Razne stvarLIz domačih krajev. Dr. France Prešern. Leto 1800 ni Slovencem poklonilo samo Slomšeka, ampak tudi pesnika-velikana dr. Fran Prešerna. Dne 2. decembra bo minolo sto let, odkar se je rodil dr. Prešern v vasi Vrbi na Kranjskem. V Ljubljani se pripravlja veliko Prešernovo proslavljenje. Uajlepša proslava Prešerna pa bi bila, akijju se med Slovence zopet vrnila ona ljubezen do vzorov, kakor jo je imel naš siavljenec pesnflf cfr.Prešern. Slavaniegovemu spominu! V novem tiru! »Domovina« je začela sedaj neprikrit boj proli spodnještajarski duhovščini. Vsak pohajač, pisar, učiteij, odvetnik, sploh vsak človek sme po njenem mnenju agitirati, le »blaženo telo« ne, kakor blagovoli imenovati nepokorne ji duhovnike. ..Mi se z »Domovino« sedaj, kg je^ y str-ai^tj, Zhe bomo prerekali, niti ji vračali napadov za SBapade. Le eno trditev se nam zdi potrebno ovreCi. Da bi namreč že dve tretjini od sedaj po vsem spodnjem Štajarskem izvoljenih volilnih mož v V. kuriji bilo za Hribarja, kakor poroča zadnja »Domovina«, to je drzna neresnica. Vendar naj Žičkarievi somiš- Ijeniki ne držijo rok križem, kajti protiagi- tacija Hribarjevih pristašev je neumorna. V Rajhenburgu se je obhajala preteklo nedeljo, ravno na dari pred stoletnico Slomšekovega rojstva v cerkvi Slorašekova svečanost. Slavnostno propoved je govoril o Slomšeku v navzočnosti obilne množice gsp. prefekt A. Korožec iz Maribora. Iz ptujske okolice. Dne 25 novembra popoldne se je v dvorani Narodnega doma predstavil volileem kmetskih občin kandidat gosp. dr. Friderik Ploj ter je obširno razložil in pojasnil svoj program. Navzoči so soglasno programu kandidata pritrdili. Posamezni kmetje in učitelji so glede poedinih točk izrazili svoje posebne želje. Vsled slabega vremena niso prišli na shod voiilci oddaljenih občin; iz bližnjih občin pa so bili navzoči deloma že izvoljeni volilni možje četrte kurije, deloma volilci sami. Veternik. Možem našega mišljenja v Veterniku priporoeamo kandidatom gospoda Fr. Klakočarja p. d. Merit-a na štv. 36 v Veterniku. Ne pustite se motiti po pisarjih, ampak ostanite zvesti sv. veri in narodnosti. Stariši, pazite na žveplenke! V četrtek 22. t. m. je štiri leten fant Alojza Dojnža, najemnika pri Alojzu Kantašu, kmetu v Bunčanih na Murskem polju zakuril ogenj v šopah pri omenjenem gospodarju; ker pa ni bilo človeka zraven, da bi takoj pogasil, se je ogenj naenkrat vnel po vsem škednju in starem hišnem hramu in od tod švigml na konjske in kravje hleve. Med tem je jug zanesel ogenj ogenj tudi k sosedu Alojzu Mariniču in v trenutku je bilo vse hiSno in gospodarsko poslopje v plamenu, ter razun hišnega hrama vse do tal zgorelo. — Da se ni ogenj še dalje razširil se občani velikodušno zahvaljujemo vrlim požarnim brarnbam, katere so od blizu in daleč prihitele na pomoč, namrež iz Iljaševec, kateri so ravno o pravem času se pripeljali k posestniku Horvatu, ko se je pri njem zažgalo, ter pogasili, dalje so prišle požarne brambe Križevci, Lukavci, Bočečovci, zgornji Krapajnci, posebne hvale pa so vredni Verženci, ki so pripeljali dve brizgalnici ter pokazali z drugimi vred ljubezen do bližnjega. — Ponesrečena sta bila zavarovana, pa za majhne zneske, škoda pa je velika, posebno občutljiva pa, ker je zima tu. Občani izrekajo ljudstvu, katero }e prišlo na poraoč, posebno pa požarmm društvom prisrčno: Bog plati. Neprevidnost pri mrličih. Pri L. v veienjskem okraju je umrla stara mati in so jo položili na mrtvaški oder. Pri zglavju odra je bila deska, in to desko so prevrtali, in so na vsaki strani v njo vtaknili svečo. Proti polnoči so se sosedje razšli domov, ker so že bili trudni. Pri L. so bili tudi potrebni počitka, zato je domača dekla rekla očetu, le pojdite spat, bom pa jaz čuvala rajnico. In ta prelog je bil sprejet, in so šli k počitku, dekia pa je v dremoti pozabila na svojo dolžnost in je tudi šla počivat. In nesreča je tudi tukaj stegnila svojo roko vmes. Sveča je dogorela do imenovane deske, deska se vname in hitro se je plamen polastil odra, na katerem je bil mrlič. Ogenj \e objel celi oder in plamen je švigal že do stropa. V tem se gospodar zbudi, ki je spal v bljižnji sobi in začne poslušati neko prasketanje v mrliški sobi. Odpre vrata, pa kakšen prizor! Na to začne klicati deklo in zbudi gospodinjo, in tako so s trudom ogenj pogasili. Mrlič jo bil čisto ožgan in opečen, lasje in vsa oprava je zgorela, mrlič je ležal na tleh na žrjavici. Sreča da je bila hiša visoka, da plamen ni raogel lahko objeti stropa. Torej, bodite pazljivi pri mrličih. Slomšekova slavnost pri sv. Jnriju ob Taboru se je izvrstno obnesla. Sobana je bila natlačeno polna. Imeli smo tudi odlične goste iz Vranskega. Priporočatno se jim, da bi nas še o drugi priliki blagovolili pohoditi. Posebno mnogo smeha jevzbudila: Kozlovska sodba, katero je igralo deset fantov. Krona sodbe pa je bil Flere Krivostegno s svojo mavho, brado in bergljo. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Sijajna veseiica bralnega društva pri sv. Benediktu v Slov. gor. Bralno druStvo je priredilo pretečeno nedeljo po letnem občnem zborovanju v Slakovih prostorih veselico, kakoršne še sv. Benedikt ni videl. Ker narn danes že primanjkuje prostora, prinesemo prihodnjič natančneiši popis krasne veselice. Št Ilj pri Mariboru. V torek dne 27. t. m. smo imeli volitve za državni zbor. V peti kuriji smO; izvolili Franč. Thaler in Franč. Cimperc z 64 in 63 glasovi. V četrti kuriji smo si izbrali stare korenjake: Ferk Jos. (Ciper), Jan. Flucher (sosed) in Franč. Celceria. Ti so dobilili vsaki 30 glasov. Pistorijanci še niti na volišče prišli niso. Zadeva gospoda Janeza Bovha pri kasacijskem sodišcu. Gosp. Janez Bovha, kateri \e bil povodom obiska čeških dijakov v Celji v noči 9. avgusta 1899 od celjskih nemskih tolovajev napaden ter |e streljal v silobranu na napadalce in enega ranil, bil je, kakor znano od okrožnega sodišča celjskega pri obravnavi dne 16. novembra 1899 popolnoma oproščen, ker je sodišče priznaK da je streljal sarao v opravičenem silobrauu. — Zoper to sodbo vložilo je državno pravdništvo ničnost; pa najvišje, kot kasacijsko sodišče ie to sodbo od 2. novembra t. 1. kot v vsakem oziiu neutemeljeno zavrnilo. Hum pri Ormožu. »Štajeic« ta vsiljivi list, ki zastopa le ptujske trgovce pred slovenskim kmetom, je preteklo nedeljo priromal tudi na Hum k občinskemu predstojniku. Ali kako se je opekel! Takoj je rnoral zopet nazaj v Ptuj. Pri tej priliki povemo, da dobro vemo za one tri posestnike, ki so naročeni na tega lažnjivega ptujskega kljukeca. »Štajerc« je prijatelj ptujskih trgovcev, ne pa slovenskih kmetov. Iz šole. V Gorici so se usposobili za Ijudske šole s slovenskim in ljudske šole z nemškim učnim iezikorn: Dolenjec Helena, učiteljica v Prihovi, Duler Emilija, učiteljica pri Sv. Martinu pri Slovenjera gradcu, Kahl Irena, učiteljica v Veliki nedelji, Valenčič Antonija, učiteljica v Stranicah pri Konjicah, nadalje se je usposobila Mrevlje Pavlina, učiteljica v Dramljah na Spod. Štajarskem za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in nemščino kot učni predmet. Gsp. Snuderl, učitelj v Zrečah, odide k Sv. Juriju v Savinjski dolini, da bo skrbel za šolo-podružnico na Ojstrici. V Zreče pride gsp. Tržan. V Cmureku je umrl gsp. Bauer, bivši učitelj v Ljutomeru in nekdanji šolski nadzornik za ljutomerski okraj; kot zemljemerec je imenovanec bil znan tudi izven šole. Svetila mu večna luč! Žiče. Na gostiji pri Klincu po domače »Tomaž« nabralo se je za Solo na Muti K 7'12, kateri znesek se je po starašinu kot predsedniku bralnega društva takoj odposlal. Središde. Trije trgovci so tukaj. Vsi se Stejejo med narodnjake, a sliši se, da železnine ne naročujejo pri »Merkuru« v Celji, ampak pri tvrdki Rakusch. Trgovec Sigmund Fridrich kakor se iz gotovih virov zna, tihoma »Štajerca« brezplačno deli. Pozor, ki kupujete pri njem! »Štajerc« se navidezno kaže prijatelja kmetom, v resnici iraa druge nakane. V peti kuriji sta za volilna moža izvoljena Kolarič J. ml. in Robič. V Šentjurju ob iuž. železnici bode v soboto dne 8. decembra popoludne ob 4ih v prostorih gosp. R. Dobovišeka zborovalo cesarievič Rudolfovo sadjerejsko društvo, in bode slavnoznani potovalni učitelj Bele govoril o sadoreji in o sredstvih proti mrazu. Loka pri Zidaneni mostn Za peto kurijo j<; izvoljenih 5 Zičkarjevih pristašev in 1 sociaidemokrat. Konjiški okraj. V Žrečah sta izvoljena dva Zičkarjeva volilna raoža in trije Robičevi. — Skomre su volile dva Zičkarjeva pristaša, istotako Sv. Kunigunda s Padoškim vrhom. Sv. Tomaž. Volitev za peto kurijo je pri nas prav povoljno izpala. Oba volilna moža sta zanesljiva. Istotako tudi y četrti skupini. V Ločah je izvoljenih za gospoda Žičkarja pet mož — torej vsi. Makole. Volitve po vseh šesterih občinah naSe župnije: Sv. Ana, Dešno, Jelovec, Makole, Pečke, Stopno in Štatenberg so se izborno izvršile. Izvoljeni so sami vrli, popolnoma zanesljivi, slovenski krščanski možje, ki bojo stali nepremakljivo, kakor skale, za našega Mlakerja in Robiča. Nemčurjev, liberalcev, mokračev nobenega ni bilo blizu. Za Črešenjskega »kmeta« Kresnika, ki hoče biti »gospod« in »kmet« vse vkup v enih hlačah in ki ga priporočajo naši najhujši, zakleti sovražniki in nasprotniki, pri nas nič ni zelene trave. Zanj so brezuspešni vsi napori. lz slovenjebistriškega okraja Dne 27. t. m. je bila volitev volilnih mož v občini Žabljeku; izvoljeni so bili volilni možje za peto kurijo, ki izjavljajo, da stojiio trdno za kandidata Fr. Mlakarja v Hošnici in Robiča v Lembahu. Kozje. Dne 3. decembra bodemo volili v četrti m peti kuriji in s tem bode dokončana strastna vulilna borba, katero je z neverjetnim cinizmom vprizoril naš liberalni gospod dr. Pikl. Po težkem boju smo si Slovenci priborili trg in okrajni zastop v lepi jedinosti, malo pozneje je pričel dr. Pikl rušiti slogo s tem, da je žveplo in ogenj sipal na vse, ki se mu niso hoteli kloniti in so si pridržali pravico samostojnega prevdarka in postopanja. Dne 3. decembra pa mu bodemo dokazali, da naše vrste niso tako redke, kot si jih on predočuje, ampak vsi bodemo z navdušenjem volili može iz naše sredine, gospoda posestnika Miha Volavšek-a in Antona Maček-a, kot volilne može pete kurije. Slovenski katoliški možje, dokažite s to volitvijo, da obsojate liberalne napade na naše najboljše katoliške može! Ne dajte se pregovoriti po drugem kandidatu, zvestem privržencu dr. Pikl-na — gosp. Vertovšek-u. Nam se dozdeva, da zadnjega že greva, da se je pustil vpojpabiti v gonji proti »farjem«, kot naši olikanci imenujejo našo duhovščino. Dne 3. deeembra slovesno izpričajmo, da so Kozje slovenske in katoliške in da z odločnostjo odklanjamo mešetarje z brezbožnimi, liberalnimi nauki. V Konjicah je 25. t. m. zborovalo katol. politično društvo. G. poslanec Robič je poročal o svojern dosedanjem delovanju ter volilce zagotovil, da je voljan tudi v prihodnjem za njih blagor storiti, kar koli bo mogoče, če mu le zaupajo in ga zopet v četrti skupini svojim poslancem volijo. Burni živio-kliei zadonijo; mi vas hočemo zopet za poslanca, kličejo volilci. G. predsednik izrazi v imenu volilcev polno zaupanje gosp. Robiču, pa tudi poslancu pete skupine, g. Zičkarju. Gromovito zaorijo navdušeni zborovalei: Živela Zičkar in Robič. G. Kresnik Črešnjevski, nemški protikandidat Robičev, nekdaj vrl slovenski narodnjak, a zdaj — kar je obžalovanja vredno — ves drugačen, je tudi prihitel s tremi sociji k našemu zborovanju. Kaj ga je k nara napotilo, ne vemo. Nemir delati menda ne, imamo orožnike, ki strogo skrbijo za mir, če je pa mislil, da bode naše katoliške volilce in volilne raože, ki stojijo vsi hrabro in trdno za Zičkarja in Robiča, na svoje limanice vlovil, se je zelo varal. Oglasi se k besedi. Ker pa začne prazno slamo mlatiti in suhe otrobe vezati — povdarjal je, da je kmet in kot tak bo on kmečki stan v parlamentu najbolje zastopal — začeli so ga navzeči kmetje zavračati, češ, mi smo tudi kmetje, volili pa ne bomo tebe, ampak Robiča. Zopet drugi so rekali: saj si kmet, pa.. jeden ga je zavrnil: »Mi take ljudi že poznamo, ki giftne krote jejo«; več zborovaicev pa je začelo mrmrati: nesimo ga ven, Robič je naš. Ko so se na prigovor predsednika duhovi pomirili, povdarja J. sveto dolžnost katoliških mož, udeleževati se volitev, vcliti katoliške volilne može in poslance, ker v srcu, v kterem prave vere ni, tam tudi prave vesti ni, ker v državi, kjer Kristus ne vlada, blaginja in sreča propada. Ne gleda se pa pri volitvi na kandidatov stan, temveč, če je za poslanca sposoben in voljan. Ker pa iraata gospoda Žičkar in Robič voljo in sposobnost, zato smo jih pred tremi leti volili in jih zdaj zopet volimo. Burni živio-klici. Konečno se g. predsednik spominja stoletnega rojstnegadne Slomšekovega in zaključi zživioklici na sv. očeta Leona XIII. in cesarja Franca Jožefa živahno zborovanje. Zborovalci se polni navdušenja za naša poslanca razidejo; na potu pa se med seboj pogovarjajo: Kakor danes Kresniku, naj se vprihodnje vsakemu godi, ki misli, da se med nami katoliškimi možmi nevarna nemčurska politika lahko sadi. Police pri Radgoni so volile narodno in sieer je volilni mož četrte in pete kurije znani rodoljub, g. Janez Pelcl. Ker je ob času izvolitve bil bolan v postelji, se tem potom zahvaljuje svojim somišljenikom za izkazano rnu zaupanje. Volitev volilnih mož v Policah je bila vrlo zanimiva. Vršila se je dne 22. t. m. ob pol 3. uri popoludne. Bila je že 2. ura popoldne, a še nikogar naSih ni bilo na volišču. Nasprotniki so si že mencali roke in si mislili: »Štajerc« jih je oplašil. A med tem od jutranje strani na volišče prikorakajo zavedni možje iz Farnbiihla. Zopet napoči smeh in od večerne strani se prikažejo možje iz Aženec, kojim se pridružijo neodvisni možje iz Polic. Naš tabor je bil skupaj. Nasprotniki so se plaho spogledovali. Skozi tri tedne so se že hvalili, da nam bodo pokazali, kako je treba voliti, a pokazali smo jim mi Slovenci. Ziveli zavedni slovenski možje. Pri Sv. Jurju ob Ščavnici je bil voljen v kmetski skupini za volilnega moža g. Jakob Mikl iz Biserjan. Volitve so se vršile v Vaupotičevi gostilni. Oštir g. Vaupotič se je po dovršeni volitvi bahal: »To sem jaz storil». — Strobil je namreč skupaj bračkijance, da so bili v večini, narodnih volilcev je premalo prišlo. Mi pa smo gosp. Vaupotiču hvaležni za to očitno izjavo; zdaj je pokazal, kake barve mož da je. Zadnja leta so se narodne veselice bralnega društva, ognjegasilcev, dijakov že ogibale njegove krčme, zanaprej pa se bodo še tembolj. — V peti kuriji je s pomočjo vrlih Krabonošcev bil izvoljen č. g. župnik, kar je nekoliko poparilo bračkijance. Dobje. Vkljub novim krivovernim katekizmom, katere je poslala sem liberalna tiskarna iz Ljubljane, vkljub kozjanskemu agitatorju in prizadevanju g. Valentina P., ki je celo samega sebe volil, nič ni hasnilo; izvoljeni so štirji neodvisni kmetje, ki bodo glasovali za gg. Zičkarja in Berksa. Naši kmetje so neodvisni od takih prijateljev, ki jim ponujajo liberalne katekizme. Dnhovniške vesti. Prestavljena sta čč. gg. Josip Erker iz Rečice v Št. Jurij ob juž. železn. in J. Kostanjevec iz Ljubnega v Rečico. Umrl je dne 25. t. ra. 6. g. Fr. Schwarz, župnik v Kamnici. N. v m. p.! Provizor v Kamnici je pcstal č. g. Ivan Topolnik. V pokoj je stopil č. g. Ferd. Jan, župnik v St. Petru v Sav. dolini, provizor tam je postal č. g Cinglak.