ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXII | 21. decembra 2023 - Buenos Aires, Argentina | Št. 25 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Na zemlji mir ljudem! Z veselim srcem sprejemamo Odrešenika, ki se je rodil v Betlehemu. Naj Njegov mir razsvetli vse kotičke tega sveta! NEKAJ MISLI O BOŽIČU dr. Anton Jamnik 2. Iz toplih domov na ceste osamljenih, zapuščenih, trpečih škof, Predsednik Koordinacije Božič je torej obdan tudi z meglo nespoza Slovence v zamejstvu in po razumov, temo nesprejemanja in trpljenja, svetu pri Slovenski škofovski saj mora sveta družina bežati v Egipt, trpijo konferenci nedolžni betlehemski otroci . Prav je, da to spoznamo, ne zato, da bo naše božično voBožič je vsakokrat, ko Gospodu dovoliš, ščilo zagrenjeno, marveč nasprotno: božič da po tebi ljubi druge ljudi je znanilec radosti; trpljenje, ki ga zazna1. Božič je vsakokrat, ko se nasmehneš muje, naj stori, da bi bili naši božični dnevi bratu in mu podaš roko; vsakokrat, ko manj površni. V nas naj bi poglobili vero v ostaneš tiho, da bi poslušal drugega… Boga, ki se nam razodeva v popolni bližini Božič je vsakokrat, ko Gospodu dovoliš, – Boga z nami – v naši osami, v naših iskada po tebi ljubi druge ljudi!« njih, dvomih, notranjih bojih in radostnem (sv. Mati Terezija iz Kalkute) miru ter svobodi, ki jo prinaša Svetloba Novorojenega. Iz te doživete vere naj bi Ta noč, ta sveta noč, je noč skrivnosti, ki znali zapustiti svoje tople domove in se želi stopiti v nas same, v čudovite spomi- napotiti na ceste, ter tam iskati Jezusa v ne, ki ožarjajo sedanjost. Božična noč ima brezdomcih, v ponižanih in preizkušanih, nekaj otroškega in je del najglobljih spo- v domovih zapuščenih starcev, v iščočih ali minov vsakega človeka. Čudovito je, da se obupanih, v brezposelnih, v tistih, ki trpinajbolj navaden dogodek, ki razsvetljuje jo hudo revščino, pa naj bo ta materialna, vsako človeško misel, ukorenini v obzorje duševna, socialna ali duhovna revščina … otroštva zaradi svoje privlačnosti, svoje posebej tem je Jezusov prihod namenjen. skrivnosti in dobrote. Radostno je, da prav Pa tudi seveda prav vsakemu človeku na v vsakem človeku na našem planetu, ta noč tem planetu, sodobnemu iskalcu, tistemu in dogodki praznovanja te noči, vzbudijo vagabundu, ki se ne more odločiti, pa venpripravljenost slišati, odkriti, sodelovati in darle išče, želi najti svoj mir, smisel svojega soočiti se s skrivnostmi, kakršne kristjani iz življenja. roda v rod doživljamo to noč. To je noč, v kateri se človek, kdo ve zakaj, čuti boljšega, 3. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva bolj pozornega, bolj odprtega za vse dobro in oživlja veselje.« in lepo. V tej noči se nam zgodi, da se nam (papež Frančišek) ljudje, ki so nam blizu ali –pa tudi oddaVsem skupaj želim blagoslovljene božične ljeni – zdijo lepši, boljši, da njihova obličja praznike, radosti, poguma, notranje moči in razodevajo sled Neskončnega. veselja h kateremu nas vabi papež Frančišek: Kdo je bil najbližji betlehemskemu rojstvu? »Evangeljsko veselje napolnjuje srce in Pastirji, brezdomci, ubogi, ljudje, ki jih je celotno življenje ljudi, ki se srečajo s Krisuradno judovstvo imelo za manj vredne tusom; ljudi, ki pustijo, da jih Kristus odin nepomembne. Bili so zato na obrobju reši greha, žalosti, notranje praznine, osadružbe – in prav med njimi je zasijala zvez- mljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno da, znanilka Gospodovega rojstva. rojeva in oživlja veselje.« (papež Frančišek, Kaj nam govori glavni prizor? Marija porodi začetek Apostolske spodbude Evangeljsko v zakotnem hlevu in položi otroka v živalske veselje) jasli. Lukovo poročilo je zelo trpko! Marija je Naj nas v teh prazničnih dnevih spodbupovila dete in ga položila v jasli … Čeprav smo jajo in radostijo verzi iz Prešernovega Krsta mi to resničnost olepšali z človeško domišlji- pri Savici: jo: jaslice, osliček, romantičen večer ... KrisPo celi zemlji vsem ljudem mir bodi! tus je bil vse življenje brez doma; okrog njega Tako so peli angelcev glasovi se je vedno širila tudi tema nasprotovanja, V višavah pri Mesijasa prihodi; velikaši in vase zagledani pomembneži tisteDa smo očeta enega sinovi, ga časa, so se Jezusa želeli znebiti, preveč jim Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, je s svojo milino in dobroto spraševal vest…. Da ljubit mor’mo se, prav’ uk njegovi. SLOVENSKE ŠOLE v Argentini so zaključile šolsko leto “Naša mladina je zelena veja, na kateri sloni vsa naša emigracija. Če ta veja usahne, usahnemo vsi!” Tako je o pomenu slovenskih šol povedal Miloš Stare, prvi predsednik društva Zedinjena Slovenija in ustanovitelj Svobodne Slovenije. Slovenski begunci so se takoj po tem, ko so zapustili drago domovino zavedli pomembnosti nadaljevanja šolanja in vzgoje svojih otrok in mladih in zato so že v času življenja v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji organizirali sistem šolskega pouka. Kmalu po prihodu v Argentino so zaznali, da je za ohranjanje materinščine potrebno kaj več kot samo pogovor v domačem krogu. Prvi tečaji, pri katerih so začeli zbirati otroke z namenom pouka so nastali že leta 1949, iz njih so se razvile sobotne slovenske šole, kasneje tudi tečaj za srednješolce. Namen teh šol je leta 1963 bil opisan tako: 1. Buditi pri otrocih slovensko zavest. 2. Naučiti otroke slovensko brati in govoriti. 3. Izoblikovati slovensko sestavino otrokove osebnosti. 4. Oploditi otrokovo kulturo s slovenskimi vrednotami. 5. Narediti most med starim in novim. 6. Seznaniti otroke s stvaritvami slovenskega kulturnega genija. Sobotne slovenske šole so tudi danes ponos naše skupnosti, zato si tudi v času, ko z večjo težavo novim generacijam posredujemo slovenski jezik in naše kulturno izročilo, še naprej prizadevamo, da gojimo to bogastvo. Na naslednjih straneh sledi pričanje o delovanju naših šol v letu 2023 v besedi in fotografijah. Skozi desetletja se izzivi spreminjajo, ostaja pa živa ljubezen do slovenskega naroda in jezika, ki jo te šole vsako soboto udejanjajo. Čestitamo jim za opravljeno delo v letu 2023! STRAN 2 21. DECEMBRA 2023 | SVOBODNA SLOVENIJA ZAKLJUČEK SLOVENSKIH ŠOL V ARGENTINI SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVN. MARKA BAJUKA Prav lepo pozdravljeni vsi! Ob koncu pouka ugotavljamo, da je za nami ponovno zelo doživeto leto. Pri vsakem zaključku je zanimivo, pregledati, kaj smo načrtovali v začetku. Marca meseca smo si postavili nekaj kar visokih ciljev. Povzamemo jih lahko v tri točke Prvi cilj: da bi poglobili našo povezanost skupnim vrednotam: zaupanje v Boga in ljubezen do slovenske besede in kulture. Drugi: da bi ostali zvesti slovenski besedi in zato odgovorni do slovenskega državljanstva, katerega smo prejeli po zaslugi naših slovenskih korenin. Čeprav nas je božja previdnost postavila na ta konec sveta, nam slovensko državljanstvo -med drugimi lastnostmi- odpira vrata v svet. Tretji cilj: biti ustvarjalni v iskanju novih priložnosti, ki bi odgovarjale na današnje izzive. To so visoki cilji, ki trajajo skozi čas in jih moramo leto za letom konkretno uresničevati. Vsak izmed nas bi lahko pisal svojo zgodbo o šolskem letu, svoje uspehe in svoja razočaranja, če smo se površno ali skrbno trudili doseči te cilje. Ne glede na to, kaj smo dosegli in s kakšnimi težavami smo se srečevali na poti slovenstva, vaše veselje dragi dijaki, energija in dobra volja so nas vedno navdihovali. Cenimo vašo redno prisotnost, veste, da vsak izmed vas je za nas zelo pomemben, saj ste smisel in središče našega tečaja. Zahvaljujem se staršem za spremstvo in pomoč, in posebna zahvala profesorjem za podarjeno sobotno delo, zlati tistim profesorjem ki so nam začasno pomagali pri pouku slovnice. Iskrena zahvala vsem. Omenila bom nekaj dejavnosti, ki smo jih skozi leto izvedli poleg pouka: • 6. maja, kakor vsako leto, smo imeli dan duhovnosti kot priprava na romanje k Mariji v Lujan. Animatorji so nam pomagali razmišljati o različnih romarskih izkušnjah. Razlikovali so bogastvo ko se pridružijo argentinskemu romanju mladih, ali ko se kot družina in že od mladih nog pridružujejo vsakoletnemu slovenskemu romanju k Mariji. Druga skupina koordinatorjev pa je pričevala o misijonu v El Dorado, provincia Misiones. Delili so izkušnje srečanja z ljudmi in otroki, ki so potrebni vsega. Oblikovali so misijonsko skupino mladi misijonarji, ki so prišli iz Slovenije in mladi iz naše skupnosti. • 3. junija smo imeli prvič na tečaju zelo doživeti dan spomina, ogledali smo si film Lojzeta Grozdeta, razmišljali o slovenski tragediji in med molitvijo in pesmijo prižigali svečke pred spomenikom padlih. • Omenim tudi letošne sestanke z starši. Izkoristili smo priložnost za razmislek o težavah naših mladih v današnjem svetu. • 21. oktobra so dijaki 5. letnika obiskali Cottolengo don Orione, bila je edina skupina ki zaradi pandemije ni utegnila prej izpolniti te dejavnosti. Zmeraj je za dijake bogati dogodek • 28. oktobra, na zadnji dan pouka, smo imeli posebni dan. Prve tri učne ure smo imeli srečanje vseh letnikov, pod tematiko teologija telesa. Mladi animatorji naše skupnosti so sodelovali v koordinaciji dneva. Zelo bogata izkušnja, ki je ponudila dijakom nekaj temeljev glede na današnje neštete predloge v tej tematiki. • Po končanem srečanju so se dijaki 2., 3. in 4. letnika udeležili folklorne delavnice, lepa priložnost da so na konkreten način predstavili slovenske dežele, značilnosti noš, navad in plesa. 11. november je tukaj. prišel je dan, ko poslavljamo vse dijake in si želimo lep počitek, med katerim si bomo z velikem veseljem vzeli čas za počitniško nalogo, katero ste že danes prejeli. Za konec poseben pozdrav dijakom 5. letnika, ki se naslednje leto ne bodo vrnili v naše učilnice. Radi vas imamo, vsak od vas je in ostane zelo pomemben del Rasti 52! Pogrešali vas bodo tudi dvorišče, cerkev Marije Pomagaj in učilnice, vsaj do takrat ko se navadijo, da so v 5. letniku novi obrazi, ki pletejo na novo Rast 53. Za vas ponovno prinesem to noč glavne misli zgodbe, ki vam pripada in smo jo junija meseca delili na poslovilnem večeru. Zgodba govori o kreativni učni uri z baloni, ki jo je pripravil neki profesor psihologije. Vsakemu študentu je dal en balon in jim je naročil, naj napišejo nanj svoje ime. Ko so bili zunaj na prostornem hodniku je profesor študentom rekel, naj vsak vrže svoj balon v zrak. Hodnik je bil polen balonov! In študenti so bili povabljeni, naj vsak poišče svoj balon, tistega, ki je imel napisano lastno ime. Študentje so začeli iskati, a so pri tem imeli kar precej težav, ker jih je bilo veliko in zato, ker so se baloni nenehno premikali. Nemogoče je bilo ujeti pravega. Po kar dolgem času, ko jim še ni uspelo ujeti namenjenega, jim je profesor dal novo navodilo, naj vsak prime en balon, tisti ki mu je najbližji, in ga nese tistemu, ki mu pripada. V slabih petih minutah je imel ves razred v rokah pravilen balon, na katerem je bilo napisano osebno ime. Ti baloni so predstavljali iskanje sreče. Če kratkovidno iščemo samo osebno dobro, se nam bo zapletlo, zaželjene sreče ne bomo našli. Če pa se trudimo za srečo drugih, bomo prav gotovo našli našo srečo in jo delili z bližnjimi, in taka energija brez dvoma gradi skupno dobro. Želim vam, dragi 5. letnik 2023, da dvignite pogled, iz osebnega majhnega, včasih sebičnega telefonskega kotička, in ga usmerite dalje, v širšo perspektivo. Sprejmite hvaležni tudi balon z vašim imenom ki vam ga prinašajo drugi, in opazite v ozadju božjo roko, ki vas neizmerno ljubi in povezuje. V tem širšem pogledu opazite tudi nas kakor tečaj in skupnost. Ostanite zvesti temu, kar vam je bilo od Boga dano, bodite dobri ljudje, dobri prijatelji, dobri argentinsko-slovenski državljani, tako kakor ste se sami predstavili kot skupina Rasti, ponosni nosilci dvojnega bogastva argentinske in slovenske besede. Vsi profesorji tečaja vam želimo mnogo sreče v bodočnosti Radi vas imamo! Ravnateljica Julka Furlan ROŽMANOVA ŠOLA | San Martín Prvo decembrsko soboto smo se ponovno srečali v prostorih doma in se poslovili od tekočega šolskega leta. Letošnjo zaključno prireditev sta vodili Juana in Paula s pomočjo strička googla. Pozdravili sta navzoče in nato sprejeli osmošolke, Delfina Carrion, Sofija Vomberger in Uma Skale, ki so spremljale slovensko in argentinsko zastavo. S ponosom zapeli argentinsko in slovensko himno. Nadaljevali so s prenosom zastav, Sofija Vomberger je predala slovensko zastavo bodoči osmošolki Pauli Boltežar. Argentinsko zastavo bosta, alternativno, spremljali učenke 6. razreda Alma Skale in Juana Volpedo. Posebno priznanje je dobila Sofija Vomberger, ki ni nikoli manjkala k pouku. Potem je voditeljica Nina Pristovnik Diaz pozdravila navzoče in poročala o poteku leta in doseženih ciljih. Prosila je starše, naj še naprej sodelujejo s šolo, v dobro otrokom. Tudi letos, na vabilo S.S.K. so otroci navdušeno sodelovali pri natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov po svetu. Nadalevali smo z nastopom otrok. S projekcijo “Hitim v šolo” so se otroci pojavili na odru in zapeli “Zvonček Rožmanove šole” nato smo uživali v fotografijah in videoposnetkih lepih trenutkov, preživetih skozi vse leto. Ker se bližajo počitnice so nam otroci od vrtca do 8. razreda pokazali, kako in kam lahko gremo. Najmlajši so zapeli pesem “Vlak” in ostali recitirali: “čoln”, “letalo” in “avto”. Zaključili so nastop z lepo koreografijo in zapeli pesem “Gremo okrog sveta”. Pred slovesom osmošolk se je voditeljica zahvalila odboru staršev, ki nas je skozi celo leto spremljal in nam pomagal. Odboru doma, ki nam vedno nudi prijetne prostore, da se družimo v njih. Posebna zahvala pa učiteljicam, Magda Z. Petkovšek, Saši Podržaj, Nadja Petkovšek, Andrejka Kociman, Olga D. Kociman, Lučka M. Kastelic in nadomestnicam Gabriela L. Marolt, Vera B. Podržaj in Juli K. Štumberger, ki nesebično in z ljubeznijo delajo, da bi otroci ohranili slovenski jezik in kulturo. Predsednica odbora staršev Sonja P. Boltežar se je tudi zahvalila učiteljicam in staršem za delo v tem letu in jih povabila k nadaljnjemu sodelovanju. Ganljiv trenutek je bil, ko so prišle na oder osmošolke Delfina, Sofija in Uma v spremstvu staršev. S cuštvenimi besedami so se od njih poslovili voditeljica Nina Pristovnik Diaz, učiteljica Magda Z. Petkovšek in v imenu odbora doma Lučka Makek. Zažele so jim vse najboljše v novi stopnji, da bi jim slovenska šola pomagala gledati z zaupanjem v bodočnost in naj Marija in Jezus vodita njihove poti. Poudarile so, naj ne pozabijo, da imajo tudi one slovenske korenine in še naprej prihajajo v slovenski dom. S prisrčnimi besedami hvaležnosti so se tudi poslovile osmošolke Rožmanove šole. V spomin na lepe preživete trenutke so na oder povabile učiteljice in jih vključile v različne igre. Nagrajene so bile s spominskem darilom. Po kratkem odmoru za okrevanje nas je obiskal sv. Miklavž, ki je obdaril učiteljice, pridne otroke in podaril vsem svoj blagoslov. Poslovili smo se od tega leta v nedeljo, 10. decembra, s sveto mašo, pri kateri smo prosili za družine prvoobhajank ter se zahvalili za vse prejeto v preteklem šolskem letu. Po sveti maši nas je čakal zajtrk v domu. Rožmanova šola STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 21. DECEMBRA 2023 ZAKLJUČEK SLOVENSKIH ŠOL V ARGENTINI BALANTIČEVA ŠOLA | Naš dom San Justo Zbrali smo se 2. decembra, da zaključimo šolsko leto naše osnovne šole in tečaja ABC po slovensko. Po pozdravu in topli dobrodošlici vsem navzočim in gostom iz Slovenije, nam je voditeljica ga. Irena Urbančič Poglajen podala svoje misli. Obnovila je vse dejavnosti, ki so se skozi leto dogajale ob nastopih, obletnicah in izletih. Povedala je, da bo naslednje leto zopet odprta vpisnina za nove učence, ki si želijo pridobiti znanje slovenskega jezika in kulture. To za starše, stare starše naših otrok, mlade in odrasle, potomce slovenskega rodu in za tiste, ki so v bližnji povezanosti z našimi rojaki. Zahvalila se je učiteljskemu osebju za vztrajnost in nesebično delo. Tudi vsem, odboru in staršem za pomoč, sodelovanje in prisrčno vzdušje. Navduševala je starše, da naj izkoristijo zlati čas počitnic, da naj se veliko pogovarjajo in molijo z otroki predvsem pa v slovenskem jeziku. Učence je pa prosila, naj opišejo dogodivščine med počitnicami in to prinesejo kot nalogo prvi dan pouka. Sledil je nastop. Najprej so na oder pristopili učenci tečaja ABC, ki so predstavili, kako so po dolgem pričakovanju končno odpotovali v Slovenijo. Že v hotelu so se namestili in se pogovarjali v lepem slovenskem jeziku. Za konec pa zapeli pesem. Sledila je povsem zanimiva in originalna zgodba avtorja Milana Dekleve, ki so jo nam zaigrali osnovnošolci. Avantura magnetnega dečka Netka, ki se je počutil osamljenega in neprivlačnega. Tako poišče pomoč pri znanstveniku Albertu. Magnetolog namagneti dečka in tako postane najbolj privlačen deček pisanih osebnosti, razen ene figure, ki ugotovi, da magnet ne privlači, ljubezni! Deklico, ki jo vzljubi mora s prijaznostjo, dobroto, ljubeznivostjo pridobiti. Tako se Netkova zgodba razplete. Tudi najmlajši so kot roboti in ptički zaplesali in zapeli. Iskrene čestitke talentiranim igralcem ter gdč. Ivani Tekavec, ki je prevzela težo igre. Vsem učiteljicam hvala, tudi očkom in mamicam, ki so omogočili prisrčno predstavo. SLOMŠKOVA ŠOLA Slomškov dom Prišel je čas poslovitve letošnjih osmošolcev: Tanja Cestnik, Nataša Oblak in Valentin Martins Pugelj. Po desetih letih osnovne šole so se prisrčno zahvalili s pozdravom, spominskim posnetkom in lepo zapeto pesmijo, vsem učiteljem in staršem za to nepozabno obdobje. Gdč. Ivana Tekavec jih je nagovorila kot razredna učiteljica, jih navdušila in se jim zahvalila. Za rojstni praznik smo zapeli kar trem učiteljicam, ki so te dni praznovale. Gdč. Danica Malovrh, ga. Marija Zupanc Urbančič ter gdč. Ivana Tekavec. Z vsem srcem smo jim hvaležni za njihovo dolgoletno delo. Otroci so se zbrali z učiteljicami, ki so jim razdelile spričevala, ki so kot ogledala prizadevanja v letu, ki smo ga zaključili. Rajanje angelčkov je bilo veselo in ritmično, in je vse prijetno navdušilo. Tudi parkeljni so se pojavili. Nato je prišel Sveti Miklavž, ki je vse pridne otroke bogato obdaril in razveselil. Alenka Zupanc Urbančič BARAGOVA ŠOLA | Slovenska vas V nedeljo, 3. decembra, smo se zbrali v domu in prav hiteli pod dežjem do cerkve v procesiji. Tam nas je g. Toni že čakal, da bi daroval zahvalno mašo. Lepo je slišati spodbudne besede ob adventnem času, kjer se vsi pripravljamo na prihod našega Gospoda. Po končani sv. maši smo se napotili zopet v dom in tam počakali, da bi se otroci preoblekli. Ko je bilo že vse pripravljeno smo sprejeli zastavi, zapeli himni in nato poslovili osmosolca: Cristiana Cerarja in Alenko Olmedo. Onadva sta nam recitirala Gregorčičevo »Sam«. Navdih poezije nam daje sočutje do bratov, do vseh ljudi, da bi srečo in žalost znali delili, ker smo družabne osebe in z drugimi delimo veselje in druga čutstva. Nato sem se od njiju poslovila v imenu osnovne šole ter želela najboljše in najlepše. Da bi stopila v srednjo šolo s pogumom in z željo, da bi uspešno nadaljevala šolanje. Seveda pa tudi to, da ne bi pozabila na pripadnost skupnosti. Sledil je odrski prizor “Razprava o barvah”, zamislila si ga je Mora Čeč ravno v tem smislu, da v življenju in povsod ne moremo biti sami in samostojni za vse, ker smo osebe, ki delujemo v družbi in potrebujemo; pomoč, sodelovanje, sočutje do drugih in družabnost. Na odru so se prikazali slikarji: Leonardino Da Vinccino in Pabla Picassa v vlogah osmošolcev. Tedaj je še priskočila Vicentina van Goghinja, takoj zanjo pa Edvarda Muncha z novorojenčkom “Krikom”. Vicentina je v škatlici nosila svoje uho, drugi slikarji pa niso razumeli, zakaj ona tiplje po škatljici. Menili so se, kaj bi skupno naslikali v takem pomembnem dnevu, kot je zaključek šolskega leta. A se niso vsi strinjali. Vicentina je želela naslikati zarjo, ki nam kaže upanje v nov začetek, Edvarda pa zaton, da bi premislili vse, kar je bilo med dnevom. Pabla je bila za to, ampak bi raje naslikala bolj oglate oblake in kvadratno sonce, vse nekako bolj abstrakno. Leonardino pa se sploh ni strinjal, on bi rad narisal deklico. Na hitro jo je pokazal publiki in bila je Mona Lisa. Nastal je nov nesporazum, neki »krik« se je oglašal, da ne sprejme takih nesporazumov in ne ve, kako bi povedal svoje mnenje, ker samo lahko vpije in je zato odšel iz odra. Edvarda pa je pohitela za njim, nato tudi Pabla, Leonardino pa bi rad prepričal Vicentino, naj bi vsi skupno delali. Med tem so oživele barve. Vse so želele barvati ampak so slišale, da je nastal nesporazum s slikarjem. A se niso vdale! Ni bilo mogoče prepričati rdeče barve, da ni ona najbolj pomembna v barvni paleti in da vsaka ima važno vlogo in pomen, odvisno je od tega, kar bi nekdo hoteli narisati. Vsaka barva ima svojo posebnost, rdeča pa je naprej trdila, da je ona edinstvena. Rumena ni bila nič tiho in je kar prevzetno povedala, da je najljubša barva Vicentine in tako so vse želele izkazati svojo pomembnost, dokler jih ni prav mirno umirila modra barva. Bela barva je imela čudovito idejo, da bi objela rdečo, da ne bi bila tako sebična, ravno takrat pa postane rjava. Ob tem trenutku pa jok na odru, ker rdeča ni želela izgubiti pomembnosti, ostale so se pa začel iz nje norčevati. Potem še črna objame zeleno in tudi postane rjava, pridruži se še oranžna in tudi postane rjava. Tako želijo vse rdečo prepričati, da je tudi rjava posebna. A rdeča ni odnehala. Končno postane zopet rdeča, ko objame belo. Na odru je nastal smeh in barve so skupaj odločile, da gredo iskat še čopiče in presenetijo slikarje. Čopiči so bili najmljajši, prav lepo so zapeli in zaplesali pesem “Mavrica”. Končno je vstopil “Krik” in tudi razumel, da vse barve spadajo skupaj, da res nastane naravna lepota s pomočjo enih in drugih. Predno smo si zaželeli lepe in mirne počitnice smo se učitelji zahvalili stašem, oni pa nam, ker tudi s tem pokažemo, da ne zmoremo sami. Eni in drugi si stojimo ob strani in smo si v pomoč! LvS Danes se zbiramo, da zaključimo šolsko leto 2023, leto polno izzivov, učenja in rasti. Pred nami je poletje, čas za oddih in zabavo, a tudi čas za razmislek o tem, kaj smo dosegli in kaj nas čaka v prihodnosti. Vsako šolsko leto je posebno in prinaša svoje lekcije. To leto je bilo zelo posebno zaradi vseh šolskih sprememb in smo se jim morali prilagoditi, jih sprejeti in napredovati. Najprej bi se želel zahvaliti vsem našim učiteljem, ki so delali trdo, da bi omogočili učenje in rast naših učencev. Vaša predanost in potrpežljivost so neprecenljive in zaradi tega želim omeniti vsakega posebej in prosim za vsakega močno ploskanje v zahvalo: Otroški vrtec: Irina Podržaj in Saši Selan | Prvi razred: Natalia Podržaj | Drugi razred: Olgi Bohinc Vester | Peti razred: Angelika Smole Selan | Šesti razred: Jože Lenarčič | Kateheti: Irena Zarnik Kočar, Janez Perharič in gospod Franci Cukjati | Knjižničarki: Cynthia Pregelj in Lučka Pregelj | Petje: Pavlinka Vombergar Paulise | Telovadba: Janez Petkovšek Hvaležnost izrekam tudi našim staršem. Vaša podpora je bila ključnega pomena. Razumeli ste, da se učenje ne konča v šoli, ampak da poteka doma, in ste nas spodbujali pri vsakem koraku. Zaradi tega vas iz srca prosim in rotim potrebo, da otroci ne zapustijo branja, poslušanja in govorenja doma po slovensko. Če le to ni vsak dan možno imate filme po spletu, tako kot na razpolago poslušanje slovenskih radijskih odaj. In špecialna zahvala odboru staršev, ki je vidna glava vseh šolskih staršev. Ne bom omenjal, da vas ne bom dolgočasil, vsega kar smo čez leto opravili ker vem, da jasno veste, koliko se je naredilo in opravilo. Hvala vsem za to čudovito šolsko leto. Želim vam vsem srečno in brezskrbno poletje ter se že veselim ponovnega srečanja ob začetku novega šolskega leta 2024, ki bo sicer 16. marca. Dovolite mi še nekaj besed po špansko: Muchas gracias a todos los padres de este maravilloso grupo escolar y no tengo más que agradecimiento por todo el equipo de maestros que me han acompañado este año para que vuestros hijos hayan recibido parte de esta rica cultura eslovena. Como director les pido que sigan en las vacaciones mirando películas eslovenas por internet, sin abandonar la lectura y les anticipo que el año que viene, esta institución cumple 75 años y nos debemos un gran festejo. Por lo que se prepara una obra teatral del Rey León Musical, en la que intervendrán los alumnos actuales y ex alumnos de la casa. Muchas gracias y nos volvemos a ver el 16 de marzo. Jani Kocmur STRAN 4 21. DECEMBRA 2023 | SVOBODNA SLOVENIJA ZAKLJUČEK SLOVENSKIH ŠOL V ARGENTINI JEGLIČEVA ŠOLA | ABC po slovensko “SKUPNO DELO NAREDI SRCE VESELO” S temi besedami je Jegličevi šoli končal letošnji zaključni prizor : Mala rdeča kokoška. S skupnim delom smo družine, učitelji in otroci povezani soboto za soboto z učenjem, petjem, igranjem in veseljem v slovenskem duhu. Ogromno lepih doživetij se je zapisalo v knjigo našega življenja, začeli smo s sprejemom novih družin, s praznovanjem Velike noči in običajnimi igrami s pirhi. Praznovanje očetovskega dneva s izdelavo veselih zmajev, ki so se dvigali do nebes, kakor smehlaj otrok. Srčkan je bil nastop za materinski dan, kjer smo obdarili vse mamice in stare mame, ne samo z objemom in poljubčkom. Na poseben način se pa otroci veselijo otroškega dneva, kjer poleg zabavnih iger tudi preizkusijo srečo pri igranju tombole in kjer so darovali igrače za revne otroke v Santiago del Estero Veliko je bilo doživetij: obisk državne sekretark, športni dnevi, in še prelep dan na skupnem izletu. Kako ne bi s tem rastlo veselje in ljubezen, ki nas povezuje kot šola! A šola lahko sprejme vse te otroke po zaslugi velikega dela in truda ter ljubezni vseh učiteljic in učiteljev: gospa Ana Urbančič por. Loboda, gospa Natalija Mele por. Muha, gospod Andrei Kavčič, gospa Tina Mehle por. Ahlin, gospodična Lucijana Trpin in gospodična Paula Grbec, ki vsako soboto načrtujejo, pripravijo in se s kreativnostjo posvetijo poučevanju slovenskega jezika in kulture, da se naprej ohrani zaklad naših korenin in naše identitete. Branje in pisanje slovenskih besed ni edino potrebno, da otrok lahko spozna in se prepozna del slovenskega rodu, mora se sprijazniti s svojo družinsko zgodovino, mora se v srcu prebuditi zavest, da je on tudi sin, ki nosi v sebi slovensko kri. In to se doseže z zgledom, z veselim odkrivanjem naše kulture, našega naroda, bogastva naših pesmi in knjig. Za zaključek so otroci zaigrali prizorček, prirejen s pravljice Mala rdeča kokoška: trije učenci, trije korenjaki na poti domov iz šole padejo v svet knjige, ki jih popelje do živahne kmetije, kjer živi pridna rdeča kokoška, ki skrbi za prehrano svojih piščančkov in najde zrno, ki ga z velikim trudom vsadi, ko zrase pa z njim speče kruh. Med delom ji druge živalice niso pomagale, ko je pečen kruhek ga pa vsi želijo biti deležni. Hvala dobri kokoški, ki ga končno deli, se tudi naučijo in obljubijo, da bodo drugič vsi prijeli za delo in veselo dokončali, kar bo potrebno pri delu. Glavno vlogo je odlično zaigrala učenka Joaquina Selan, ostalih 15 učencev se je pa se vrstilo kot miške, muce, pujski, ovčke, piščančki in celo petelinček. Ne pozabimo na vse tri učence, ki so po pouku res prehodili ne samo pot do doma, a so tudi odprli knjigo in se potopili v svet pravljic. Čestitamo vsem učencem za veselo petje, ples in učenje na pamet, ter staršem za tako lepo pripravljene maske in obleke za nastop ter sodelovanje med letom. Začeli smo leto z upanjem in ljubeznijo ter s prošnjo, naj nas Jezus in Marijino varstvo vodi skozi leto, zato se jima ob zaključku zahvalimo in še naprej priporočimo vso našo šolsko družino. Vsem želimo vesele počitnice in upamo, da se drugo leto pred odprtimi šolskimi vrati spet srečajo naši pogledi in nasmehi. Se vidimo v letu 2024! Jegličeva šola PREŠERNOVA ŠOLA | Pristava SLOVENŠČINA ZA VSE | Pristava V soboto, 2. decembra 2023, je Prešernova šola na Pristavi zaključila šolsko leto. Dvorana se je napolnila, saj ima naša šola kar 43 otrok. Najprej je pozdravila vse navzoče in spregovorila nekaj besed voditeljica šole ga. Andrejka Papež Cordoba. Zahvalila se je vsem, ki so pripomogli, da je 70-letnica naše slovenske šole tako lepo izpadla. Zahvalila se je tudi vsem učiteljicam in učiteljem, ki so letos učili v Prešernovi šoli: Paula Skubic Podržaj, Luči Skubic, Karo Kenda, Viki Selan, Polona Pintar, Roži Esih, Andrejka Papež Cordoba, Nadica Kopač Grohar, Damijan Pavšer in č.g. Franci Cukjati. Zahvalila se je tudi odboru staršev, ki šoli vedno stoji ob strani in ji vsestransko pomaga. Kot začetek programa je osmošolka Isabella Petrocco uvedla nastop skupin od vrtca do osmega razreda in prebrala sledeče: »Wendy, Miha in Jaka so obiskali deželo Nije. Spoznali so Petra Pana in Zvončico, skupaj so imeli krasne dogodivščine. Videli so morske deklice, indijance, spoznali izgubljene dečke in gusarje. A Kmalu so se zavedli, da so raje doma, z Nano, in seveda z atijem in mamico. Tako sta se Peter in Zvončica nekaj časa kar dolgočasila v Deželi Nije, potem pa sta se odločila, da bosta raje iskala nove dogodivščine drugje. Letala sta sem in tja, spoznavala lepe kraje, pridobila sta nove prijatelje. Veste, kje se nahajajo sedaj? V Sloveniji!«. Za konec so vsi šolski otroci zapeli pesem »V deželi Nije« in s tem zaključili odrski nastop. Sledila je razdelitev spričeval in map z izdelki otrok iz vrtca. Takoj zatem pa slovo osmega razreda, ki jih je bilo osem otrok. Razredničarka ga. Roži Esih je osmošolcem namenila prisrčne besede: »Tradicionalni zadnji zvonec je simbol konca šolskega leta. Na ta dan bodo čestitke Letos smo se prvič zbrali v soboto, 1. aprila, in sicer vsi skupaj na Pristavi. Andreja Šeme Mele je učila višjo skupino, v kateri je bilo 9 študentov. Monika Češarek Kenda pa srednjo skupino, 7 študentov in 2 začetnika, potem pa še 4 najstnike. Letos smo šteli 22 študentov. S sobotnim dopoldanskim poukom smo začeli 15. aprila v živo na Pristavi. V soboto, 24. junija, smo slavili dan samostojnosti Slovenije z igrami. Jezik je živ, zato skušamo, da ga študenti vadijo tudi izven razreda. Najboljši je stik z majhnimi otroki, ker je njihovo besedišče bolj enostavno. Pripravili smo raznovrstne igre na temo Slovenija. To je bilo zelo poučno in zabavno za vse. Na koncu smo Sloveniji zapeli Vse najboljše za te! Po zimskih počitnicah sta se nam pridružila še dva študenta: oče, začetnik, in sin, najstnik. V soboto, 9. septembra, smo se udeležili slavja 70-letnice Prešernove šole in 23. septembra Slomškove proslave v Slovenski hiši, kjer se je drugič predstavila igra Peter Pan. Teden kasneje, 30. septembra, nas je obiskala Lana Volk, profesorica španščine, ki uči najstnike v Sloveniji. Mudila se je pri daljnih sorodnikih in prišla na Pristavo. Študenti so ji pripravili intervju po slovensko in s tem pokazali, kaj vse že znajo. To je bilo res zelo zanimivo in poučno. V soboto, 7. oktobra, smo se pridružili otrokom prvega in drugega razreda in se z njimi igrali. Pripravili so »Dan odprtih vrat« o povesti Peter Pan. V soboto, 11. novembra, so nas obiskali glasbeniki iz Slovenije iz Frankolovega ter s petjem in glasbo navdušili študente. Slovenska melodija nas je sanjavo popeljala v prelepe slovenske kraje. Tečaj smo zaključili v soboto, 25. novembra. Tokrat je bil prvi del kar v kuhinji. Imeli smo kuharski tečaj pod vodstvom Polone Havelka. Po slovensko smo prebrali recept, poimenovali predmete in sestavine, po špansko pa vse ostalo. Tako so se še več naučili. Meni je bil sledeči: Predjed: prepečenec in ajvar Glavna jed: svinjski zrezek na lovski način Priloga: matevž Sladica: šmoren in jagodna omaka Tudi kuhano vino smo pripravili. zazvenele osmošolcem. Šolski čas osnovne šole je že prehojena stopnja, najlepši čas v življenju. Šola bo za vedno v vašem srcu. Želim vam vso srečo na srednješolskem tečaju! » Tudi gospa Anka Savelli Gaser, ki sedaj živi v Sloveniji je poslala čestitke in topel pozdrav vsem otrokom, predvsem osmošolcem. Dobili smo tudi pozdrav našega osmošolca, ki se je preselil v Slovenijo, Tomaža Gaserja, ki je napisal takole:« Danes se z vami veselim zaključka šolskega leta. Z vami zaključujem slovensko osnovno šolo na Pristavi, Prešernovo šolo! Rad bi izkoristil priliko, da se zahvalim vsem učiteljicam, veroučiteljicam in g.Franciju, ki ste skozi vsa leta pripomogli k temu, da mi je zdaj učenje lažje!« Osmošolci so se zahvalili učiteljskemu zboru, ki jih je spremljal vsa šolska leta. Tudi naš duhovni vodja č.g.Franci Cukjati jim je spregovoril nekaj besed in poudaril, naj ostanejo zvesti Bogu in krščanskim vrednotam. Bodimo ponosni na vse, kar smo dosegli in naj bo to vzpodbuda za naše delo v prihodnje. Ne oddaljimo se od glavnih dveh smeri, ki so nam jih naši predniki nakazali in ki sta vera v Boga in slovenska beseda! Za konec nas je obiskal sveti Miklavž s spremstvom in obdaril vse pridne otroke. AP Ko je bilo že vse gotovo, smo povabili še domače in v prijetni družbi degustirali okusno kosilo. Polona je vsem lepo razložila, od kod izhajajo te jedi in zakaj jih je izbrala za tečaj. Delo je bilo organizirano, ker smo vsi sodelovali. Med kosilom smo se veliko pogovarjali. To so zelo koristna druženja, ker se bolje spoznamo. Študente je pozdravil tudi predsednik Pristave Bine Magister in jih povabil, naj večkrat pridejo v Dom. Andreja in Monika sta razdelili potrdila vsem, ki so zbrali 75% prisotnosti na učnih urah. Študenti so jima v zahvalo povedali nekaj besed in ju obdarili. Leto je že končano, z njim pa nove izkušnje in novi izzivi. Vesele počitnice! Monika Češarek Kenda STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 21. DECEMBRA 2023 ZAKLJUČEK SLOVENSKIH ŠOL V ARGENTINI SLOVENSKI TEČAJ SV. CIRILA IN METODA | Mendoza Z božjo pomočjo smo v nedeljo, 3. decembra, zaključili letošnjo šolsko dobo Slovenskega tečaja sv. Cirila in Metoda, ter tečaja slovenščine in kulture za srednješolce, ki poteka že drugo leto. Gospa Zofija Štumberger Šmon je prebrala kratek povzetek dogodkov osnovne šole, doživetih med letom, katerega smo pričeli 18. marca. Sledile so besede gospe Rezke Novak Nemanič, opisala je potek srednješolskega tečaja ter zanimanje in navdušenje mladih začetnikov, ki se že dve leti lepo učijo in zanimajo za vse, kar je slovenskega. Skupina srednješolcev je pripravila prelepi adventni venec, kateri bo spremljal in svetil pri vseh slovenskih svetih mašah v adventnem času. Nato so razložili pomen venca in adventnega časa in v obeh jezikih prebrali misli, ki so jih pripravili za vsako nedeljo pred Božičem. Za zaključek je osnovna šola pripravila Božičnico. Med prizori so pripovedovalci, učenci višje stopnje slovenske šole povedali, kaj se dogaja pri vsaki sliki. Prvi prizor nas je popeljal v čas pred Jezusovim rojstvom, ko je Angel Gabrijel oznanil Mariji, da bo rodila Jezusa. Med tem so peli “Je Angel Gospodov …”. V drugem prizoru se je Angel prikazal svetemu Jožefu v sanjah, vsi skupaj so zapeli “Poslušajte vsi ljudje”, spremljajoč Marijo, Jožefa in oslička po dvorani do jaslic, ki so bile lepo pripravljene na odru. V naslednjem prizoru so prihiteli angelčki, kateri so želeli počastiti Jezuščka v jaslih. Lepo so zapeli “Tam stoji pa hlevček”. Nato se je Angel prikazal še pastirčkom, ki so prenočevali na prostem z ovčicami, ki so bili najmlajši z vrtca. Takoj so se napotili in prišli do hlevčka, tam so pokleknili in molili Jezusa, med tem pa peli “Kaj se vam zdi pastirčki vi”. Napovedovalka nam lepo povedala: “Vse stvarstvo je slavilo Boga, da je navzoč v zgodovini, zvezde so sijale kot še nikoli!”. Angelčki in zvezdice so z veseljem rajali in peli “Glej zvezdice božje migljajo lepo”. Približali so se tudi sveti trije kralji, ki so hodili za zvezdo, pokleknili pred Dete ga obdarovali ter vsi zapeli “Llegaron ya los reyes”. Nato, sta napovedovalca zaključila z vabilom, da naj vsak v adventnem času v svojem srcu pripravi jasli, da se sam Bog rodi v njem. Nekaj utrinkov Radostno so vsi skupaj zapeli “Sveta noč”. Zatem so učiteljice razdelile spričevala z majhnim darilcem za vsakega otroka. Prav tako so razdelile potrdila srednješolcem, ki so se udeležili tečaja. Ob koncu so se učenci zahvalili učiteljicam in staršem ki so nam bili letos posebno naklonjeni. Kot je običajno pri vsakem zaključku šole, smo se tudi letos vsi ohladili z dobrim sladoledom. Vsem vam želimo, da bi najlepše praznovali božične praznike, naj vam novorojeno Božje Dete podeli v vaša srca ljubezen, mir in upanje. Sofía Štumberger STRAN 6 21. DECEMBRA 2023 | SVOBODNA SLOVENIJA II. VSESLOVENSKO SREČANJE IN VIII. MARTINOVANJE V MENDOZI Poslanec Mendoze Jose Manuel Vilchez je tudi zboru izročil diplomo, in tudi Igor Šef je izročil priznanje v imenu Republike Slovenije. Ob zaključku zborovskega nastopa je pevovodja dr. Diego Bosquet povabil na oder bivše pevce, ki so se pridružili in skupaj zapeli “Sem pevec” in “Slovenija v svetu”. Marija Fink Četrtek, 16. novembra VIII. Martinovanje in II. Vseslovensko srečanje v Mendozi se je pričelo v četrtek, 16. novembra v Gledalisču Independencia. Napovedovalca sta bila Sofia Štumberger in Fric Šmon. Med prisotnim so bili: ministrica za kulturo in turizem v Mendozi Nora Vicario, predstavnika veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini Igor Šef, poslanec province Mendoze Jose Manuel Vilchez, predstavnike občine Mendoza, predsednika vinskih kleti Bodegas de Argentina Walter Breccia, člani konzularnih in diplomatskih skupin v Mendozi, pevci Moškega prosvetnega društva Anton Bezenšek Frankolovo in skupine Sekstakord iz Slovenije, obiskovalci iz Brazilije, Čila, Slovenije, Združenih Držav Amerike in Urugvaja. Pozdravila sta, seveda, tudi Slovence iz Argentinskih provinc. Najprej je pozdravil vse navzoče predsednik Društva Slovencev v Mendozi Tine Šmon. Nato Igor Šef, zatem pa Nora Vicario. Kulturni večer “De los Alpes hasta los Andes, homenaje al canto esloveno en Mendoza” se je pričel z nastopom Slovenskega mendoškega okteta, ki letos praznuje 25 let. Po petju je mendoški poslanec Jose Manuel Vilchez izročil diplomo Oktetu ob 25-letnici. Nato je predstavnik veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini Igor Šef oddal Oktetu priznanje v imenu Republike Slovenije V naslednji točki je nastopil moški zbor »Anton Bezenšek Frankolovo«, ki je začel s svojim delom v Sloveniji leta 1973. Vsako leto organizira koncerte v Frankolovem, v občini Vojnik in tudi poje z drugimi zbori iz okraja. Prejeli so več nagrad: zlato med regionalnimi zbori, bronasto v Češki in srebrno na Poljskem. Poznan je tudi na Madžarskem, v Švici, Bolgariji, Avstriji, Črni Gori, na Poljskem, v Makedoniji, Kanadi in Združenih Državah. Letos praznuje svoje pedeseto obletnico in ga vodi glasbenik Matevž Pušnik. Po bogatem nastopu je prišel na vrsto Slovenski mendoški zbor, kateri je začel s svojim delovanjem na Božič leta 1948. Zato letos praznuje 75 let neprekinjenega delovanja. Petek, 17. novembra Vremenska napoved močnega vetra Zonda je hitro povezala vse organizatorje in bilo je potrebno spremeniti začrtan program. Pridne roke so pripravile prostor slovenskega doma za poseben večer DEGUSTACIJE. Že pred 21. uro so prihajali obiskovalci iz Čila, Slovenije, Buenos Airesa in Rosaria, željni okusiti razna vina. Ob prijavili so vsakemu dali vinsko kristalno časo z napisom MARTINOVANJE Mendoza. Inženir agronomije in enolog vinarne Catena Zapata Nesti Bajda je izvrstno predstavil in posredoval zanimivosti in razlike originalnih belih vin, slovenskega ZELEN in argentinskega TORRONTES. Ter rdečih vin, slovenski iz primorja REFOVZ in argentinskega najbolj zaželenega MALBEC. Okusili smo te vrste in spoznali razlike in kakovosti trte, pridelavo in število vinogradnikov v Sloveniji in Argentini. Pavli Šmon je posredoval te podatke tudi v slovenskem jeziku. Veselo je igral in zapel nekaj pesmi Ansambel Sekstakord, ki igra že več kot 10 let. Sestavljajo ga slovenski muzikantje, ki tudi nekateri pojejo pri Moškemu Zboru Anton Bezenšek Frankolovo. Prijateljski pogovor s tradicionalno picada se je podaljšal tja čez polnoč, ko je končalo veselo petje navzočih in je vonj velike lipe vabil k mirnemu počitku. Močno sonce je že grelo, ko je bilo vse pripravljeno za kosilo. Okusno meso na žaru je privabilo k mizami. Slišale so se pohvale o tako dobri hrani in izvrstni pijači. Mendoški nageljni, plesna skupina mladih pod vodstvom ge. Miri Šenk Nemanič in g. Saida Hamdama so pričeli s popoldanskem programom. Pokazali so lepoto argentiskega folklornega plesa in razveselili obiskovalce, ki so sodelovali in se pridružili z aplavzom. Iz Rosaria je folklorna skupina Vesel slovenski duh iz Slovenskega doma Triglav, zaplesala folklorne plese iz Perlekije v zanimivi štajerski noši. Plesi, ki so jih predstavili, opisujejo življenje skupnosti. Posebno zanimiva plesa sta pokazala, kako so obdelovali koruzo in značilnosti ob zaključku trgatve, ki pokaže zahvalo in prošnjo blagoslova za naslednjo letino. Za argentinsko folklorno petje tudi je bilo poskrbljeno. Skupina mladih fantov iz Buenos Airesa, Los Tilos, je bila sprejeta z močnim aplavzom. Več ali manj poznane pesmi so izvrstno zapeli ob spremljavi kitare in bobna. Vabilo, da bi se publika udeležila s plesom, je bilo takoj sprejeto. Kar hitro so se pojavili pod hladno streho mladi po srcu, ki so veselo zaplesali. Posebno za chacarero se jih je največ skorajžilo, kar je bilo tudi v veselje obiskovalcem drugih krajev. Za slovensko melodijo in pesem pa je nastopil Ansambel Sekstakord. In takoj se je tudi napolnilo plesalcev valčka in polke ter se slišalo mrmranje slovenskih pesmi, ki jih poznamo tudi v Argentini. Tipični dulce de batata in sir je bil zanimiv posladek popoldneva, kar je vabilo da se dopolni z argentinskim mate čajem. Toliko prisotnih mož in fantov je vabilo za igranje nogometa. Uživali so igralci, pa tudi gledalci. Končna skupna slika z gorami v ozadju in veseli obrazi so priča posebno lepo preživetega tretjega dne Martinovanja. Emi Urbančič Marušič Emi Urbančič Marušič Sobota, 18. novembra Nedelja, 19. novembra Jasno nebo v hladnem jutru je kazalo, da bo tretji dan II. Vseslovenskega srečanja in VIII. Martinovanja v Mendozi lep in sončen. Lepo število obiskovalcev se je udeležilo ogleda Bodega Lopez, kjer so razkazali prostore in ponudili vino. Med tem so v Viña María Dolores, v Luján de Cuyo, že pekli meso na žaru za kosilo in pripravili senčne in sončne prostore. Iz vinograda se vidijo znameniti Andi, posebno z najdaljšo verigo visokih gorah Cordón del Plata, kar nudi izvrstno podnebje za razvoj grozdja. To je pripomoglo, da je v okolici veliko vinogradov in tako se tudi razvil enoturizem te regije. V nedeljo, 19. novembra, smo v Mendozi praznovali zadnji dan II. Vseslovenskega srečanja in VIII. Martinovanja. Ob 17. uri smo v baziliki “Nuestra Señora del Rosario” imeli zahvalno sveto mašo. Maševala sta nadškof Andrej Stanovnik iz Corrientesa in gospod Janez Cukjati. Moški zbor Prosvetnega društva Anton Bezenšek s Frankolovega nas je pod vodstvom gospoda Matevža Pušnika spremljal s čudovitim in mogočnim petjem. Med sveto mašo se je tudi blagoslovilo vino pred kipom “Virgen de la Carrodilla”. Po njej je pa zbor, ki nas je obiskal iz Slovenije zapel štiri pesmi. Zaključili so svoj nastop z zelo lepo verzijo poznane ljudske pesmi “Žabe”. Ko se je poslovil, je nadškof Stanovnik povedal članom društva: “Odidem zelo vesel in se zahvalim za gostoljubnost. Nadaljujte s takim srečanjem, ker je zelo pomembno. Skrbite za slovensko istovetnost in jo prenašajte na svoje otroke in vnuke. To je izjemno darilo, ki ga lahko podarijo le vaši starši”. Ob 18.30 smo se zbrali na dvorišču mendoškega slovenskega Doma, kjer so nas gostitelji toplo sprejeli z mesom pečenem na žaru, krompirjem in blagoslovjenim vinom. Na igrišču, v baru in v dvorani so bile pripravljene mize in ob njih štanti. Prodajali so lokalne izdelke med katerimi so bile izredne čokolade, štrudelj, leseni izdelki, vinske čaše, majice in dobro mendoško vino. Ob 19.30 uri je začel tradicionalni kulturni program, na katerem so nastopale skupine plesalcev in glasbenikov. Prva na vrsti je bila skupina Mendoški nageljni, lokalni mladi in otroci, ki veselo plešejo slovensko folkloro. Spremljali so nas tudi s čudovitim plesom člani folklorne skupine Vesel slovenski duh iz Rosarija. Po tem nastopu smo bili na vrsti Los Tilos, fantje iz Buenos Airesa, ki radi igramo in pojemo argentinske folklorne pesmi. Razveselili smo vse navzoče s chacareras, gatos, zambas in cuecas. Nekaj plesnih parov se je opogumnilo in zaplesalo ob taktu nacionalne glasbe. Za konec programa pa je bil čas, da stopijo na oder gostje iz Slovenije. Ansambel Sekstakord, skupina strokovnjakov slovenske folklorne glasbe, je veselo zaigralo in navdušilo ljudstvo pozno v noč ob zvoku valčkov in polk. Tako, se je že v zgodnjih urah ponedeljka, med veselim plesom in prijateljskmi pogovori zaprl zastor II. Vseslovenskega srečanja in VIII. Martinovanja. Ostane pa srčna želja, da bi se naslednje leto zopet srečali na zahodu Argentine, kjer nas slovenstvo in dobro vino vedno pričakujeta. Skupina “Los Tilos” STRAN 7 SVOBODNA SLOVENIJA | 21. DECEMBRA 2023 POGLED OD ZGORAJ | Miklavževanje v Slovenski vasi skozi oči DJ-ja 5. decembra ob 20. uri nas je, kot vsako leto, obiskal sveti Miklavž. Letošnji obisk je bil poseben zame, saj sem imel privilegij, da sem dogajanje spremljal iz DJ kabine. Prosili so me, da bi skrbel za novo zvočno opremo, ki smo jo pridobili s podporo Urada za Slovence po svetu. Kot dižej sem lahko angelčkom, ki vedno skrbijo za glasbo, ponudil veliko boljše ozvočenje. Izbrali so res nebeško glasbo za vstop svetega Miklavža in njegovih spremljevalcev. Seveda so v kabino prišli tudi parklji in mi zažugali, naj jim predvajam noro rokenrol glasbo, da so lahko z verigami in hrupom naredili svoj nori vstop z utripajočimi rdečimi lučmi. Po prijaznem uvodu je sveti Miklavž klical pridne otroke na oder. Otroci so z veseljem sodelovali, odgovarjali na njegova vprašanja in prepevali ljudske pesmi: Marko skače, Moj očka ima konjička dva in druge. Tudi molili so, čudovito, vse v prelepi slovenščini. Nato so prejeli svoja darila in izrazili hvaležnost svetemu Miklavžu. Otroci so se počutili zaščiteni pred neumnostjo parkljev, ko so naredili znamenje križa. Ko je Miklavž začel klicati odrasle, so parklji lahko počeli svoje vragolije in nekatere od njih odpeljali v svoje bivališče, da bi jih prestrašili. Nekaterim so celo sezuli copate in nogavice. Tudi mene so prišli iskat, ko me je sv. Miklavž poklical. Moje darilo je bilo skromno; to pomeni, da nisem bil dovolj priden. Prihodnje leto se bom bolj potrudil. Jere Žitnik PEVCI IZ ŠTAJERSKE Obiskal nas je zbor Prosvetno društvo Anton Bezenšek Frankolovo skupaj z Ansamblom Sekstakord. Obisk in nastopi so bili predvideni za 2020, karantena je takrat to onemogočila, potem so načrtovali za 2022, a se zaradi raznih razlogov spet ni uresničilo, zato so končno prileteli in nastopili letos, tako v Buenos Airesu kot Mendozi. Pomembno vlogo pri tej turneji je imel prijatelj Tomislav Videnšek in najbolje nam on sam lahko razodene, kako je do tega prišlo ter kakšna je bila njegova vloga. → Na prvem mestu, Tomo, na kakšen način si Ti povezan z Argentino? Moja argentinska zgodba je stara že skoraj 30 let. Prvi obisk Argentine leta 1995 je bil namenjen obisku strica. Moj stric Luis Videnšek je namreč živel v Buenos Airesu, kamor je prispel leta 1948 kot povojni emigrant. Že na prvem obisku sem spoznal mnogo stvari ter prepotoval dobršen del vaše dežele. Spoznal sem tudi košček slovenske zgodovine, ki nam je bil nekoč zamolčan. Alpinizem in potovanja po Argentini so bila naslednja leta (seveda poleg obiskov pri stricu) glavna motivacija mojih obiskov. Počasi sem spoznaval deželo, ki mi je vedno bolj sedala v srce. Spoznal sem tudi vedno več ljudi. Ves čas sem stricu pomagal pri njegovih poslih. Ko je obnemogel, sem prevzel njegovo dejavnost, jo po svoje nadgradil, bolje spoznal vaš sistem ter si tako ustvaril košček življenja v Argentini. Strica Luisa smo na koncu preselili v Slovenijo, kjer je v krogu naše družine preživel še dve leti. Umrl je novembra 2020 star 95 let. Sem redno zahajajo tudi moja žena in ostali člani družine. → In kot Vojničan poznaš to skupino. Kako je prišlo do ideje, da bi obiskali Argentino? To je glasbenoumetniško društvo “Anton Bezenšek” Frankolovo iz mojega kraja, iz moje občine Vojnik. Člani pevskega zbora so moji sosedje, znanci, prijatelji. V kraju me poznajo kot “Argentinca”, pa so me na neki občinski prireditvi povprašali, kakšne bi bile možnosti za gostovanje v Argentini. Pevski zbor namreč dosti gostuje zunaj meja Slovenije, tako da imajo s tem tudi že izkušnje. Gostovali so že prej po več državah Evrope, v ZDA in Kanadi. Nato pa je beseda dala besedo in smo se začeli dogovarjati. Na Pristavi - Celo Maruša Batagelj in Jože Rožanec z ansamblom → Sam si imel torej veliko dela in skrbi s koordiniranjem vseh dejavnosti, potovanja, nastanitev itd. Tako je, dosti dela je bilo. Kot rečete pri vas: Del dicho al hecho es mucho trecho. Projekt smo pripravljali celih pet let. Prvič je bil planiran že za leto 2020, a ga je “odnesla” korona. Ker pa so imeli člani že takrat vplačane vozovnice, smo potem delali naprej. Najprej je bilo seveda treba organizirati vse glede naših koncertov in nastopov. Tukaj so bili glavni akterji in organizatorji g. Albin Magister, predsednik slovenskega društva Pristava iz Buenos Airesa ter g. Martin Šmon, predsednik slovenskega društva Mendoza, in njegov brat Andrej Šmon. Za ostale stike z javnostjo in s Slovenci kot tudi za organizacijske rešitve sta mi na pomoč priskočila moja prijatelja Juan Gris in Rok Fink, g. Mirko Vasle pa je naše gostovanje vključil v radijsko oddajo Okence v Slovenijo. Člane je intervjuval kar v Sloveniji malo pred našim odhodom, ker je bil ravno tam. Tudi glede same organizacije potovanja sem vse stvari (bivanje, prevoze itd.) uredil sam oz. mi je pri tem pomagala agencija Tunnel Travel, kjer je zaposlena ga. Veronika Jesenovec, ki mi je že večkrat urejala razna potovanja po Argentini. Za prevoze na vse dogodke pa sta poskrbela že prej omenjena predsednika obeh društev. Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalil vsem naštetim kot tudi ostalim, ki so nam pomagali izpeljati ta projekt. → Kaj je skupina še obiskala oz. delala tu poleg nastopov? Poleg samih nastopov in gostovanja sem v projekt vključil tudi turistični segment. Vsi člani potovanja, tj. 38 oseb, so bili namreč prvič pod ekvatorjem, tako da jim je bilo vse novo in zanimivo. Ogledali smo si in doživeli, kar nam je pač bilo v časovnem in prostorskem dosegu, npr. glavne znamenitosti centra mesta Buenos Aires, tango show, izlet z ladjo v Tigre, kosilo v Puerto Maderu, izlet v Boco, operno predstavo Madama Butterfly v teatru Colón, obisk slovenskega veleposlaništva itd. Za piko na i pa še kozarček pri meni doma, na Morenu pri Plazi Once, da so videli še malce drugačno sliko kot v centru. V Mendozi pa ogledi mesta in parka San Martín, obiski več vinskih kleti (Zapata, Člani zbora in tomo na veleposlanštvu Zbor v Teatru Independencia - Mendoza ZBOR - Nastop na Pristavi Trapiche, López, Bianchi ...). Popeljal sem jih tudi v Ande (alta montaña kot rečete vi) do Puente del Inca in Las Cuevas, imeli smo čudovit razgled na najvišjo goro Andov. Te kraje sam dobro poznam, ker sem pred leti tja redno zahajal z raznimi odpravami ter se tudi povzpel na večino tamkajšnjih vrhov, leta 2005 tudi na Aconcaguo. Naj povem, da smo pri Puente del Inca na grobu g. Jožeta Kastelica (žrtev Aconcague) zapeli slovensko pesem našemu rojaku v spomin. Oglede in dogodke so poleg mojega vodenja in organizacije izvajali tudi g. Rok Fink in g. Juan Gris v Buenos Airesu ter g. Andrej Šmon in ga. Rezka Novak v Mendozi. praznoval 50. obletnico svojega delovanja. Na koncertu so bili poleg večine mendoških Slovencev s predsednikom Martinom Šmonom prisotni tudi občinski funkcionarji Mendoze, minister svetovalec našega veleposlaništva g. Igor Šef ter ministrica za kulturo in turizem ga. Nora Vicario. V sklopu gostovanja smo obiskali tudi več vinskih kleti in sodelovali na prireditvah v Slovenskem domu kot tudi peli mašo in imeli koncert v mendoški baziliki. Ob tej priložnosti bi se za povabilo in celotno organizacijo dogodkov zahvalil predsedniku Slovenskega društva Mendoza, gospodu Martinu Šmonu, ter njegovemu bratu Andreju. → Nastopili pa so na Pristavi, na Pristavskem dnevu. Kako je bilo? Slovensko društvo Pristava v Castelarju je letos praznovalo svojo 56. obletnico pod geslom »S Prešernovo Zdravljico naprej v bodočnost«. Ob tej priliki smo bili gostje na glavni prireditvi, ki je potekala 12. novembra ves dan. Naši pevci so začeli s petjem sv. maše, imeli nato skupni nastop s pristavskim pevskim zborom v sklopu glavne proslave, naš ansambel pa je nato igral na veselici, ki je trajala do poznih ur. Izpostavil bi zelo dobro organizacijo predsednika društva g. Albina Magistra kot tudi cele ekipe pristavskega doma. → Tudi ansambel je seveda imel svojo vlogo. Kakšen odziv so prejeli njegovi nastopi po koncertih? Z nami je potoval narodno-zabavni ansambel, čigar člani so vsi profesionalni glasbeniki z visokim nivojem igranja. Sestavljen je bil pravzaprav na hitro prav za to priložnost. Sestavil ga je g. Matevž Pušnik, zborovodja pevskega zbora. Fantje so drugače člani znanih slovenskih ansamblov Sekstakord, Dori, Šaljivci ... Za to priložnost so se v šali poimenovali kar Argentinski sekstet. Igrali so na vseh prireditvah in tudi kar tako vmes. Odziv publike je bil vedno zelo dober, saj so igrali vsem znane najlepše slovenske viže. Na primer na zaključni prireditvi Martinovanja v Mendozi so morali štirikrat nazaj na oder (otra, otra, otra ...). Naj samo povem, da so igrali do dveh zjutraj, ob sedmih zjutraj je pa že poletel naš avion za Buenos Aires. Skratka, bilo je super, le spanja je bilo celotna dva tedna premalo. Zahvalil bi se za povabilo in za celotno tridnevno organizacijo dogajanja. V sklopu le-te smo obiskali slovenska podjetja Oblak, Zupan, Kovinar S.A. (Kržišnik), slovenska domova Slomškov dom in San Justo. Povsod so nas zelo lepo sprejeli in pogostili. Lepa izkušnja pa je bil tudi obisk sobotne slovenske šole v San Justu in na Pristavi. → In v Mendozi? V Mendozi smo sodelovali na tradicionalnem Martinovanju in vseslovenskem srečanju. Vključeni smo bili v celotno štiridnevno dogajanje. Vrhunec je bil nastop našega zbora na koncertu v teatru Independencia na glasbeni prireditvi De los Alpes, hasta los Andes – Un homenaje al canto Esloveno en Mendoza. Peli smo kot gostje poleg MEPZ Mendoza, ki je praznoval svojo 75. obletnico, in Mendoškega okteta, ki je praznoval svojo 25. obletnico. Naj povem, da je tudi naš pevski zbor letos → Kakšen vtis so obiskovalci vzeli s seboj domov? Zelo dober vtis. Navdušeni so bili nad potovanjem, nad Argentino, nad celotnim dogajanjem, najbolj pa jih je fasciniralo ohranjanje slovenstva v Argentini kot tudi sprejem in prireditve v slovenskih domovih. Skratka, lepo! → Hvala Tomo za Tvoj čas in nasvidenje! Hvala tebi in seveda kmalu spet nasvidenje. Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek STRAN 8 KOLEDAR 23. decembra ob 20.00 Božični koncert MPZSJ v Našem domu 24. decembra Slovenska polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj 25. decembra • Naš dom San Justo: ob 7.45 sv. maša v stolnici, nato božičnica v Domu • Slomškov dom: ob 9. sv. maša, nato božičnica in skupni zajtrk • Pristava: ob 10.30 sv. maša, nato božični zajtrk • Slovenska vas: ob 9. sv. maša, nato božični zajtrk 21. DECEMBRA 2023 | SVOBODNA SLOVENIJA “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI PRAZNIKI Naglo se bližajo božični in novoletni prazniki. V Sloveniji zadnji mesec v letu pogosto imenujemo kar »veseli december«. K prazničnem vzdušju pripomorejo lučke, postavitev božičnega drevesca in jaslic, pa tudi dobrote, ki jih pripravimo za božično mizo. Ena tradicionalnih jedi je božični kruh, rahlo sladek in okrašen, ki simbolizira željo po zdravju in obilju v novem letu. Druga pa je – seveda – potica , v vseh svojih variantah: orehova, rozinova, lešnikova, mandljeva, medena, kokosova, pehtranova, lahko bi našteval še in še… Na božični mizi bodo go- ” tovo tudi domači piškoti, gibanice, pogače in različni štruklji. Združena družina se bo tako ob bogati mizi veselila in praznovala. Seveda pa ima Božič za nas predvsem verski pomen, saj ta dan praznujemo rojstvo Jezusa Kristusa: Bog je se učlovečil in prišel, da nas reši. O tej veliki skrivnosti bomo razmišljevali v molitvi ob jaslicah, pri polnočnici in med petjem prelepih slovenskih božičnih pesmi. Iz te rubrike vam, dragi bralci, želim mirne, zdrave in blagoslovljene božične praznike! Za konec pa še nekaj pregovorov o praznikih: • Za zdravega človeka je vsak dan praznik. (turški pregovor) • Leni imajo vedno praznike. (latinski pregovor) • Vsak svetnik ima svoj praznik. (španski pregovor) • Življenje ni praznik, temveč delovni dan. (slovenski pregovor) • Praznik ni vedno sinonim za zabavo. (kitajski pregovor) • Vojna je praznik smrti. (indijski pregovor) • Praznik brez vina je kakor dan brez sonca. (španski pregovor) • Bedaku gredo samo prazniki po glavi. (etiopski pregovor) • Lačni ne šteje praznikov. (ruski pregovor) • Ni Božiča brez adventa. (španski pregovor) • Stiska ne vpraša, kdaj je praznik. (švedski pregovor) Pripravil: Jože Jan PETICIJA EVROPSKEMU PARLAMENTU o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji OSEBNE NOVICE KRST V ponedeljek, 20. novembra, je bil, v cerkvi Ntra. Sra. de Lourdes v San Justu, krščen Tobija Godec, sin Marjana in Tatjane roj. Groznik. Krstil ga je č. g. Franci Cukjati. Botra sta mu Natalija Jerman in Matjaž Groznik. DIPLOMA Na CONSUDEC Consejo Superior de Educación Católica je dokončal študije Tomaž Cuny Žnidar in postal profesor zgodovine. Čestitamo! Na pobudo evropske poslanke Romane Tomc (Evropska ljudska stranka) je Odbor za peticije Evropskega parlamenta sprejel peticijo zgodovinarja dr. Mitje Ferenca o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Peticija je zdaj na voljo za elektronski podpis podpore. Povzetek peticije Vlagatelj peticije izraža spoštovanje do žrtev komunističnih pokolov v Sloveniji, saj je bilo po njegovih navedbah v času komunističnega režima več sto tisoč slovenskih prebivalcev prizadetih zaradi različnih oblik komunističnega nasilja, številni od tistih, ki so se upirali komunističnemu sistemu in ideološki represiji v kakršnikoli obliki, pa so bili pozabljeni. V Sloveniji ni določenega dne za počastitev spomina na umrle in druge žrtve komunizma, čeprav je prejšnja Vlada Republike Slovenije, ki jo je vodil Janez Janša, razglasila 17. maj za nacionalni dan spomina na žrtve komunizma. Na predvečer dneva spomina pa je sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba to odločitev preklicala. Vlagatelj peticije se sklicuje na različne deklaracije, kot so praška deklaracija o evropski vesti in komunizmu z dne 3. junija 2008, resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, izjava iz Vilne, ki jo je sprejela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi 3. julija 2009, in na uvedbo evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bi utemeljil svoje zahteve. Med drugim poziva Evropski parlament, naj se pokloni žrtvam komunističnega nasilja v Sloveniji, pozove Vlado Republike Slovenije, naj ratificira resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter obsodi odločitev slovenske vlade, da je 16. maja 2023 ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnih zločinov. Kako oddati podpis podpore? • Najprej je potrebna registracija na spletni strani Evropskega parlamenta na naslednji povezavi. • Ko smo že registrirani se lahko podpiše podporo peticije na naslednji povezavi (gumb prijava, izpolnite uporabniško ime in geslo, znova gumb prijava, na novo odprti strani kliknite na »na voljo za podpis v podporo« , na končni strani kliknete »podpri peticijo« ): »Brez resnice in spomina ni sprave! Vesela sem, da je Evropski parlament odobril peticijo za objavo. Žrtvam in njihovim svojem v Sloveniji ni priznana pravica do spomina. Želim si, da jim je v majhno zadoščenje vsaj to, da bo spomin na nedolžne žrtve pobojev obeležen v Evropskem parlamentu. Želim si, da peticijo podpre čim več ljudi«, je poudarila Romana Tomc. V Božični noči, 24. decembra, ob 20. uri bo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj SLOVENSKA POLNOČNICA Sveta maša bo za vse žive in rajne Slovence v Argentini. Med mašo bo ljudsko petje. Priložnost za spoved. K udeležbi vsi lepo vabljeni! Ramón L. Falcón 4158, CABA Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar Želimo vam vesel božič in srečno novo leto 2024! »V srcu, če je ta pravo, je zmeraj prostora za tisoč imenitnih stvari, ki jih ljubiti mora, vse, kar živi.« (Tone Pavček) Cenjeni Slovenke in Slovenci v Argentini, dragi prijatelji Slovenije, Vstopamo v čas, ko smo ljudje radi blizu drug drugemu, ko oživijo prijateljstva in se utrdijo naše medsebojne vezi. Čeprav Argentino in Slovenijo ločuje ocean, smo v teh prazničnih dneh v mislih in srcih še posebej močno z vami. Zame osebno je nedavni obisk argentinskih Slovencev eden od dogodkov, ki je najbolj in tudi najlepše zaznamoval leto, ki se zaključuje. Mislim na to, kako lepo bo ob slovenskih polnočnicah ter na božičnih zajtrkih in prazničnih akademijah v slovenskih domovih. Želim vam, da bi bilo doživeto, pristno, toplo, da bi resnično začutili veselo božično sporočilo in da bi tudi letos praznovali kot velika, povezana družina. In voščim vam, da bi to notranjo moč prenesli tudi v leto 2024. Da bi to leto Argentini in argentinskim Slovencev prineslo pogled v prihodnost, da bi vaši načrti dobili krila. Pa tudi, da bi tisti najšibkejši med nami, tisti, ki se soočajo z največjimi ovirami, našli upanje, tolažbo in pomoč. Prazničnim željam se pridružujejo tudi zaposleni na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsi skupaj vam iz domovine kličemo: Vesel Božič in srečno novo leto 2024! Vesna Humar DRŽAVNA SEKRETARKA REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU Government's Office for Slovenians Abroad Spoštovani! Le nekaj decembrskih dni nas še loči do božiča in novega leta, od katerega si vsak od nas obeta le najboljše. Preživimo jih v družbi tistih, ki jih imamo radi in so nam vse leto stali ob strani. Napolnimo svoja srca z mirom in toplino ter se z optimizmom zazrimo v leto, ki je pred nami. Skozi leto, ki je za nami, smo si nabrali nove izkušnje, zato iz njega stopamo močnejši in pogumnejši. Četudi ne moremo usmerjati vetra, lahko prilagodimo jadra in ustvarimo prihodnost. Ker imamo pogum, cilje in vizijo. V teh dneh pa mineva tudi 33 let, odkar se je slovenski narod s prepričljivo večino, skoraj soglasno, izrekel za samostojno državo. Odločitev in dogodki, ki so sledili, so terjali veliko poguma in državotvornosti, tudi vas, ki ste daleč od matične domovine. Dokazali smo, da imamo dovolj trdne volje in narodne zavesti. Obudimo ljubezen do domovine ter ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti. Želim vam mirne in blagoslovljene božične praznike, leto 2024 naj bo zdravo, mirno in uspešno. Naj bo polno novih priložnosti za uresničitev vaših pričakovanj in sanj. Kot je rekel Walt Disney: »Vse naše sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum, da jim sledimo.« Zato sledite svojim sanjam. Dragi rojaki, naj nas letošnji božični prazniki še bolj povežejo med seboj, da bi v medsebojni bližini doživeli radost in Luč, ki ju na svet prinaša novorojeni Odrešenik Jezus Kristus. Iskrena hvala vam za vašo zvestobo Bogu, jeziku, kulturi in domovini. Naj bo leto, ki prihaja polno upanja, veselja in radostnih pričakovanj, saj nas dobri Bog vedno znova preseneča s svojo bližino in milino. Obilo Božjih blagoslovov in prijetnih srečanj želim! Naj nas v teh prazničnih dnevih spodbujajo in radostijo verzi iz Prešernovega Krsta pri Savici: Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angelcev glasovi V višavah pri Mesijasa prihodi; Da smo očeta enega sinovi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, Da ljubit mor'mo se, prav' uk njegovi. Dr. Anton Jamnik, škof Predsednik Koordinacije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Slovenski škofovski konferenci Sr(e)čno 2024! Suzana Lep Šimenko predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru “Dete božje v jaslih leži, naši zemlji radost deli, rojen je Rešenik!” Blagoslovljen Božič in vse dobro v novem letu 2024 želi dijakom, družinam in prijateljem “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!” (Lk 2,14) SSTRMB Slovenski dom v Carapachayu želi vsem članom, prijateljem in rojakom po svetu blagoslovljene božične praznike ter srečno, mirno in uspešno novo leto 2024! Božična radost je moč, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2024 vam iskreno želimo www.oblak.com.ar Spoštovana Slovenka, cenjeni Slovenec: NE V ŽEPIH ŽVENKET, NE BARVNE KARTICE NA BLAGAJNAH SUPERMARKETOV, AMPAK CINGLJAJ ZVONČKOV V SRCIH POD STREHO VAJINIH TOPLIH DOMOV NAJ PRAZNIČNE DNI VAMA NAZNANJA, NAJ ZDRAVJE IN SREČA ZVESTO POTUJETA Z VAMA VSE DNI NOVEGA LETA ! Dominik Krt Dream studio Krt