4 Precej ljudi ima konec poletja težave s senenim nahodom, ki ga povzroča pri nas vedno bolj razširjena invazivna tu- jerodna rastlina pelinolistna žvrklja ali ambrozija. Predvsem zaradi njene alergenosti je bila leta 2010 v Sloveniji sprejeta odredba, ki vsem imetnikom zemljišč zapoveduje odstranjevanje ambrozije na način, ki prepreči njeno cvetenje in razmnoževanje. Najučin- kovitejše je ruvanje celih rastlin pred cvetenjem, zelo pogosto, predvsem na večjih površinah, pa se ambrozijo za- tira s košnjo. Učinkovitost košnje smo preverile v raziskovalni nalogi, ki smo jo izdelale na Gimnaziji Šentvid. Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) je v Evropo prišla iz Se- verne Amerike, in sicer kot slepi potnik med semeni žit in oljnic. Je enoletnica, ki zraste tudi več kot meter visoko. Ima per- nato deljene liste, ki so po obliki podob- ni listom navadnega pelina, a so po obeh straneh zeleni in imajo dlakave listne peclje. Moška socvetja so zelena, kimasta in se razvijejo na vseh poganjkih. Dobro so vidna tudi na vrhu obeh poganjkov ra- stline na fotografiji. V njih nastaja droben pelod, ki ga veter lahko prenaša več kot 100 kilometrov daleč. Ženski cvetovi so neopazni in prav tako zeleni. Razvijejo se v zalistjih, iz njih pa se razvijejo trdi enosemenski oreški. Vsaka rastlina lahko proizvede od nekaj 10 do nekaj 100 se- men, ki so kaljiva presenetljivih 40 let. Zanimalo nas je, kako enkratna košnja ambrozije pred cvetenjem vpliva na rast, cvetenje in razmnoževanje te rastline. Po- skus smo izvedli poleti 2017. Junija smo v predmestju Ljubljane nabrali približno 250 rastlin ambrozije, jih posadili v osem cvetličnih korit po 25 rastlin in jih obča- sno zalivali. Slab mesec kasneje smo jih razdelili v štiri skupine. Rastline v dveh koritih smo postrigli nad prvim parom listov, v dveh nad drugim, v dveh nad tre- tjim, rastline v dveh koritih pa smo pusti- li nepostrižene in so služile za kontrolo. Nato smo dva meseca spremljali njihovo rast, cvetenje in razvoj semen. Kot smo predvidevali, je propadlo največ rastlin, ki so bile pokošene najnižje, in si- cer ena tretjina, presentljivo pa so se sko- raj vse druge, višje košene rastline obdr- žale do konca poskusa. Preživele so tudi vse nepokošene rastline, ki so tudi zrasle Enkrat (za ambrozijo) ni nobenkrat Besedilo: Zala Krajšek, Špela Jakoš in Simona Strgulc Krajšek najvišje. Razlik v višini med skupinami pokošenih rastlin skoraj ni bilo. Ugotovili smo, da se je na postriženih rastlinah raz- vilo manj moških socvetij kot na nepostri- ženih. To pomeni, da s košnjo zmanjšamo tudi količino nastalega peloda. Izraču- nale smo, da so vse naše testne rastline do konca poskusa skupaj proizvedle kar 27 metrov moških socvetij, kar pomeni ogromno alergenega peloda. Še dobro, da nobena od nas nima težav z alergijo na ambrozijo, saj naj bi le 10 pelodnih zrn na kubični meter zraka že lahko povzročilo alergijsko reakcijo. Zelo presenetljiv in nepričakovan rezultat poskusa je bil, da je na povprečni najniž- je pokošeni rastlini zraslo več semen kot na nepokošeni rastlini. Skupno število se- men na vseh nepokošenih rastlinah je bilo sicer večje, a to lahko pripišemo večjemu številu preživelih rastlin in ne količini semen na posamezni rastlini. Nizka ko- šnja, ki zmanjša količino moških socvetij, spodbudi razvoj ženskih cvetov in semen. To je lahko posledica večje razvejenosti pokošenih rastlin, verjetno pa gre tudi za obrambni mehanizem, ki tej vrsti enole- tnice pomaga preživeti. Na podlagi rezultatov raziskave lahko brez težav zatrdimo, da enkrat za ambro- zijo ni nobenkrat. S tem seveda mislimo na enkratno košnjo. Če želimo omejiti rast in cvetenje te alergene rastline, se je mo- ramo lotiti bolj vztrajno. Prav zanimivo bi bilo preveriti, kolikokratna košnja zado- šča, da zanesljivo preprečimo cvetenje in razvoj semen. Tudi rastline ambrozije, pokošene enkrat nad prvim parom listov, razvijejo cvetoče stranske poganjke. (foto: Simona Strgulc Krajšek) Število plodov pri testnih rastlinah na koncu poskusa. Od leve proti desni si sledijo rastline, od najnižje do najvišje postriženih, kontrola predstavlja nepostrižene rastline. Rastline, ki smo jih postrigli najnižje, nad prvim parom listov, so razvile več plodov kot višje pokošene in nepokošene rastline. 150 100 50 0 1. par 2. par 3. par kontrola Vzorec Št ev ilo p lo do v na ra st lin i