Dobiti je mogoče vtis, kot da rnu je — osebno nadvse dobro seznanjenemu s temi razmerami in nič manj prizadetemu — š-lo za zapis osebnih doživetij na eni strani, na drugi pa za upodobitev du-, ševnih profilov vojakov, torej za nadaljevanje in izpopolni-tev Craneove umetniške upo-dobitve v Rdečem znaku hra-brosti.
Irwin Shaw, ki smo ga spo-znali že poprej (zlasti iz fil-mov) kot zelo simpatičnega akcijskega pripovednika, je v Mladih levih ustvaril manj analizo notranje pogojih dram časa kot spektakl na visokem nivoju: v usodo trojice voja-kov, dveh ameriških in enega nemškega, je zares mojstrsko vpletel velik del zgodovine, ki zaživi v vsej plastičnosti in vsebinski polnosti. Izkaže se torej, da je vojna nažla svoj urnetniSkj odraz v precej raz-nolikih pisateljskih du^evno-stih, da pa je povsod v dolo-čenih ozirih zaživela s polno umetniško močjo.
Ce so Mladi levi epsko naj-širši ter Goli in mrtvi pancr rama usod ter niz psihološko-
socioloških dram z notranjo in-tenzjteto, je Jonesov obsežni roman najibolj trpka izpoved, kar jih romani najnovejšega časa premorejo.
Vsa tri dela pa sene odli-kujejo le po mojstrskih opisih in izredni a*:cijski napetosti, temveč tudi po čistosti stila. Ne le aktualnost tematike sa-me, ki jasno da vzbuja pozor-nost pri milijonih bralcev po vsem svetu, pač pa tudi moj-strski opisi, ki jih vsi trije pi-satelji zmorejo, so bili močan prispevek k temu, da danes ves svet sprejema njihova de-la kot mojstrovine.
Sicer so mnogi kritiki vsem trem, zlasti pa Jonesu in Mai-lerju očitali pregrob naturali-zem, ki se dejan&ko ne ustavi ob nobeni Se tako delikatni po dobi. Vendar pa je v hudi zmo-ti, kdor meni, da je bilo pisa-teljem upodabljanje naturali-stičnih življenjskih elementov — predvsem seksualnih, ki -estetsko-« vzgojeni puritanski, malomeščanski okus najbolj bodejo — samo sebi namen. Zvestoba življenjski' realnosti je bila predpogoj za psihološko varnost njihovega realizma, zaradi česar so pravzaprav vzeli pero v roke. Vsi trije so epiki, ki upodabljajo brezobzir-no in br^z izbiranja besed, ker le tako lahko rešijo veliki pro-blem, ki jim ga je zastavilo življenje, k] jim ga je zastavil čas. Naturalistični elementi, ki sicer zvabijo k branju marsi-katerega nekultiviranega bral-ca, da hlastno prelistava stra-ni, torej nis& biil sami sebi na-men, temveč neobhodna kom-ponenta k celovitosti podobe. Trojica ameriških vojnih ro-manov uživa svoj ugled zaradi \isokih umetniških kvalitet: njihova estetska teža ni v le-porečju, temveč v neizprosni resnici.
Njihov veliki čas je bilo nji-hovo iskanje resnice. Kot umetniki so jo našli in izpove-dal; — in to je bilo največ, kar so mogli storiti, bil je krik njihovega velikega časa.
V. K.
Krožnik je ležal na mizi. Videla j«, da si je odrezal kruha. Nož je še ležal poleg krož-nika. Na mizi so bil« krušne drobtine. Pre-den sta šla zvečer v posteljo, je vedno po-čistila mizo. Vsak več&r. Sedaj pa so na prtu ležale drobtine. Tudi nož je bil tu. Cuitila je, kako se ji hlad! iz tlaika počasi vzpenja po telesu. Odvrnila je pogled od krožnika.
»Mi&lil sem, da tu nekaj ni v redu,« se je oglasil on in se razgledoval po kuhlnjl.
»Tudi jaz sem nekaj slišala,« mu je od-govorila in pri tem spoznala, da je pcfno^či in v spalni srajci videti že zelo star. Tako star, kot je v resnici. Triinšestdeset. Oez da-n je včasih videti mlajši. 2e zelo stara je, če jo takole pogledaš, je premišljal on, v spailni »rajci je pač videti že precej ®tara. Ampak morda je to zaradi las. Pri ženskah je to ponoči zelo odvisncf od las. Ti jih potem na-enkrat tako postarajo.
»Moraia bi obuti čevlje. Takšna si, b&sa na mrzlem tlaku. Se prehladiš se.«
Ni ga pogledala, ker ni mogla prenesti. da laže. Da laže. potem ko sta bila poročena že devetintrideset let.
»Mi-slil sem, da tu nekaj ni v redu,« je ponovil in se zccpet tako nesmiselno oziral iz enega kot v drugi, »nekaj sem zaslišal. Po-tem sem pcmislil, da tu nekaj ni v redu.«
»Tudi jaz sem nekaj zas>iša!a. Ampak najbrž ni bilo nič.« Privzdignila je krožnik in pospravila drobtine z mize.
»Ne, najbrž res ni bilo nič,« je negotovo ponovil.
Pomsgala mu je: »Pridi vendar. To je bilo pač zunaj. P-idi vendar v PvJsteljo. Se pre-hlsdiš se. Ng tevn m-z^em tlaku.«
PoglccTal j? proli oknu. »Da, to je pač moralo biti zunaj. Mislil sem, da tu nekaj ni v redu.«
Vzdignila ie rolm do stikala. Sedaj ,mo-ram ugarniti luč sicer bom pogledala na fcrožnik, si je dopovedovala. Saj vendar ne •mem  pogledati  na krožnik.  »Bridi  že,«  je
rekla in ugasnila luč, »ta je bilo pač zunaj. Kadar je veter, žleb vedno udarja ob steno. Gotovo je bil žleb. Vedno klopota, kadar je v«ter.«
Tavala sta skozi ternni hodnik proti spal-nici. Njune bose noge so copo'tale po tlaku.
»Da, veter je,« se je dgllasil. »2e vso noč je  veter.«
Ko sta ležala v posteljl, je rekla: »Da, že vso noL piha.  Gotovo je bil žleb.«
»Da, m jaz sem mislil, da v kuhinji nekaj ni v redu. Gotovo je bil žleb.« To je po-vedal, kot bi že napol spal.
Toda ona je vedela, kako ponarejeno zveni njegov glas, kadar laže. »Mrzlo je,« je r&kla in lahno zazehala, »zlezla bom pod odejo. Lahko ncvč.«
»—------n-oč,« je odgovorll in še: »da, kar
precej  mrzlo je.«
Potem je bilo vse tiho. Ce?' nekaj časa je za.sMšala, da je za.čel tiho in oprezino žvečiM Mamenoma je dihala globoko in enakomer-no, da ne bi opazil, da je še budna. Njegovo žvečenje pa je bilo tako enakomerno, da je zaradi tega zaspala-
Ko je prišel naslednji večer domcv, mu je porinila štiri rezine kraha. Sicer je dobi) vedno samo tri.
»Mirne duše lahko poješ vse štiri,« mu jt rekJa in se umaknila iz svetlobe. »Jaz tega kruha ne m-orem več prav cTobro prenesti Pojej eno rezino več. Tega kruha ne pre-našam dobro.«
Videla je, kako se je sklcfnil globoko n^d krožnik, Ni je pogledal. V tem trenutku se ii je zaamilil.
»Saj vendar ne moreš pojesti samo dveh rezin,« je rekel v krožnik.
»Pač. Zvečer kruha ne prenašam dobro Jej venda.r. Jej!«
5ele č.ez nekaj časa »e je vsedla k mizi, pod lu&
MOJ BLEDI BBAT
Še nikoli ni bila nobena stvar tako bela kot je ta sn&g. &neg; ki je bil zaradi svoje belioe skoraj moder. Modrc?-zelen. In vendar tako grozno bel. Pred tem snegom si je sonce komaj drz.ni.lo biti rumeno. S'e nobeno nedeljsiko jutro ni bilo tako čisto kat to. Samo tam zadaj je stal temnomodri gozd. Toda sneg je bil nov in čist kot živalsko ofeo. Se noben sneg ni bil tako bel kot je bi] ta v tem nedeljskem jutru. Še nobeno nedelj. sko jutro ni bilo tako čisto. Svet, ta za-sneženi nedeljgki svet, se je smejal.
Toda nekje je vencTar bil nek madež. To je bil človek,' ki je sključen ležal v snegu, na trebuhu, uniformiran. Sveženj cunj. Cunjast sveženj kože, kosti, usnja in blaga. S 6rno-rdečimi sledovi posušene krvi. Z zelo mrtvimi lasmi, mntvimi kpt lasulja. Sključen, potem ko je zavpil, za!-aja! ali marda zmolil v sneg svoj pcslednji krik: vojak. Bil je madež v doslej nevidenem snežnem belilu najčistejšega vseh nedeljških juter. Raz-položenja polna vojna slika, bogata na od-tenkih, vabljiv predmet obdelave za akva-relisfca: kri, sneg in sonce. Mrzli sneg s toplo, kadečo se krvjo. In nad vsem tem '•jubtf sonce. Naiše ljubo sonce. Vsi otroci na svetu gov-ore: ljubo, Ijubo sonce. In to sonce sije na mrtveca, ki kViči neznanski krik vseh mrtvih marionet: nemi, strašni nemi krik Kdo, oh, kdo nas more prenesti neme krike mrtvih? Samo sneg more to, ledeni sneg. In sonce. Naše Ijubo sonce.
Pred pcrkvarjeno marioneto je stala dru-ga, ki je bila še nedotaknjena. K; je še delovala. Pred m.rtvim vojakom je stal živi V tetn čistem nedeljskem jutru v doslej ne-videno belem snegu je stoječi govoril leže-čemu strašni, nemi govor:
Da. Da. Da. Da. Da. Da. — Zdaj je konec s tvojo dobro voljo, dragec. S tvOjo  dobro voljo.  Zdaj   ne  r«češ  ničesar
več, kaj? Kaj bi rekle tvoje ženske, ko bi vedele, kako usmiljenja vreden si videti zdaj, moj dragi? Prav usmiljenja vreden si videti brez svoje dobre volje- In v tej n<3ri legi. Zakaj pa si tako prestrašeno stisnil noge k trebuhu? Ah, tako, skupil si jo v čreva. In ponesnažil si se s krvjo. Prav nič okusno ni videti, moj dragi. Vso uniformo si si popackal. Izgleda kot črne packe črnila. Še sreča, da tvpje ženske tega ne vidijo. Saj si vedno toliko dal na svojo uniformo. Vse je bilo odvisno od postave. Ko si postal korporal, si se pojavljal sama še v lakastih škornjih. In te škornje so ti morali ure in ure loščiti, če si zvečer nameraval v mesto. Ampak sedaj ne greš več v mesto. Tvoje ženske se sedaj predajaja drugim. Kajti zdaj sploh ne greš nikamor več, razumeš? Nikdar več, moj dragi. Nikdar, nikdar več. Sedaj se tudi ne boš nikdar več smejal, ti, s svojo večno dobro voljo. Sedaj ležiš tu, kakor da ne bi več znal šteti do tri. Saj tudi ne znaš Ne znaš več šteti d"o tri. To je revno, moj dragi, strašno revno. Ampak dobro je tako, ?ek> dobro je tako. Kajti nikoli več mi ne boš rekel »Moj bledi, mižeči brat«. Zdaj ne več, moj dragi. Od zdaj naprej nič več. Nikdar več, ti. Drugi te zaradi tega ne bodo več občudovali. Ne bodo se rni več posmeho-vali, kadar mi boš rekel »Mcfj bledi, mižeči brat«. To mi mnogo pomeni, veš? Lahko ti povem, da mi to zelo veliko pcmeni. Kajti že v šoli so me mučili. Kot uši so se spravili name. Zato, ker ima rnoje oka majhno na-pako in mi veka visi čez zrklo, ker je moja koža tako bela. Tako sirasta. Naš zelenček je zopet videtj tako utrujen, so vedno govo-rili. In dekleta so ved*no spraševala, če že spim. Saj imam eno ako že napol zaprto. Da sem zaspan, so govorili, slišiš? Rad bi vedel. kdo od naju dveh je zdaj zaspan? Ti ali jaz, kaj? Ti ali jaz? Kdo je zdaj »Moj bledi, mi-žeči brat«? No? Kdo torej, moj dragi, ti ali jaz? Jaz morda?   —
Ko je zaprl za sabo vrata bunkerja, se mu je iz kotov približala dvanajstorica sivih obraz.ov. Eden od, njih je pripadal fedveblu. »Ste ga našli, gospod lajtnant?« je vprašal sivi obi;az in pri tem postal še bolj siv .
»Da. Pri jelkah. Strel v trebuh.«
»Naj  gremo ponj?«
»Da. Pri jelkah. Da, seveda. Treba je iti ponj. Pri jelkah.«
Dvanajstorica sivih obrazov je izginila. Lajtnant je sedel k pločevinasti peči in obiral uši. Natanko tako kot včeraj. Tudi včeraj je obiral uši. Tedaj bi moral nekdd oditi k bataljonu. Najbolje, da gre lajtnant,. on sam. Ko si je potem oblačil srajco, je prisluhnil. Zaslišal je strel. Se nikdar ni slišal takšnega strela. Ko je kurir zopet od-prl vrata, je pogledal v noč. Zazdelo se mu je, da še nikdar ni bila nobena noč takcJ črna. Korporal Heller je prepeval. Ta je neprenehoma' pripovedoval o svojih ženskah. In potem je ta Heller s svojo večno dobro voljo dejal: »Gospcfd lajtnant, na vašem mestu bi jaz še ne šel k bataljonu. Najprej bi zahteval dvojni obrok. Saj bi se dalo na vaša rebra igrati kot na ksilofon. Prava ža-lost, kako izgledate.« To je rekel Heller. V temi so se gotovo vsi režali. In eden je moral k bataljonu. Tedaj je rekel: »No, Heller, potem si pojdite nekoliko ohladit svojo dobro voljo.« In Heller je dejai: »Razumem.« To je bilo vse. Več se nikoli ni reklo. Enostavno: Razumem. Nato je Heller cfdšel. In potem ga ni bilo več nazaj.
Lajtnant si je potegnil srajco čez glavo. Slišal jer da se zunaj vračajo. Ostali. S Heilerjem. Nikdar več mi ne bo rekel »Moj bledl, mižeči brat«, je zašepetal lajtnant. Od zdaj naprej mi tega nikdar več ne bo rekel.
Med nohta njegovih palcev je zašla uš. Hrstnilo je. Uš je bila mrtva. Na čelo — mu je brizgnila drobna kaplja krvi.
Prev. K. L.
Ljubezen, bicikel
W                           m                           m  .          m
Ob pomembnem koraku v življenju je dobil maturatii od mamice celo torto, od očka pa prvo cigareto. Prižgal si jo je sam (na torti).
Nebesa so obetala dež. Ko-legi so Joši iz sorca želeli veli" kansko srečo in se deloma v mislih deloma na glas režali. Svetovali so mu, naj se posta-vi na ta rob pločnika namesto na onega, naj miga s trebu-hom, če ga zebe, naj pazljivo gleda okoli sebe, da je ne bo zgrešil, ko bo prišla. Sploh naj bo kar se da pogumen in pre-žet s humanizmom in rene-san&>. Potem jim je ušel na drugi konec ulice in jel čakati. Vsak mesec enkrat je prišla tod mimo. 2e dolgo je hrepe-nel po njej in na tihem jo je izvolil za gospodarico svojih žepov. »Vsi kolegi imajo de-kleta, samo jaz še brezciljno tavam po prirodi. Danes jo bom prvič ogovoril, pa čeprav mi pade glava stran.«
Z obupno odločnostjo je za-jahal bicikel in navduišeno na-vil pelerino okoli prednje zavo-re. To je bila rutinirana pele-rina, ki je prehajala iz roda v rod in je predstavljala dsu<-žinsko nedkost. Kadar jo je Jo-ša vzel s seboj, se je vreme brž zvedrilo,   da  ne bi  škodovalo
in pelerina
ugledu pelerime. Tudi kolo je bilo nekaj posebnega. Ni ga bi-lo fcreba zaklepati. Še nikoli ni biio ukradeno, ker je vsak lo-pov že od daleč s prezirom po vesil pogled.
Prikazala se je deklica in Joši je pod kožo vzplamtela limfa. Odprl je usta, da bi re-kel dober dan, pa mu je pra-vočasno Uišla v najbližjo dro-gerijo in Joža je od gneva v mislih prekinil stik s kultur-nim govorjenjem. Medtem ko jo je čakal, mu je pred očmi plavala njena nežna karikatu-ra, njen fantastično masten po-gled in njena brezmadežna ko-ža, ki je vpila po žgečkaaju. Ze se je videl ob njenih meh-kih kolenih, z glavo v njenem hrabrem naročju in čakanje mu je bilo trikrat znasnejse. Potem je prišla ven in Joši je zmrznila rebrna mrena:
»Oprostite, gospodična! Rad bi se seznanil z vami. Ali bo
IZ MOJE MLADOSTI
Vse skupaj se je začela pred nekaj meiseci.
Seded. sem v svojem brlogu, §e praskal po giavi in poaipia-tiii ia misdu na stipenaijo tetr na cieklico s kraiUum Krilcetm in oih! kakšnimi noigatfni. fcyicrat.K:a, foil sem nad vse pxe-lesttiem raizipoiiOženju, moje telo je miirovaio, duh pa ^e iloaiicor laihkokroila čebela svigai od vesolja do ve&oljia in se bo-gatU z novim ziniaiiijieim i:i iz-kušnjami. Rad imara Lake ve-čere, ko se inraik zgoščuje, ve-ter tdho šelesti, ptički se od-pravljiajo spat, iz kuhinje pa prihaja rahel, zapoaneli smrad pio poienoviki in nežni stoki ah-ah-ali (gospodair si vsak večer uimiva noge v vroči vodi). Ker B/eim že po naravi mehko čuteč človek, sem se polagoma pre-dal razmišljanju o tem, kako na tem svetu čiovek brez živ-lj.enjske tavanšice pravzaprav nioesar ne poimeni iin da je na-p€čil zadnji čas, da se zacnem ozirati po odgovarjajoči part-nerici, s katero bi nato začela graiditi »tihu, malu luku«. V 6lastniih misdih na to, kakšna neznosna sreča me pričakuje. eem se začel rahlo solziti iin si vrtati s prsti po nosu in med prsti na nogiah, kot to delam v evojih najniežnejšiih trenutkih. Moje miisli so pravkar prdšle do tiočike, kako bom lepoitico svojih • sanj predstavil svoji gospodinji, ki jo bo podjubila na čeio in oibe lica, nat© pa jo povabila, naj se do poroi^e vse-li kair v miojo sobico, pcitom pa bo že kako-
Tedaj pa &o se virata na ši-roko odprla m med njimi se je zuigoadila gosipcdiinja, lastni-ca stanovanja in moja »bog i batina«. Plaho sem se izogiiDal njenemu pogledu, kajti zaradi njenih stodvajsetih kilogra-mov in brčic pod riosom gojim do nje rahlo strahospoštova-nje. 6na pa me je sladko po-gledala (ch, kaiko sladko, to ne moire pomeniti nič dobirega) in mi naznanila, da se do nasled-njega dne lahiko kar skddam iz sobe. D>a sem čuden človek, zvedela je, da se ukva>rjam z nefcakšno litera<turo, da ves dian prečepim v sotoi in da sploh nisem izpolndl njenih priičakovanj. Z zimsgoslavnim hehetom  mi  je  nazniandla,  da
se za sobo zanima nek drug študeat, ampak res popolnoima dirugačen od imene, Tržaoan, fin goepod, ki se vsak dan brije, nosi bele srajce in kra-vato, brke in robček v prsnem ž&pu. Ta ji bo nosil iz Trsta kavo in nylon kombineže, s svojim avtoim jo bo vozil na trg po solato, v počitnicah pa jo bo poivabil k &ebi v Trst. Skra-tka,   podnajemnik,   kakrš-
priiakiovanja. Ko sem videl, da moja prizadevanjia ne zaležejo nič več, kcit če bi opravljal malo potrebo v morje (pa naj bo to v Trstu ald kjerkioli drtigje), sem šel še korak dalje in ji obljubljal, da ji bom pral posodo in pod, hranil psa in mjožu zvečer uimival noge. Na vse to mi je oidgovoriila le, da bo težko pričakovani novi pod-najemnik prinesel s sabo tudi
 xa
Po vzoru nekatefih naših časopisov, ki skužajo svojim bralcem velikodušno omogočiti, da sprevidijo, če so sposobni za ljubezen, gojenje kuncev, duševno harmonijo, pridobivanje denarja itd., se je tudi naš list odločil, da na svojih bralcih izvede nedolžen, nene-varen psihološki test pod gornjim naslovom.
da
ne
Ali   poznaš   novi   program   v   »spodnjem-«
baru?                    '                                     -----   -----
Ali veš, kdaj  zjutraj  odprejo  kolodvorsko
restavracijo?                                              ------   ------
Ali  veš, po koiiko je liter cvička v  »Ro-
žicah«?                                                       -----   ------
Ali ti je že kdaj
A.  za moške: kakšna ženska rekla, da
takšne packe še ni videla?                  ------   -----
B.  za ženske:  kalcšen moški rekel, da
takšne napredne ženske še ni videl?    -----   ------
Ali veš (natančno!), ob katen uri se znoči?   ------   -----
Ali  večkrat  sediš  v  kinu   v  zadnji  vrsti?    -----   -----
Za vsak pozitiven odgovor si piši v dobro 20 točk.
Cez 100 točk- Draga moja (dragi moj), tebe je škoda za študentsko tlako. Ustvarjen(a) si za kaj večjega, boljšega. Poišči si primerno zaposlitev na področju, ki ga, po tvojih odgovorih sodeč, dobro poznaš.
Cez 60 točk: V doglednem času se boš privlekel(la) do diplome, potem pa bo že kako.                     '
Cez 20 točk: Kaj ti je? Si bolan(a): Se slabo po<5u-tiš? Priporočamo ti čimprejšnjo zdravniško nego.
00 točk: S tabo ni nič. Pojdi balinat alj pa gojit sviloprejke.
nega si vsaka gospodinja želi v svojdh niajrazkownejši'h sa-njah.
Nič ni pomagalo, da sem se zrušil aa tla, ji poljubljal co-pate in ji oibljubljial, da se bom poboljšad, da, popolnoima spre-menil, da si bo>m nabavil brke in robček, za' cstalo sdcer ne morem garantirati, vendar bonn dal iz sebe vse, kar bo v moji moči in da sem v skraj-nem primeru celo pripravljen izpolniii   njena   najintimnejša
z bivacijem v njej. Vsako noč mi je namreč bodil pod okno nek »frajer«, ki je v dobri veri, da piriejšaaja sitanovalka še vedno oisrečuie naselj© s svojo navzočnastjo, spuščal skozi okno cele fcirade na hvado moji lepoti, ljubkosti, bistrouim:ios:td in ositalim stva-rem. Povzročalo mi je peklein-ske težave, preprečiti mu, da ni zlezel skozd okno in mi do-kazial, kako zelo me ljubi. Od-gwarjaiti sem mu moral z než-nim glaskoim, da ga imam jaz tudi rada, da pa sem še pre-mlada in naj še malo počaika. Ker sem zelo mehak človek, se mi je v bistvu sinilil in srce mi ni dalo, dia bi bil do njega grob. Zaito sem v tre-nutkih, ko mi je zagotavljal, da se bo :i©usmiljeno zastru-pil, če mu ne podarim svoje ljuibezni, steigndl roko skozi okno in mu dovolil, da me je božal po njej.
Nato mi je nckega dne, ko me je iz rnoj^ga sladkega, idiliičnega zav^ja pregnala kruta noga btMsrične kocitro-le, zablestela v glavi kolosalna id-eja. Od enega svojih prdja-teljeiv sem si iz,poBodil suknjo na štiri gumbe, od drugega robček, od treitjega kravato, četoti pa me je naučil pravil-no izgovairjati »ma« in »oštja«. Naito sem pograbil časopis in se odpravil na naslov, ki je obljublja-1 staaovanje mdirne-mu, vlj,udneirmi študemfcu iz dobre familije. Našel sem hišo, se vzpel po stopnicah iin spošt-ljivo poizivonil. Gez nekaj časa se je odiprla liniioa v vratih in vlažno, aekoliko izibuljeino oko me je dolgo časa aepremično oipazovalo. Koinčno &o se vinata odprla in gosipa v najlepših letdh mi je s sladkim sm&hlja-jem dejala, še preden sem mcr gel izireči magični »ma« add »cštja«: »A, vd ste.«
Vedel sein, da je situacija jasna, robček in ostalo so opravili svoje, zato s©m se ji dal odvesti v sotoo. Samozave-
kave ali takšnih stvari, kor se
to zelo težko? Ime mi je in žtudiram pravo.-« Deklica je zajela sapo. Medtem se je v mislih togotno vprašal, zakaj se ni prej ostrigel, zakaj ni pe-lerine pustil doma in zakaj ni kolesa pravočasno prodal ald zamenjal za tramvajsko karto.
»Marta.«
Joša je preložil kolo in pele-rino v drugo roko in desnico ponudil Marti v trajno delov-no razmerje. Srce mu je po-skakovalo kot zlooinec v miše-lovki, v možganih je začutil klokotanje divje sreče in glo boko pod srajco se je spodbu-jajoče nasmehnil sam &ebi. Bil je kot povaljana kamela, ki se ob dotiku s pijačo razneži od navdušenja. Sploh si je bil v svestl, da je eden najsrečnej-ših sesalcev na Balkanu.
»¦Dovolite, da vas spremdm! V kateri konec nameravate?*1 Spet je dobil priložnost, da je v mislih zdivjal nad nadležno prisotnostjo pelerine dn kolesa. Preložil ju je v operativno cono druge dlani in z dvema prsto-ma galantno ujel oboje. Ni gledal Marte, vendar je bil prepričan, da je opazila nje-govo gibčnost in da je v njej vabrstelo občudovanje kot než-no stebelce rabarbare v kalo-rično bogatem loncu.
«-Na žalost grem na trolej-bus in tamle je postaja.-« Joša
s tem dela škoda na zidorvih,   je nenavadno hitro dojel dej-ne  amete  voditi  v sotoo  žen-   stvo, da je ne bo mogel sprem-obiskov,   kajiti   ini   sjho   ljati   in   od   pikantnih   samo-
morilskih misli se mu je ne-človeško zgrbančil nos.
»Skoda... Ali bi se lahko kdaj dobila? Rad bi žel z vami kam ...-« Deklica se je obo-tavljala in verjetno se ji je v prsih splašil četverostop želja po neodvisnostd, ljubezrii, spo-štovanju in kuhanju. Zmešale so karak in se prelile v gosji red radovednega pričakovanja.
ini
poštena familija, po deveti uri se ne simete umivati, upo-rabljati toaleite (res, rekla je toalete), kajti mi smo mirna faimilija, ki gaira ves dan in hoiče mir v lastni hdši; in še to sem vam hotela reči, da se P'ri nas ne berejo časopdsi, kajti mi ne maraino ljudd, ki se ukvarjajo s poliftika in taikšnimi  stvarmi.  Oh,  sikoraj
prodal bicikel za desetak, ki bi
pirenosni   radijsiki. spirejemnik in da jo bo učil italijanščine.
Kaj  sem  ho>ted,   bil sem  na cestd.
Pobral   sem  svoje  premože-
nje — indeiks, žlico, zobno pa-   sitao s©m si za pol miiimetra sto   in   muholovec   —   ter   se   premaknil izpiosiojeno kravato.
Goispa v rožnati jutnainji haiji se mi je zopet ljuibko nasimiehnila in mi ziaupala: »Veste, nekdo že spi v tej sobi,
tiho, toda svojeimu dostojan-stvu primerno umaknil. Se enkrat sem vdihnil dobri, do-mači srnrad po palenovki ia drugih     stvareh     (straniščna
ampak on je dobeir fiant, tako
vrata se ne zapirajo prav do-   d'ostojen farat, prepričana sem,
Žepne tragedije
Ljubila sta se, kot se še nihče na svetu ni ljubil. Bila sta ustvarjena drug za dnigega, bila sta pripravljena umreti drug sa drugega.
Potem ga je lepega dne ona prenehala Ijubiti in mu odpo-vedala stanovanje.
Hotel je postati velik umetnik in vsi so ga prezirali ter zasmehovali. Potem se je spametoval in postal normalen državljan.
Predstojniki so ga hvalili in trepljali po rami: »Ne samo, da je vesten pri delu, v prostem času se ukvarja celo s kulturo!-«
Zaljubil se je vanjo takoj, ko jo je prvič zagledal. Bila mu je vse na svetu. Sposodil si je pri prijatelju avto in jo peljal na izlet.
Čez tri dni je že vedela, kdo je pravi lastnik avta. Postal ji je vse na svetu.
Po maturi mu je oče podaril nalivno pero. Rekel mu je, da ima garancijo štiri leta in da bo z njim lahko napisal diplomsko nalogo.
Čez štiri leta ga je prosil sin za novo nalivno pero.
Iskal je žensko, ki bi ga razumela. Našel jo je. Ljubila sta se. Poročila sta se.
Zdaj spet išče žensko, ki bi ga razumela.
Skupaj sta se vpisala na univerzo. On je bil inteli-gentnejši od nje, zato je hodil k njej na dom in ji pomagal pri pisanju seminarskih nalog.
On še vedno študira. Ker je inteligentnejši od nje, hodi k njej na dom in ji pomaga pii korigiranju šolskih nalog.
Ona ni imela stanovanja in on je imel mehko, nežno srce. Dovolil ji je, da je spala v njegavi sobi,
Ojia se je zaljubila in on je imel mehko, nežno srce. Dovolil jima je, da sta spala v njegovi sobl.
bro), nato pa sem odšel na oesto, krutemu, neusimiljene-mu  življenju naisiproti.
da se bosta dobro raziumela, parv tako čeden in vitek je koit vd, taiko bositia lahko brez
Naslednja  dva  meseca  sem   težav spada na end postelji... «
preživel kat v vroičicd, pridob-ljeni od pristne domače sli-vovke. Hodil sem po meatu, nagiovarjal ljudi (»sobo odveč mogoče«), kupoval oasopise in prebiral made oglase.  Kamor-
Nekoiiko seim bil zapre-paščen in rnoja vera v dobroto človeštva se je ziačela majati. Vendar md je gospa tako pri-sirčno pomigala s tratjim pod-bradkoim, da sem ji vse odpu-
koli sem prišel, pov&od so me   Sitil in jo rahlo jeoljaje vpra-najprej kritično ogledali, nato   šal: »Dobro, gospa, ampak
koliiko?«         ,   . tri
pa izjavddi, da je soba že za-sedena.
Nato se mi je nenadoma nasmehn iila nezapopadl jdva sreča. Prijiatelj, ki tirenutno študira ekanomijo, rrni je za-upal, da je nekje v nekem žen-skem bloku cela pritlična sofoa prazna. Pred^tavljajte si, brat-ci, moje navdušenje! Dejstvo, da sem imel rodnd krov nad glavo, da seim iinel svojo sobo, je odtehtalo vse težave v zvezi
ceoa
»Oh, saino tri tisoč dinar-kov, elektrika seveda posebej, plača se v nap.rej za tri me-sece«.
Bo že kako, sem si mislil, izposodil si bom pri prijatelju, kd riše akvarele ali pa bom izropal baaiko in ravno sem hotel je nekaj reči, ko je gospa zoipet odprla usteoa:
»Samo, veste, gospod štu-dent, v sobi ne smete kuhati
sem pozabila, iimam hčeriko, z   Pripeljal je trolejtous in  Joša njo ne smete govooti, ker je   je v mislih zažgal pelerino že  zaročetna,  in  glede taailete bd   bilo   pravzaprav   najbolje, če je sploh ne bi uporabljali in opravite   te sitvairi tiam, pird vas, na fakultati ali kako se že   pravi,  saj   veste,   mi   smo
Pristal seim. Na vse sem pristal, da. Če bi zahtevala še kaj dmgega, bi naibrž pristal tudi na to. Da.
Kljub vsemu, braitci, sobo pa le imam! Tuidi sofstanoivalec je kar v redu, res je vdtek, kot pravi temu naša sladka gospa, in skoraj brez težav Sfpiva oba na eni postalji. Daaes senn zo-pet sedel za mizo in se pra-skal po glavi in podplatih in mislil na deklico, ki mi bo osladila življenje. Kajti jaz sem nadvse mehjak človek.
Kako pridemo poceni do mesa
LOV   NA   SLONE
V  Afriki postavimo šolsko ta-blo In napišemo nanjo: Trikrat dva je pet. Ko pride silon, bere i.n si razbija glavo, kako je mo-goče, da je dvakrat tri pet. Ko si  pretrese    možgane,   pade na tla in ga lahko zvežemo.
LOV  NA  2IRAFE
V   puščavi   na   hitro  postavi-mo   kolibo    in    napišemo    nad vhod:     »Zirafam    vstop   strogo prepovedan!« Ker žirafa ne zna brati,    gre   nič    hudega   sluteč noter. Potem zapremo vrata in jo  imamo.
LOV  NA  BOLHE
S kamionom pripeljemo veli-ko skalo in jo spuistimo na pasji hitbet. I>va cenlimetra pr&d njo na&ujemo veliko žlico popra. Ko pride bodha, straho-vito kfihne l^i 7. glavo udari ob skaflo. Mi jo pober&mo in vr-žemo v Ipnec.
LOV  NA  LEVE
Puiščavo prese'jemo z velikim kuhinjskim sitom za otrobe. Kar ostane na sltu, so levi.
IX)V NA POLZE
Z vztrajnim apazovanjem in zasledovanjem zvemo, katero pot bo polž j-utri ubiral. Steče-mo najprej in zabijemo v tla tabilo z napisam: »Minimalna dovodjena brzina petdeset kilo-metrov na uro«. Ko polž pridir-ja do prometnega znaka, se obupan zgrabi za glavo in sl*p in gliuh za vse nevarnosti zač-ne ihteti. Medtem ga lahko za_ nesljivo zgrabimo za roge. ki i'h  je po/abil  zunaj.
mu omogočil vožnjo z dekle-tom.
»Res, no. Kdaj bi se lahko videla?«
»Morda v četrtek dopoldne, v Komuni.«
»Drži! Ob pol desetih. Pa raje v Unionu zaradi matineje. Na svidenje.-« V mislih jo je ne glede na kolo in pelerino krepko objel.
Ko je trolejbus odpeljal, mu je sanjsko skorjo nenadoma razparala samo začasno po-zabljena reč, da mora v četr-tek na konzulat v Zagreb. Za-radi potnega lista v inozem-stvo. Zajokal je od gorja, v hipu pretehtal položaj in $e kot aer°dinamičen shizofrenik zavihtel na kolo. Nataknil je pelerino na uše=-5 in,jo ubral za trolejbusom.
Iz vremena se je izcimll zoprn dežek, ki je nameraval enakomerno razmehčati pele-rino, hlače, kolo in celotnega Jošo. Ko je do&egel, da so hlač-nice postale neuslužne cevi, ld jim je bil vsak premik Josevih stegen neljmb in sploh odveS, sd je Joša zaželel toplega obe-šalnika in sit take ljuibezni opustil zasledovanje.
ZAMAJ
—  Veš,    jutri    od!potu.jem    na prakso v Francijo in te prosiin. da mi poveš, kai pomemi bese-da »pourquoi«, da bom vedel, če
b; me mogoče kdo vprašal.
—  Zakaj
—  Pa zato. veš, ker jutiri od-potujem v Francijo, pa bi  rad vedel, kaj   pomeni beseda  »po-urquioi«, če bi  me mogoče todo vprašal.
—  Zakaj
—  Pa saj ti pravlm. potujeoa v Francijo na  študijsko  prakso pa   bi   rad   vedel,   kaj   pomenl beseda »pourquoi«, če bi me kdo vprašal.                            --j*im—
—  Zakaj itd.
V uredništvu Tribune se je oglasil Jaka Indeks, edini preživeli ndeleženec ekskurzije absolventov neke fakultete po Sredo-zemlju. Kakor vam je znano, se je ladja s trinajstimi absol-venti in eno absolventko poškodovala in od takrat naprej nismo prejeli o nesrečnih fantih nobene vesti več. Jaka Indeks nam je v večurnem razgovoru posredoval svoje vtise o posled-njih trenutkih ubogih brodolomcev in nam po svojih spominih narisal tole sliko, ki naj bo obenem prispevek k dokaznemu materialu v razpravi, kako nevaren zna biti študentski poklio.
ALl SE ZAVEDATE
... kakšno nepopravljivo uslu-go je storil čtovežtvu tisti, ki je izumtl oselbna imena? N.a priimer MavTicij ali Gabrijela all Boinafacij. Ce bl se ljudje opravljali med seboj, ne da bi uporaibljali imena svojih bliž. nji'h In bi si pomagali z zaim-ki kakor: tisti, oni, oni drugi itd. bi kmalu prišlo do takega kaosa, da se ne bi več vedelo, kdio ,ie dobro delo aili pa svU njariio.   n  kate.ri   se  govori.  za-
krivil ln kdo ga samo hvall ozLroma ofosoja.
Koliko lepše, ušesu priietneje in duši ugodneje zveni stvar, če se jo opravi z imeni: Medtem ko je Mavricij, ki je zanlčljivo zirl v Bonafacija, drgnU svoje kaleno db Gabrijelino koleno, je Gabrijelg drgnila svoje kole-no ob Bonafacijevo koleno, ta p- se je prijateJjsko nasmilhal Mavriciju.
Tako smo si vsai na jasnem o stanju Gabrijelinih kolen.
Pred Univerzifetno knjižnico kolesa lepo stojijo. V možgančkih lastnikov se verjetno bolj vrUjo. Da o vespi ne govorimo, ker kvari harmonijo
Obrtno podjetje
Galvana
Vižmarje 70
se priporcča svojim cenjenim odjemalcem
TOVARNA PREŠITIH ODEJ IN TAPETHIŠTVO
priporoča svoje izdelke.
SIKOIFJAV ILOIKA
Tovarna
dekorativnih tkanin
UUBLJANA, Celovška 280
strojni tehnik, absolvent ali študent dobi službo s polnim ali pclovičnim delovnim časom za konsktrukcije manj zahtevnih strojev in rlsanje načrtov za manjše stroje in strojne dele.
Delovni kotektiv hotela
Dom I \ \
v Ljubljani
pozdravlja svoje goste tn po-slovne prijatelje fer jim čestia k prazniku dela
11, M A JU !
M i ZARSTVO
T
UUBUANA,
Trnovski pristan 21
Telefon 21-474
Cestitazalmaj!
Državna
založba
Slovenije
vam nudt V svojih poslovalnlcah
strokovne (n znonstvene knjlge za vse stroke v sfoven-skem In srbohrvotskem jezjku;
slovarje,
učbenike tujih jezlkov, inozemske strokovne In znonstvene knjige, gramofonske plošče za učenje tujih jezikov.
Oglejte sl zalogo In izbor v naših knjigarnah v LJubljanl:
Trg revolucije 19 čopova 3 Titova 25 Mestni trg 26
u
UUBUAKA- Parmova 33
«
Telefoni: 30-102 31-205 39-141
Projektiranje, Izgradnja ter   u v o z opreme za industrljo cekloze, papirja in lesovlne.
Slrojna  konstrukcija — Inveslicijski programi.
nabavno podjetje papirne industrije in rudnikov
čestita za 1. maj!
Izkorlstlte ugodno priliko!
USTANOVE
DRUŠTVA
KLUEI                  4
ORGANIZACIJE
PODJETJA
INŠTITUTl
LAHKO DOBIJO
OZKI ZVOČNI »ISKRA«
KINOPROJEKTOR PO-2
Na kredit!
Jugoslovanska Investicljska banka daje za nokup klnoprojektorjev sredn{e-ročni kredit s triletnim cdplačllnim rokom vsem organlzacljam in društvom. Kupec plača pri sklenitvi pogodbe le 20% vrednosfi profektorja. Ostalo na kredit.                       *
Pišite za prospekte in ostole Informaclje v zvezl s prodajo na kredit na naša predstavnlStva v republiških centrlh ali po dtrektno.
KIRA
Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov
K)RA\NJ
KBANJ VUCOSLAVIA

lilll
Dosledna nedejavnost
na nekaterih fakultetah
Terasa je zelo pripravcn prostor za študij
LJUBLJANSKA UNI-VERZA OBSEGA VEC FAKULTET, NA KATE-RIH SE 'SLUSATELJI PRIPRAVLJAJO ZA PE-DAGOSKI POKLIC,' KI SO SI GA IEBRALL MED VSEMI TEMI FA-KULTETAMI OBlCAJNO N*I KDO VE KAKO MOC-NEGA STIKA, TUDI PO-SAMEZNI ODDELKI NE-KATERIH FAKULTET, Kl SO NANJE RAZDE-LJENE, NAVADNO NE TVORIJO KAKE ZAVID-LJIVE CELOTE, CE-PRAV Bl JO SICER MO-RALE.
NOVE SMERNICE
ZA PRIHODNJE LETO
Težišče zadnjega letošnjega rednega plenuma univer-zitetnega odbora je bilo na razšiščevanju nekaterih perečih notranjepolitičnih in materialnih problemov, ki so postali najbolj aktualni prav v zadnjem času.
Predsednik univerzitetnega •dbora tov. Cemažar je na krat-ko pojasnil dogodke v zvezi z nedavnimi neredi v Zagrebu, na Beki i<n v Skopju. Dejal je, da je tak način izstopanja študen-tov vsega obsojanja vreden, po-•ebno še, ko imamo za reševanje • nastalih težav in nerednosti ce-U> vrsto poti, da jih premostimo ln odpravimo na način, ki je v skladu z načeli naše demokra-tične ureditve. To, kar so storili sagrebški študentje, potneni iz-filjevanje družbe, ki nam daje, kolikor največ more in za kar imo ji lahko samo hvaležni. Za-vedati se tnoramo, da tako iz-siopanje ni v največjo škodo Bgolj nam samim, ampak da lahko povzroči še dosti tezje posledice pri vseh nasprotnikih naše družbene graditve, ki so te nepremišljene študentske iz-pade z največjim veseljem iz-rabili za to, da so pričeli s po-novnimi napadi na našo domo-vino. Studentje ljubljanske uni-verze obsojamo početje svojih kolegov z zagrebške in ostalih nniverz, kakor tudi vse tiste gvoje kolege — ljubljanske Studente, ki so slepo nase-daii alarmantnim vestem, jih razširjali ali celo odobravali po-Cetje zagrebških študentov. K sreči je bil odstotek takih štti-Aentov izredno majhen, kar ka-že na to, da so ljubljanski štu-dentje v glavnem zreli, da pra-Tllno ocenijo dejansko situacijo ter da do nje zavzamejo tudi cdino  pravilno  stališče.
Ob zagrebških dogodkih so ponovno jasno izstopili tudi še zmerom nerešeni materialni problemi študentov. Zaradi tega bi bilo potrebno pripraviti čim-prejšnjo natančno analizo de-janskega materialnega in poli-tičncga stanja na posameznih univerzah ter okrepiti politično delo ZSJ.
Posebno pomembno Je reševa-nje materialnih problemov, ki najbolj izstopajo pri vsakokrat-nem razdeljevanju vseh tistih sredstev, ki jih študentje pre-jemamo in dostikrat niso pra-vilno razporejena in zato dose-žena korist nikakor ni taka, ka-kor bi si želeli. Vse te mate-rialne probleme bo vsekakor treba rešiti še letos. O tem je razpravljal že nnlverzitetni svet, univerzitetni odbor pa je pripravi elaborat, ki ga je že predložil univerzitetnemu svetn v razpravo.
Vsi prizadeti forumi v Ljub-Ijani se že dalj časa ukvarjajo tudi z vprašanjem študentskih menz, predvsem Osrednje štu-dentske menze. Stanje v tej tnenzi, kjer število abonentov pada iz dncva v dan hkrati s poslabšanjem kvalitete hrane in higienskih prilik v njej, je tako, da ga je nujno treba čimprej sanirati. Unlverzitetni svet je zaradi tega že sprejel sklep, da naj preide ta menza v obrat družbene prehrane, kar je naj-boljša rešitev, da se kapaciteta menze   v   polni   meri   izkoristi.
Studentje-abonenti pa bodo se-veda imeli še naprej določene prednosti glede prostorov, pla-čevali se bodo namreč sarno re-žijski stroški, nova uprava men-ze pa bo prav tako obračuna-vala buvenclje in druge dodat-ke. — Ta izhod je v dani situa-ciji edino sprejemljiv in pre-pričani smo, da bodo vsi priza-deti študentje to rešitev samo pozdravili.
Univerzitetni svet je tudi raz-pravljal o problemu razdelje-vanja štipendij, subvencionira-nju, različnih vrstah podpor ter predvsem o n a č i n u njihovega razdeljevanja.
Studente tudi izredno priza-deva pomanjkanje stanovanj, kljub temu pa se bo prekinilo z dosedanjim načinom gradnje centralizirano in povsem izoli-rano grajenih študentskih nase-lij po ruskem sistcmu, ki se pri nas ni obnesel. Studentje naj se čimbolj vključijo v delo na terenu in z ljudml vseh druž-benih plastl, ker bo to njiho-vemu poznejšemu razvoju samo v korist. Na območju sedanjega študentskega naselja bo zgra-jena samo še ena stolpnica, osta-le predvldene zgradbe pa drugje po Ljubljani.
Sedaj, tik pred koncem šol-skega leta, se javlja tudi vpra-šanje kriterijev za sprejem v študentske domove, ki so bili ponekod, n. pr. na kemiji, po-stavljeni precej nelogično, po-sebej pa je še nerazumljivo sta-lišče študentskega sveta v štu-dentskem naselju, ki še vedno ni sestavil potrebnih pogojev, kljnb temu, da je s predavanji za letos že koneo.
Zaklj
jjueni sesfanek združenja šiudeotov na pravni fakulteti
V petek,  26.  5.   1959 je bil
gestanek študentske organiza-cije pravnikov ob navzočnosti v&eh predsednikov letnikov. Na •estanku so kritično ocenili delo arganizacije v študijskem letu 1958-L9. Glarvina naflioga mladine in v prvi vrsti štu-dentske mladine je bila tudi v tem letoi izpolnitev obljube, dane našemu predsedni"ku: do-graditev avtomobilske ceste od' Ljubljane dt> Djevdjelije. To »vojo ofoljufoo so študentje pravme fakultete v Ljufoljani popoinoma izpolnili. Namesto predvidenih 90 brigadirjev se Je za brigade prijavilo kar 105 fttudentov. Prijave pa že vedno prihajajo. Vendar pravniki ne bodo imeli svoje brigade, tem-Več bodo žli na delo skupaj s Studenti drugih fakultet. veči-na pa s prvo §DB »Tone Tom-Žič«. Na sestanku so ugotovili, da
je bila športna dejavnost med študenti prava v tem letu kar dobra. Sem moramo šteti uspe-la prvenstva v različnih pano-gah, predvsem pa nastop na-miznoteniške ekipe na medfa-kultetnem prvenstvu, kjer si je ekipa pravne fakultete s tretjo zaporedno zmago osvo-jila pokal v trajno last. Tudi družbena dejavnost je zado-voljiva, prav tako pa tudi so-delovanje profegorjev in štu-dentov. Omenili so tudi pro-blem ob izdaji učnega pripo-mo^ka za predmet Zgodovina držav ln prava na ozemlju FLRJ. kjer so prvemu letniku o^itali preveliko zahtevnost in preodločen nastop, ki pa ie po našem mnenju zaradi sedaj na-stalega težavnega položaja štu-dentov prvega letoiika popol-noma upravičen. Pohvaljena je bila šttidijska komisija, njene-mu   vodji   pa   so   upravičeno
očitali preveliko samoiniciativ-nost, ki je večkrat škodovala koordiniranemu delovanju čla-nov komisije in ostalih šUi-dentov.
Za letos kar dobro
Poroiaili smo Le o delovanju kluba za OiZN na ljubljanski unlverzi, ki je v letošnjem letu ¦kuial afirmirati svoj obstoj, naziv ter vlogo, ki jo je s tem ¦prejel. Na zadnjem delovnem ¦estanku v začetku junija (ver-Jetno zadnjem v letošnjem štu-dUskem letu) je bilo poleg ne-kaj kritiftnih pripomb na račun leioSnjega delovanja govora predvsem o delu kluba med po-iitnioaml Kajti ravno v pofcit. nkah si bo klub lahko izgradil trdn© temelje za delo v bodoč-sosti.
V mlslih imamo predvsem po-mo5, ki Jo lahko nudi klub za OZN sekcijam odbora za med-narodne iveze IFMSA, AIESEC in IAESTE. Tako namerava Uub prirediti neuradna in ofi-oielna srečanja s tujimi štu-dentd, kt bodo na praksi v Ljub-Ijani, skušal pa bo navezati sti-k«   k   njimi   tndi   preko   svojih
 in pofcrajinskih klubov po drugih industrijskih krajib Slovenije. Ceprav podrobnejši program še ni izdelan, bo klub sodeloval v okviru letošnjega mednarodnega srečanja, orga-niziral ialete za tuje praktikan-te, njegovi člani pa bodo sku-šalf nuditi čim večjo pomoč kot vodiči tujih študentsikih grup, za katere bo skrbel sprejemni center. Prav bi bilo, da bi ob takih prilikah navezali stike s predstavniki inozemskih štu-dentskih klubov OZN, kajtt osebni stiki pomenijo veliko več kot  suhoparno  dopisovanje.
Ob vsem tem pa se Ie zdi, da bo moral odbor poskrbeti za pomnožitev avojega članstva, saj so med študenti gotovo ^e mnogi, k! jih zanima tako delo. Le na tak način bo klub naloge, ki ga čakajo v prihodnjem lelu, lahko izpolnil.
Studentje, profesorji in vsi ostali z zanimanjem pričaku-jejo konkretne rezultate nove-ga študijskega režima na uni-verzi. Jasno je, da je za izpoh nitev težavnejših nalog, ki se postavljajo pred študente, ki študirajo po novem prograrnu, potrebno zelo aktivno sodelo-vanje študentov, univerzitetnih učiteljev in fakuiltetne uprave. Zato bo morda tem zanlmiveie zvedeti, kakšni so konkretaii rezultati tega dela na ekonom-ski fakulteti.
Za uspešen študij je razen ugodnih materialnih pogojev potrebno predvsem dvoje: toč-no določeni študijski programi za vsak predmet in letnik in učbeniki za vse predmete. Oba ta pogoja sta bila izpolnjena in študentje so pri profesorjih naleteli na polno razumeva-nje. Naj omenimo predvsem izdajo skript za predmet poli-tična ekonomija prof. K-rašev-cau   Tudi organizacija študija
STUDIJSKI PROBLEMI PRVEGA LETNIKA NA ARHITEKTURI
V letošnjem študijskem letu vpisani študentje imajo kot seveda na vseh fakultetah tu-dii na arhiitektuni zaradi ostrih pogojev za vpis v drugi let-nik težak položaj. Zato so predlagali, da se jim prestavi izpit iz opis^ne geometrije 7.a eno leto. Profesorji gledajo na položaj študentov z razumeva-r.jem in upamo, da se bo žtu-dentom njihova želja izpolnila.
Zelo se čuti tudl pomanjkanje sposobnih kadrov za študentske funkcionarje, ki jih bo treba na seminarjih tned počitnicami vzgajati posebej zato, da jeseni prevzamejo odgovorne naloge v študentski   organizaciji.
LetoŠnji seminar v Ankaranu bo izredno pestro pripravljeti; na njem bodo obširneje obde-lana vsa področja študentske dejavnosti. Posamezne referate bodo pripravlli predsedniki ko-misij pri univerzitetnem odbo-ru, zajemali pa bodo aktualno problematiko s področja druž-benega upravljanja, ideološko-političnega dela, kulturne de-javnosti, športa in tiska, . poleg tega pa še študijsko, socialno ekonomsko ter mednarodno pro-blematiko in dejavnost pokra-jinskih klubov. Ti seminarji so potrebni zaradi tega, da se iz-boljšajo kadri v študentskih vr-stah, ker se opaža, da skoraj povsod manjka dobrega vodstva, torej ljudi, ki bi se spoznali na svoje področje dejavnosti. Prav zaradi tega je tudi bil sprejet sklep, da bi se jeseni, po skup-ščini, organizirali posebni se-minarji, na katerih bi se obrav-navala samo aktualna študent-ska problematika. Najti bo tre-ba še najprikladnejšo obliko teh seminarjev.
Organizacijsko stanje na Viš-jih Solah in Akademijah je iz1-redno slabo in bi ga bilo nujno treba izboljšati; prav tako bi bilo tudi treba vzpostavlti tes-nejše stike s srednjimi šolami, se seznanitl z njihovitni mla-dinskimi aktivisti, tako da bi lahko pozneje na univerzi vede-li, kje začeti s političnim de-lom. Nekaj podobnega so po-izkusili na pravni fakulteti, kjer io tak sestanek uspeSno pripravill.
V glavnem se bo torei tcžišče vsega dela v prihodnjem lol-skem letu preneslo na mlajše letnike, ki bodo na ta naSin lah-ko dalj časa in uspešno vodili vse ideološko in politično delo unlverze, b Studljsko in ostalo aktnalno problematiko, kar je posebno v pogojih novega štu-dljskega režima nujno in terja čimprejšnjo rešitev.
K.
Znancr je, da vprašanje zgolj čimboljšega in rednega študija že dolgo ni vse, s čimer bi se moral ukvarjati naš študent. če-prav je seveda študlj njegova glavna naloga. Vendar pa naše družbe ne more z.adovoljevati tak' človek, ki bi bil ozko vezan na en sam problem, ki bi se tikal zgolj njegovih strokovnih cfziroma znanstvenih sposobnosti in znanja. Naš čas zahteva širo-ko razgledanega, na vseh pod-ročjih aktivnega človeka, čigar dejavnost bo prekoračila ozek okvir same poklicne usmerje-nosti.
Se prav posebno pa velja ta zahteva z>a tiste fakultete, ki vzgajajo bodoče vzgcfjitelje rtaše mladine. Tem je treba posvetiti še posebno pozoirnost, kajti zelo kvarno lahko vpliva na dorašča-jočo' mladino tak političnd ne-opredeljen, nezainteresiran ali pa celo negativno nastrojen »vzgojitelj«. Če pa si natančneje ogledamo situacijo na tistih fakultetah, ki vzgajajo naš bo-doči pedagoški kader, moremcJ žal ugotoviti, da sta prav tu ideološko politična zavest in dejavnost na d"ružbeno polltič-nem področju najslabši. s skrb-jo se moramo n. pr. spraševati, kakd se bo obnesel na svojih delovnih mestih bodoči pedago-ški kader, ki študira sedaj na slavistiki. To seveda ne velja za vse^ žal pa ra mnoge študente-elaviste.
Naravoslovna fakulteta je po številu vpisanih študentov ena največjih fakultet, obsega več oddelkov in na njej se tudi vzgaja bodoči vzgojiteljski ka-der. Treba ji je zatorej poive-čati precej pozornosti, pred-vsem delu študentske organiza-cije in organizacije Zveze ko-munistov, torej spk)h vsem pro-
blemom, ki so povezani s stop-njo dVužbene zavesti pri štu-dentih, z njihovcf politično zre-lostjo in ideološko zgrajenostjo-Toda prav na tej fakulteti je že celo letošnje študijsko leto situacija na vseh teh področjih, kjer bi z ozirom na karakter fakultete moralo biti vse delo čim bolj urejeno, izredno slaba in zaskrbjjujoča.
Novi odbor združenja, ki je jeseni prevzel delo, se ni prav znašel, večina izvoljenfh odbor-nikov pa se očitno ni oziroma se ni hotela zavedati^ kakšne dolžnosti so prevzeli z izvolit-vijo za predstavnike oddelkov. Delo združenja študentov nara-voslovne fakultete je potekalo sila malomarno, zadanih nalog ni izvajalo, novih si ni zastav-ljalo, vse d*elo je nekam zaspalo. Sestankov združenja se člani niso udeleževali, tudi pismena vabila niso zalegla. 2iainteresi-ranost za aktualno družbeno problematiko, za pospeševanje ideološko političnega dela med študenti, pripravljenost izpol-njevati naloge, ki jih je zadala družba, vsa ta dejavnost je bila izredno pcfmanjkljiva, čutiti je bilo celo namerno ignoriranje ziastavljenih nalog ter veliko neresnost pri ostalem delu, ko-likor ga je sploh bilo. Ta pro-blem se je najbolj jasno pokazal pri letcšnji agitaciji za mladin-ske delovne brigade, kjer je bilo število oddanih prijav kljub; velikemu številu študentov na tej  fakulteti nepomembno.
Zaracfi takega stanja na na-ravoslovni fakulteti je bila 22. aprila sklicana iziredna skup-ščina združenja Zveze študen-tov, da bi se — čeprav make pozno — sitanje vsaj delno po-pravilo. Tu so ponovno ugxDto-vili graje vredno nezainteresira-
Tišina v pomladni noči
Uspehi na ekonomski fakulteti
je bila apraneajena in je pri-silila študeinte k intenzivne-mu delu med študijskim le-tom: v sodelovanje z univerzi-tetnirni učitelji so pritegnili 20 pomožnih asistentov, študen-tov iz viišjih letnikov. ki so svojo nalogo uspešno opravili. Studentje so hodili redno na vaje in pisali preizkušmje — pismene naloge.
Stroške, ki so nastajali z iz-dajo Uičbenikov, z namestitvi-jo novih asistentov, so krili iz dodatnih materialnih sredstev. In rezultati: od 400 vpisanih v I. semester jih je do II. se-mestra odpadlo 170. Od pre-ostalih 230 je okoli 200 študen-tov zelo resno prijelo za delo in jih ima že sedaj opravljen izpit iz matematike 140, iz po-litične ekonomije 80, tako da
bo že v jumijskein roku večina opravila najtežje pogoje.
Na fakulteti vlada pravo študij&ko vzdušje, ki vpliva tu-di na absolvente, ki hitijo s študijem v precejšnji meri za-radi pritiska novih generacij. Za na&lednje leto je predvideno rekordno število diplomantov in kot kaže, se bomo tudi na ekonomski fakulteti morali brez sentiomentalnih vzdihlja-jev sprijazniti z izumrtjem ti-pa večnega študenta in večne-ga absolventa.
Fakultetna uprava je orga-nizirala ciklus predavanj iz agrarne politike, ki so uspela predvsem zaradi dobre udelež-be s strani študentov, saj je bilo na predavanjih povprečno po 200 študentov.  Glede štu-
dija programa ZKJ je treba povedati, da ni uspelo pritegni-ti k temu delu tudi študentov nekomunistov, vzroki zfe to pa so morda v premalo uspešni agitaciji in v premajhni pove-zanosti študentov komunistov z nekomumisti. Kljub temu pa je ideološko politično delo na tej fakulteti letos še kar zado-
nost študentov za ideološko po-litično dejavnost, njihov malo-marni odnos do letošnje mlaain-ske delovne akcije in sploh z'&-bo organizacijo ter nezadostno povezavo med posameznimi od-delki fakultete. Tudi študijska komisija je opravljala svoje dela izredno slabo, referenti po-sameznih oddelkov se niso ude-leževali sestankov, nihče ni do-volj skrbel za izdajo potrebnih skript, izboljšanje študija ltd. Združenje študentov oddelka za farmacijo je bilo edino, ki :e aktivno delalo in ga je treba pohvaliti.
PrcJti nedelavnim odbornikom združenj bi bilo treba ostro na-stopiti in jih po potrebi kazno-vati, če ne izvajajo v redu svo-jih sprejetih dolžnošti.
Za boljše dek) in večjo pcve-zavo mecl oddelki bi bilcr morda dobro ustanoviti posebne svete oddelkov in pri njih kot ue-kakšno podskupino še svete let-nikov. Mentorstvo, kot posebna oblika izbcfljšanja študija, bi bilo v veliko pomoč predvsem študentom prvih letnikov, kjer bi lahko prevzel vodstvo nad skupino petih do desetih štu-dentov n- pr. kak slušatelj viš-jega letnika. V skrb za študente prvih letnikov bi spadala tudi čimprejšnja izdelava novih štu-dijskih kriterijev, dočim bi višji letniki    študirali    še   po   starih
Stanje glede prijav za bri-gade se ie v zadnjem času pre-cej izboljšalo( saj je že okrog 65 prijavljencev. To število pa bi bilo še večje, če ne bi štu-dentje na farmaciji odppvedali svojih prijav, ker so izved-3ii, d'a je za prestop na zagrebško fakulteto treba opraviti po tri izpite več kot doslej.
Naravoslovna fakulteta je ti-: pičen primer, kako Lahko neka-teri ljudje, ki celo predstav-niki študentov svojega- uddelka, s svojo malomarnostjo, neres-nostjo in premalo razvito so-cialistično zavestjo kvarno vpli-vajo na vse ostale študente. Proti vsem takim in podobnim prime-rom bo treba v bodoče takoj na-stopiti, kajti ti pojavi nikakor niso v skladu z vsemi našimi težnjami pri vzgoji naše mlade inteligence in razvojem naše nove diriižbene stvarnosti.
D. K.
Zbor I. ŠDB Tone Tomšiš
V petek, 5. 6. 1959 je bil v
O&reonji ^tudentski menzi zbor študentske delovne brigade To-ne Tomšič. Brigadirji so z raz-ličnih fakultet ijubljanske uni-verze: s kemij&K.e, agronomske, pravne, naravoslovne, meoaiur-ske in rudarske. Zbor je ob svečanem razpoloženju udeie-zencev otvoril sekretar ZKJ na pravni fakulteti Savin Jogan, nato pa so prebrali brigadm pravilnik, ki so ga brigadirji sprejeli z odobravanjem. V imenu refarentov za brigade s posameznih fakultet je pred-sednik združenja študentov na pravni fakulteti Silvo Devetak . predlagal brigadno vodstvo. Za komaindanta je bila izvoljena študentka prava Francka Str-mole, predstavnik v univerzi-tetnem svetu. Za ideoloikega referenta je bil izvoljen Zvon-ko Volfand (z metalurške fa-kuiltete), za namestnika ko-mandanta arhitekt Danilo De-kleva; intendant brigade bo Tomo Ivanovič z naravoslovne, fizkulturni referent agronom Bojan Turk, sekretar Berta Zičkar, sanitejec pa Lovro Kavčič. Odhod brigade na av-tomoibilsko cesto je določen za 25. junij.
v Sarajevski študentje arhitekture v Ljubljani
Ob koncu vsakega šolskega
voljivo potekalo, ker je bil že   leta prirede sarajevski študent-
v začetku leta sestavljen pro-gram tega dela s predvidenimi predavanji profesorjev z ljub* ljaaske in dfrugih univerz. Ta prograrn je bil v celoti izveden. Med predavainji je posebno uspelo predavanje prof. Kra-ševca ob priliki proslave 40. obletnice ustanovitve KPJ pod naslovom »Prva univerza v kaznilnici v Srem&ki Mitro-vici«.        '                         J.
]e aarhitetkture za svoj četrti letnik ekskurzijo. Letos so &e odločili za Ljubljano. Prišli so v nedeljo, 7. junija, in bodo ostali v Sloveriiji do četrtka. Razen Ljbbljane, kjer jih j*' razen Plečnikovih stvaritev . najbolj navdušil stari del Ljubljane in pa ureditev Gra-du. — Sarajevski študenti bo-do obiskali še Gorenjsko, kjer se bodo ustavili v Kranju.
1 OECEMBRA itfiH iE IZSLA PRVA STEVHKA MASEtiA GLASILA KO'I NASLEUNLK »8TCDENTSKEOA LJSTA. TA tZHAJAL OD 20, MARCA 194«, OREJEVAU SO OA PRANCI AMBRO7.IC OAKO BKATOS RUDI MAHKOTA MII.OS KOBB, 9TARIN CN MI1.O8 MIBEIJ»J. KJ JE TUD) t7REl-'NlK PRVEOA UETNTKA .TRIBONE« PBVl LBTNIK OBSEOA i - ZADNJO ORET>J STANE SAKSIDA - KJ IZHaJAJO 8TIRINAJ STDNEVNO NASl.EDNJl UETNIK ORE.IDJB BORIS MIKOS EMA I 8TEVTl<KB. LBTTA 1953 PREVZAME 9 l« STEVILKO tTREDmSTVO PRIMO7 KO7AR fZTDB 18 STBVTLK OD PETBTEOA LETNIKA  tZHA.TA OASOPI9 V ». STEVTl-KAH NA LETO BOGOAN PLE8A ORE.Tt7rB UST OD 11 STKVII.KT rv LETNTKLA OO M> •TEVILK« V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA   JANKO   POPOVIC   IN UREJUJE  LIST   DO  3.   STEV    IX   LETNIKA