PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 170 (13.401) Trst, sobota, 22. julija 1989 r Zadeva Falcone se še zapleta Anonimna pisma: danes bo zasedal Vrhovni sodni svet PALERMO — Afera anonimnih pisem, ki so obtoževale sodnika Gi-ovannija Falconeja, bo predmet razprave na današnjem izrednem zasedanju Višjega sodnega sveta. Tednik L'Espresso je medtem poskrbel za objavo nekaterih ključnih odstavkov pisem, v katerih je anonimni pisec zavrnil izredno težke obsodbe na račun sodnika Falconeja, nekaterih drugih kolegov in celo članov komunistične partije. Po pisanju anonimnika, naj bi se sodnika Falcone, šef policije Vin-cenzo Parisi in šef Criminalpola Gianni De Gennaro domenili za izkoriščanje skesanca Totuccia Con-torna. S podporo KPI naj bi ga prepričali, da se vrne v Italijo, vendar ne v svojstvu obveščevalca, pač pa plačanega morilca, ki bi moral v imenu države streljati na preživele člane mafijske družine Corleonča-nov. Anonimnik je tudi poročal o imenu osebe, ki naj bi obvestila sodnika Falconeja, da pripravljajo atentat na vilo, kjer je bil na letnem dopustu. Obveščevalec naj bi bil funkcionar policije, njegovo ime pa naj bi že prišlo na dan, ko so nekateri policisti prali umazan denar. Po nepotrjenih vesteh, naj bi na anonimnih pismih našli prstne odtise osebe, ki domnevajo, da je pisec, čeprav je kriminalistična literatura že nič kolikokrat opisala primere, ko se je nekdo dotaknil listov, na katerih so drugi pisali. Prstni odtisi naj bi bili od nekega sodnika, čeprav ni znano, če gre za sodnika Di Piša ali ne. Di Piša je včeraj izjavil, da ga je celotna afera globoko prizadela, še posebno zato, ker ima popolnoma čisto vest. Prav tako ogorčen pa je tudi Gerardo Chiaromonte, predsednik protimafisjke komisije, ki je bil v anonimnih pismih menda osebno citiran kot oseba, ki je vodila politično povezavo med sodnikom Falconejem in vodstvom KPI. Prav tako imensko se je anonimnik lotil tudi podpredsednika komunistične skupine v poslanski zbornici Luciana Violanteja, ki naj bi prav tako sodeloval pri aferi Contorno. V anonimnih pismih je menda tudi pisalo, da je Tommaso Buscet-ta že nekaj mesecev v Palermu (kot je poročal tudi tisk), da ga pa Falcone »skriva«, ker bi se rad tudi z njim okoristil, kot je to storil s skesanim Contornom. V Kuzbasu redno delajo, v Ukrajini in Kazahstanu se protest nadaljuje Vlada je le deloma sprejela zahteve stavkajočih rudarjev Pridobitve kuzbaških rudarjev je razširila na vse ostale rudnike - V Abhaziji se mednacionalni izpadi še niso umirili - V vsej deželi se nadaljuje policijska ura MOSKVA — Optimistična napoved, da se rudarji postopoma vračajo na delo, se žal nanaša samo na premogovni bazen v Kuzbasu, kjer je menda stavkovni val popolnoma ponehal. V Kazahstanu in Donbasu se je namreč položaj zaostril prav zato, ker je vlada sprejela dobršen del zahtev sibirskih rudarjev. To dejstvo je nemara protislovno, vendar rudarji iz premogovnikov v Kasahstanu in Ukrajini proter-stirajo, ker se vlada sploh ni zmenila za nekatere njihove specifične zahteve in je dogovor posplošila. V Kazahstanu zato še vedno pričakujejo ministrskega predsednika Rižkova, da bi mu neposredno iznesli svoje zahteve. Da je vlada posplošila zahteve za vse rudarje, je včeraj izrecno poudaril minister za premogovno industrijo Ščadov, dokument, ki se deli na 42 točk pa je objavila tudi agencija Tass. Medtem pa se je v Donbasu pridružilo stavki kar 300 tisoč rudarjev. V Do-necku je stavkovni odbor vso noč razpravljal s člani vladne komisije o tem, kako naj bi potekala pogajanja s stavkajočimi. Ukrajinski rudarji so namreč predstavili platformo, ki zaobjema 50 točk z najrazličnejšimi zahtevami, vla- da pa jih je, kot rečeno, odobrila 42. Za preostalih osem točk so ukrajinski in kazahstanski rudarji pripravljeni stavkati tudi za nedoločen čas. Potem ko so stavkajočim rudarjem poslali poziv kmetje, so se za isto potezo odločili upokojenci in bivši borci. Rudarje rotijo, naj »ne povzročijo kaosa v državi, saj njihova prekinitev dela že nevarno ogroža delovanje termoelektrarn in drugih obratov, ki so življenjskega pomena predvsem za ostarele«. Upokojenci dalje svetujejo, da bi bilo najbolje, ko bi rudarji predali svoje zahteve poslancem, ki so jih sami izvolili. »Zamenjajte nesposobne voditelje v vaših rudniških obratih, preženite birokrate, prenehajte s stavko, vendar naredite to previdno in na demokratičen način, da se ne bodo ponovile nepopravljive napake iz preteklosti,« se že kar dramatično zaključuje poziv sovjetske najstarejše generacije. Škoda, ki jo povzročajo ustavljeni rudniki, je iz dneva v dan večja, nekatere električne centrale pa so sporočile, da bodo primorane omejiti dobavo električnega toka, če se položaj ne bo normaliziral. Zlasti nejevoljni so v metalurških obratih, kjer je proizvodnja skrajno upočasnjena in ne more zadostiti tržnim in izvoznim zahtevam. Obstaja pa tudi nevarnost, da se bo stavka rudarjev sprevrgla v medsebojno zavist raznih delavskih sektorjev, in morda celo med rudarji posameznih premogovnih revirjev. Senca raznih neredov, ki se že od začetka julija vleče v Sovjetski zvezi, pa je v Abhaziji vse temnejša. Nacionalistični ekstremisti se sedaj znašajo predvsem nad državno imovino in nad javnimi prevoznimi sredstvi, kolikor jih še vozi. Gruzijci so prejšnji dan v Suhumiju popolnoma uničili opremo neke abhaške šole, včeraj pa so močno poškodovali potniški vlak, ki sploh ni prispel na cilj tudi zato, ker je dobršen del železniškega tira uničen. Racije policije se nadaljujejo, samo v enem dnevu so varnostne sile notranjega ministrstva zaplenile 212 kosov strelnega orožja. V vsej deželi se nadaljuje policijska ura, ki pa nima skoraj nobenega učinka. Letoviščarji se z vsemi razpoložljivimi sredstvi vračajo domov, agencija Tass pa na ta račun poroča, da je, vsaj kar se tiče turistov, nadzorstvo brezhibno, tako da doslej med njimi ni bilo žrtev. Preko noči premostili še zadnja medsebojna razhajanja Stranke večine končno našle enotnost Andreotti se lahko poda na Kvirinal DUŠAN KALC RIM — Iz vile Madama se je sinoči, po treh urah nestrpnega čakanja, dvignil beli dim. Po dobrih dveh mesecih brezvladja, v katerih smo bili priča neodgovornemu zaskrbljujočemu in nevarnemu političnemu igračkanju, se je ista Peterobarvna druščina, ki se je pred evropskimi volitvami brez prepričljivih in ljudem razumljivih razlogov razšla, končno spet sporazumela in sklenila obnoviti staro zavezništvo pod novim, to je Andreottijevem vodstvom. Andreotti ima tako prosto pot. Vsa, tudi še zadnja drobna nesoglasja, so bila sinoči dokončno zglajena. Forlani, Craxi, La Malfa, Cariglia in Altissimo so skupaj z bodočim ministrskim predsednikom soglasno ugotovili, da so se končno oblikovali vsi pogoji za premostitev vladne krize. Vsi se strinjajo z vsebino programov in s političnim položajem. Polemike o laičnem zavezništvu med Craxijem in La Malfo so le grd spomin. Nihče ne postavlja več omejitev glede trajanja bodoče vlade. Ne govori se več o predčasnih volitvah, temveč nasprotno o tem, da ima vlada, ki se rojeva. pred očmi veliki cilj evropskega združevanja, na katerega se bo treba temeljito pripraviti. Prav tako je bila premeščena še zadnja ovira, ki jo je še neposredno pred vče-rajšnjim skupnim srečanjem liderjev večinske koalicije pojavljal socialdemokrat Cariglia. Njegova stranka ne bo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Med včerajšnjo sejo tajnikov petih strank vladne večine (Telefoto AP) Vprašanje Jadrana na včerajšnji seji vlade v senci RIM — Medtem ko si Andreotti kljub svoji pregovorni spretnosti še vedno beli glavo s hudimi problemi, kako bi uskladil različne interese prepirajočih se petih strank vladne večine in izdelal takšen seznam ministrov, s katerim bi ugodil vsem, je Occhetto včeraj že sklical svoje ministre na prvo sejo. Vlada v senci je torej že pokazala svoje kremplje. Naj vidijo, da ne izgubljamo časa in da mislimo resno - to je bil smisel včerajšnje prve seje Occhettove vlade, ki se je lotila samo treh, a v tem trenutku najbolj aktualnih in perečih argumentov. Tudi s tem sta KPI in Neodvisna levica hoteli pokazati uradni vladi, da je potreben nov pristop k reševanju problemov države. Problemov smo se lotili z isto resnostjo in odgovornostjo, kot če bi bili svoje odločitve tudi v stanju uresničevati, je na koncu sinočnje skoraj tri ure trajajoče »vladne« seje v senci izjavil komunistični tajnik in hkrati predsednik Occhetto. Prva seja se je pričela prav z njegovim uvodnim nagovorom. Vladi v senci je zaželel uspešno delo ter najavil dnevni red. Glavna točka je bil dramatičen položaj Jadranskega morja in padskega porečja. Ob tej priložnosti je Occhetto najavil, da bo naslednja seja vlade v senci prihodnji petek v Riminiju, kjer se bodo ministri lahko na lastne oči prepričali o stopnji onesnaženosti morja in na kraju samem sklepali in odločali. Razpravo o obolelem Jadranu je uvedel »minister« za ekološke probleme Enrico Testa. Razprava je razčlenila dramatičen položaj tako z vidika ekološkega ravnovesja kot z vidika raznih gospodarskih dejavnosti, ki so povezane z onesnaženjem morja. Testa je nakazal razne možne kratko-NADALJEVANJE NA 2. STRANI ARS in koprski novinarji solidarni z agencijo Alpe Adria tRST — Kriza agencije Alpe Adria Požarja na splošnejši problem krize /•snjšinskih sredstev množičnega ob-ešcanja, ki so zaradi svoje šibkosti . Postavljena konjunkturnim gospo-r ®rskim nihanjem. Problem je treba sUi v deželnem in državnem merilu ž Sredstvi, ki naj spodbudijo plurali-7).informacijskih sredstev in naj za-Sollijo ekonomsko šibkejše medije, ki hp Ta velikega kulturnega in družbe-Sr 9a Pomena. Tako poudarja v svojem Poročilu deželni sindikat novinarjev urlanije-Julijske krajine. v Nndikat novinarjev izhaja iz ugoto-Sr y.e' da se nadaljuje krizno stanje Ve n u6V mn°žičnega obveščanja slo-sai ■ e nar°dnostne skupnosti v Italiji, ske 6 R° °Rmitvi dejavnosti Primor-Aln®a ^n.evn*ka Pil® tudi agencija hav ^r*a Prisiljena začasno prene-so » s. .svoi° dejavnostjo, uslužbenci pa Dui vpisani v dopolnilno blagajno. S tem ukrepom bo deželna informativna stvarnost osiromašena in pluralizem glasov okrnjen. Deželni sindikat napoveduje, da bo še poglobil razloge, zaradi katerih je bil upravni svet ZTT prisiljen začasno ukiniti delovanje agencije, obenem pa poudarja, da je bil prizadet medij, ki je imel kot vodilo pretok informacij ob meji. Kriza agencije Alpe Adria zopet opozarja na težave informacijskih medijev slovenske narodnostne skupnosti, ki so zaradi svoje gospodarske šibkosti - ta je posledica omejenega tržišča - izpostavljena vsem nihanjem ekonomske konjunkture. Problem je treba zato rešiti v deželnem in državnem merilu s sredstvi, ki naj spodbudijo pluralizem in zaščitijo finančno šibke medije, ki pa imajo velik kulturni in družbeni pomen. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaradi pesticidov v podtalnici grozi Dravskemu polju katastrofa SKGZ izrazila tržaškemu županu zaskrbljenost zaradi protislovenske kampanje NA 5. STRANI MARIBOR — Po zadnjih podatkih ima le eno zajetje ptujskega vodovoda neoporečno vodo, vsa ostala so onesnažena s pesticidi, tako da bi lahko že v kratkem ostalo brez pitne vode kakih 60 tisoč ljudi. Severovzhodna Slovenija se torej sooča s pravo ekološko katastrofo nepredvidljivih posledic. Strokovnjaki namreč navajajo, da bosta potrebni dve desetletji, da bo podtalnica Dravskega polja ponovno neoporečna. Oblasti so že pozvale prebivalstvo naj do skrajnosti varčuje s pitno vodo. Na prizadetem območju so že cisterne z neoporečno vodo, kar pa je le rešitev v sili. Čimprej bodo morali začeti s sanacijo celotnega območja. Onesnaženja s pesticidi ni namreč krivo intenzivno kmetijstvo, temveč stari grehi kemičnega obrata Pinus, ki je pred leti sežigal svoje kemikalije v neki gramoznici. Onesnaženje naj bi povzročila tudi razna neusposobljena in nenadzorovana odlagališča tega obrata. Da pa bi bila mera polna, na Dravskem polju kar mrgoli divjih odlagališč, pravih tempiranih ekoloških bomb. Čimprej bodo morali te kemikalije odkopati in na novo uskladiščiti ter spraviti na varno. Manj nevarna divja odlagališča pa bodo morali sanirati. Položaj ni rožnat, saj v Sloveniji ni primernih odlagališč za take skrajno strupene kemikalije. Kot rečeno, bi lahko v kratkem ostalo brez tekoče pitne vode kakih 60 tisoč ljudi v ptujski, lenarški in ormoški občini. Nič čudnega torej, da se stopnjuje ogorčenje prebivalstva. Polne roke dela imajo tudi gasilci, ki dostavljajo prizadetemu prebivalstvu neoporečno vodo. Vodo stalno nadzorujejo strokovnjaki, ki bodo bržkone preprečili, da bi kdo administrativno določil, kateri odstotek pesticidov v vodi zdravju ni škodljiv. Sen. Spetič o škedenjskem dogodku RIM — Na Tržaškem je v teku široka politična akcija, katere osnovni cilj je, da bi prikrajšala slovensko narodnostno skupnost še za tisto malo pravic, ki jih uživa. To velja zlasti za pravice javne rabe slovenskega jezika, ki jih je uradno priznalo tudi ustavno sodišče. Gre skratka za širokopotezen napad na že obstoječo »minimalno zaščito« z namenom, da bi se na ta način ošibile tudi zahteve po globalni zakonski zaščiti, ki jo slovenska skupnost v Italiji terja na podlagi ustavnih določil ter mednarodnih obveznosti Italije že dolga desetletja. Iz teh ugotovitev izhaja slovenski senator Stojan Spetič, ko seznanja vladne organe z dvema nezaslišanima dogodkoma, ki sta v zadnjem času že spet hudo razdražila in pretresla slovensko javnost na Tržaškem. To sta grobi protislovenski izpad v škedenjskem rajonskem svetu, kjer je bilo preprečeno slovenskemu izvoljenemu predstavniku, da bi spregovoril v slovenskem materinem jeziku, kot mu dovoljuje in omogoča občinski pravilnik, ter huda »pozabljivost« telefonske uprave, ki je v novem telefonskem imeniku izpustila skoraj vse slovenske šole. Senator Spetič je v zvezi z omenjenima dogodkoma vložil dve pismeni vprašanji. Prvo, ki zadeva škedenjsko afero, je naslovil na notranjega in zunanjega ministra ter na ministra za dežele in ustavne zadeve. Drugo, ki se nanaša na nedopustno cenzuro telefonske uprave, pa je naslovil na ministra za pošte in telekomunikacije. Po dokaj podrobnem opisu obeh dogodkov slovenski senator zahteva od pristojnih državnih oblasti, naj ukrepajo, da bi se takšne stvari v prihodnje ne ponavljale. Glede telefonskega imenika brez slovenskih šol pa zahteva od ministra, naj poseže pri telefonski upravi, da bi še enkrat natisnila imenik s kompletnimi naslovi, ali pa da bi vsaj objavila sezname manjkajočih šol in jih brezplačno razposlala vsem naročnikom. q_ g Izvedenci najavljajo večje težave za konec meseca, ko bo avgust pred vrati Gost promet in še neprijazno vreme spremljata zadnje julijske turiste RIM — Tokrat jih bo na poti deset milijonov. Julij je bil letos koledarsko izredno radodaren z vikendi, zato so imeli domači in tuji turisti na razpolago nič koliko priložnosti, da so se lahko podali na pot. Po izračunih, za katere običajno poskrbi združenje italijanskih avtocestnih mrež, bo od danes do ponedeljka potovalo po italijanskih prometnicah vsaj deset milijonov ljudi, po štiri do pet milijonov avtomobilov. Prav zaradi tega se uprava italijanske avtoceste domenila, da bo v nekaterih primerih in v nekaterih točno določenih urah zaprla vhode na avtoceste. Samo tako se je menda mogoče izogniti dolgim vrstam, ki se vijejo pri izhodih, ko je treba seči v žep po denar za cestnino. Z uvedbo ventilov pa ni vedno zajamčen miren zaključek potovanja, kot dokazujejo dolgoletne izkušnje. Ta konec tedna pa vsekakor ne bi smel biti kriti- čen. Večje težave bodo nastopile s prihodnjim koncem tedna, ko se bodo podali na pot prvi avgustovski turisti. Šele takrat bo na italijanskih državnih cestah in na avtocestah izbruhnil pravi poletni promet. Do takrat pa se turistične agencije sprašujejo, kako bo potekala letošnja sezona, ki jo ob Jadranskem morju ogrožajo alge, tiste rdeče in one sluzaste. Kaže, da se še najbolj obrestuje turizem v mestih umetnosti, kjer so zabeležili največ prisotnosti. V Firencah so se znašli z »enobarvnim« turistom, ki je letos doma na Japonskem. Japonci so namreč osredotočili svojo kulturno pozornost na mesto ob reki Arno, v Firencah pa ni več hotelov ali penzionov, v katerih naj se ne bi ponašali z japonskim gostom, ki je menda tudi dokaj radodaren turist. V samem juniju je število japonskih gostov naraslo za 112 odstotkov. Mesta, v katerih je mogoče uživati ob lepotah kulturnega bogastva, so zanimiva rešitev tudi za vse tiste turiste, ki jih je muhasto vreme spravilo daleč od plaž. Meteorološke napovedi za zadnji julijski teden niso posebno ugodne, še posebno zaradi tega, ker bo prej oblačno kot sončno. Turiste pa bi morale skrbeti tudi take stvari, ki niso neposredno povezane s prometom in vremenom. Velja se zamisliti ob primeru kraja Castelleone di Suasa pri Anconi, kjer prebiva 1.500 ljudi, ki morajo nujno biti zdravi, saj je mestna lekarna zaprta zaradi letnega dopusta in tako tudi oddelki najbližjih bolnišnic. Nekdo se je spomnil, da bi tožil oblasti, če mestu ne priskrbijo lekarnarja. V nekaj dneh pa bo lov na zdravilo in zdravnika postal vsedržavni šport, saj se bliža avgust, ko gre večina ljudi - tudi zdravnikov in kirurgov - na dopust. Javni uslužbenci in piloti imajo novo delovno pogodbo RIM — Sindikalne organizacije in vlada so včeraj podpisale dve pomembni pogodbi; prva se nanaša na 250 tisoč državnih uslužbencev, druga pa na pilote letalskih družb Alitalia in ATI. Dogovor, ki sta ga dosegla sindikat in vlada za državne uslužbence bo morala sedaj potrditi nova vlada, saj je včerajšnji podpis le izpolnitev obvez, ki jih je prevzela De Mitova vlada, ko je bila še polnomočna. Vsekakor gre za pomemben dosežek, katerega cilj je izboljšati delovanje številnih javnih uslužb in boljše vrednotenje enoličnega uradniškega dela. Dogovor predvideva predvsem povišanje mesečnih plač, ki se bodo v prihodnjih treh letih postopoma povečale za 298 tisoč lir. Prvi povišek bo retroaktiven, saj se bo nanašal na srednjo vrednost plač od julija 1988. Tudi delavnost uslužbencev bo odslej nagrajena, in sicer s 24 tisoč lirami. S tem ukrepom, ki je navidezno nepo-menljiv, bo skušala vlada zaustaviti problem ab-sentizma, ki je v javnih službah že kar tradicija. Predstaviki osrednji sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so pozitivno ocenili novo pogodbo, predvsem ker je njeno besedilo jasno in a torej ne bo mogoče tolmačiti na več načinov, ozitivno je tudi dejstvo, da dogovor ne bo do- datno bremenil državne blagajne, saj izdatki ne presegajo vsote, ki je bila predvidena v državnem proračunu. Vsekakor bo morala država prihodnje leto potrošiti za državne uslužbence od 6 do 8 milijard več kot, kot jih je odštela v letošnjem letu. Drugi del pogodbe se nanaša na odnos javnih uslužbencev do uporabnikov: nekateri javni uradi bodo lahko sprememnili oziroma podaljšali delovni urnik, s časom pa bodo poenostavili tudi dokumentacijo, ki jo javni uradi izdajajo in Odprli več okenc za informacije, nekatere službe pa bodo postale večnamenske. Intersind, Alitalia in ATI ter sindikalni predstavniki pilotov pa so prav tako včeraj podpisali novo delovno pogodbo, ki je zapadla pred skoraj dvema letoma. Piloti bodo imeli odslej boljše delovne pogoje, več možnosti za napredovanje v službi na podlagi posebnih izpopolnjevalnih tečajev in bodo tudi ustrezneje zavarovani. Njihove plače se bodo povišale za povprečno 26 odstotkov, dopolnilno pogodbo, ki so jo sklenili po poteku glavne pogodbe, pa bodo podaljšali še za dve leti. Od 1. avgusta bodo postale operativne posebne komisije, ki bodo pravilnik pilotov prilagodile evropskim merilom. Minister Feni optimist: »Sedeži bodo še obvezni« RIM — Varnostni sedeži, v katerih naj bi udobno in predvsem varno sedeli najmlajši, prav nič ne skrbijo ministra Ferrija, ki trdi, da je negativni glas poslanske zbornice vse prej kot merodajen. Pri tem ima seveda prav, saj mora njegov odlok še v senat, kjer ni rečeno, da bodo sprejeli amandma, ki je črtal obveznost varnostnih sedežev. Glede na razliko glasov, s katerimi so sprejeli popravek, je Ferri izjavil, da bi se lahko v senatu stvari obrnile na boljše in bi lahko ponovno uvedli varnostne ukrepe tudi za najmlajše. Do takrat pa je rekel minister Ferri, naj bo vsem jasno, da ostanejo dosedanji predpisi v veljavi, kar pomeni, da morajo otroci, stari do štiri leta, sedeti v posebnih varnostnih sedežih, od četrtega leta starosti do dvanajstega pa bomo lahko izbirali med uporabo varnostih pasov ali med varnim objemom osebe, ki mora biti starejša od 16 let, in mora sedeti na zadnjem sedežu. Minister Ferri je tudi ugotovil, da je največ prometnih nesreč prav v mestih, pa čeprav je promet dejansko večkrat tako gost, da se avtomobili premikajo po polževo. Poleg tega pa se minister ni mogel načuditi dejstvu, da so se v poslanski zbornici tako učinkovito uprli predpisu, ki si zastavlja kot cilj to, da obvaruje najmlajše potnike. Najmlajši pa so tudi najbolj ogroženi potniki, kot dokazujejo tudi številne statitistike, ne samo italijanske ampak tudi mednarodne. • Stranke večine stopila v vlado, če bo Craxi imenoval socialdemokratnske-ga odpadnika Romito za ministra. To bi bila za Cariglio provokacija ter hkrati element šibkosti za bodočo vlado. Če bi kdo vztrajal pri tej zahtevi, je po naročilu vodstva stranke zagrozil Cariglia, bi bilo dokaz, da privošči nastajajoči vladi kratko življenje. No, pa se je vse dobro končalo. Andreotti je bil po sestanku zelo zadovoljen. Od samega začetka sem čutil, je izjavil novinarjem, da strankam večine ne manjka složnosti in volje po premostitvi težav. (Čemu je bilo treba potemtakem čakati tako dolgo, se ob teh besedah vpraša človek). Sedaj ostaja za Andreottija samo še problem sestave seznama ministrov, s katerim se bo podal na Kvirinal pred predsednika republike, toda večina dela je bila že opravljena. Tudi socialistični tajnik Craxi je po včerajšnjem sestanku prešerno izjavil, da lahko smatramo krizo ta dokončno rešeno. Vse je dobro, kar se dobro konča, je še dodal Craxi. Sporazumi so po njegovem zadovoljivi in dovolj jasni. Sedaj lahko samo še upamo, da bo nastala takšna vlada, ki bo kos svojim nalogam in ki bo imela tudi srečo na svoji strani. Socialiste bo vsekakor imela, je zaključil tajnik PSI. Pred njim so izrekli slavospev sporazumu še La Malfa, Cariglia in Altissimo. Najbolj kratek pa je bil, kot po navadi, tajnik največje stranke Forlani, ki se je omejil na izjavo, da je seja potekala uspešno. Po vsem tem lahko pričakujemo, da bo Andreotti obiskal Cossigo s seznamom ministrom v žepu že danes popoldne ali jutri. Na Kvirinalu je bil sicer že včeraj dopoldne, vendar samo zato, da bi Cossigo seznanil z ugodnim potekom zadnjih pogajanj ter z namenom, da se že v sredo predstavi v senatu s programskim govorom. To pomeni, da bi v petek lahko stopil še v poslansko zbornico in da bi imel najkasneje do prihodnje sobote dokončno zaupnico parlamenta. Zadnja težava na njegovi poti je seznam ministrov. O tem med včerajšnjim vrhom tajnikov strank niso govorili. Vse naj bi se odločilo danes. Odločitve pa ne bodo lahke, kajti znotraj strank je še vedno precej zmede. Lov na fotelje ni enostavna zadeva. Ob tem se rad vname boj vseh proti vsem. In so se tudi tokrat redno dogaja. Glavna včerajšnja novost je bila ta, da se je popolnoma prevesilo tisto, kar se je v socialistični stranki izoblikovalo dan prej. Predvčerajšnjim je veljalo, da bo Martelli podpredsednik vlade, da bo Amato minister in da bo ostal De Michelis z dolgim nosom. Včeraj pa se je po kdovekakšnih mehanizmih vse spremenilo. V Farnesino naj bi šel De Michelis, Amato pa naj bi ostal lepo izven vlade. Po vsem tem lahko pričakujemo danes še kakšno presenečenje. Druga težava je še vedno demokristjanska levica, ki si je sedaj izmislila, da ji bivši guverner Italijanske banke ni všeč, ker baje ni všeč niti sedanjemu guvernerju iste banke, in ga torej Andreotti brez potrebe sili, da bi zasedel fotelj zakladnega ministra. Levica KD je tudi užaljena, ker ji namesto šestih ponujajo samo pet ministrstev. Kandidatov pa je zaenkrat sedem. Dokončno se bodo odločili danes, potem ko bodo morali med drugimi težavami premagati tudi izbirčnost. Glavni predstavnik struje Bodrato je na primer včeraj poudaril, da bo stopil v vlado samo, če mu ponudijo eno od treh gospodarskih ministrstev. e Vprašanje Jadrana ročne ter srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Predvsem bi bilo treba po mnenju vlade v senci čimprej in tembolje izkoristiti finančna sredstva, ki so bila kljub nasprotujočemu mnenju De Mitove vlade nakazana za sanacijo morja. Ugotoviti je treba nadalje izvirne vzroke tako imenovanega pojava cvetenja morja. V ta namen bo vlada v senci zahtevala sklicanje znanstvene konference o problemih Jadrana in Pada. Hkrati pa je treba po mnenju Enrica Teste poskrbeti za proizvodno preosnovo nekaterih industrijskih ter zlasti kmetijskih obratov, ki delujejo vzdolž reke Pad. Še vedno pa je v fazi proučevanja problem odškodnin za vse, zlasti turistične delavce, ki jih je pojav alg prizadel in gospodarsko oškodoval. Vendar ta odškodninska sredstva ne smejo biti razpršilnega značaja, kot je v Italiji žal v navadi in kot je bilo značilno za vse dosedanje italijanske vlade. Minister za okolje v senci je seveda izrazil ostre kritike tudi na račun ravnanja De Mitove vlade ob zadnji razpravi o problemih Jadrana v poslanski zbornici. Najprej se je vlada predstavila z zakonskim odlokom, ki je predvideval malo finančnih sredstev in seveda tudi malo konkretih posegov. Potem pa se je uprl komunističnemu popravku, po katerem naj bi šlo za sanacijo morja znatno več sredstev in za katera je med drugim že obstajalo finančno kritje. Vlada v senci se je dotaknila tudi aspekta oblikovanja finančnega zakona, o čemer je poročal Reichlin, ter problemov organiziranega kriminala zlasti v luči zadnjih palermskih dogodkov. O tem je poročal pravosodni minister Rodo-t&, ki je opozoril na zaskrbljujoč pojav zamegljevanja sodnih preiskav. d. k. • Solidarni z agencijo Alpe Adria Deželni sindikat novinarjev Furlanije-Julijske krajine je tudi izrazil svojo zaskrbljenost zaradi težav koprske televizije. V tem okviru je poudaril nujnost pravičnega zakona za uporabo etra. Ta zakon mora ovrednotiti vlogo državne televizije ob istočasnem spodbujanju pluralizma. Deželni sindikat je izrazil solidarnost kolegom koprske televizije, ki so vložili veliko naporov za informiranje italijanske narodnosti v Jugoslaviji in tudi večinskega naroda o položaju in problemih narodnostne skupnosti. O situaciji, ki je nastala po začasni prekinitvi delovanja agencije Alpe Adria je včeraj razpravljal aktiv novinarjev TV Koper-Capodistria, ki je ugotovil naslednje: » — ta ukrep je neposredna posledica odločitev vodilnih pri RTV Ljubljana, da se TV Koper-Capodistria izključi iz športne televizije, kar je močno omajalo materialno plat tržaške agencije; — prav tako je ogrožena vloga obeh lokalnih dnevnikov naše postaje (Punto dincontro in Odprta meja), saj je agencija Alpe Adria pokrivala dogodke v Furlaniji-Julijski krajini in posredovala informacije o življenju in delu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s tem pa imela v našem programu vlogo protagonista in aktivnega subjekta z vsemi pravicami, ki so iz tega sledile. Zaradi zgoraj navedenih razlogov aktiv novinarjev TV Koper-Capodistria solidarizira s kolegi agencije Alpe Adria in ostro protestira pri slovenski SZDL kot ustanoviteljici koprske televizijske hiše ter jo poziva, da kar najhitreje prevzame ustrezne ukrepe. V znak solidarnosti s kolegi agencije Alpe Adria in iz protesta zaradi nastale situacije bomo v ponedeljek, 24. julija, predvajali dnevnika Punto d incontro in Odprta meja v skrajšani obliki (5 minut), v uvodu pa bomo seznanili gledalce z razlogi, ki so nas k temu navedli.« Aktiv novinarjev TV Koper-Capodistria je svoje stališče poslal v objavo sredstvom množičnega obveščanja in v vednost predsedstvu republiške konference SZDL, republiškemu komiteju za informiranje, vodstvu TV KP in RTV LJ, Društvu novinarjev Slovenije, obalnemu aktivu Društva, aktivu novinarjev RTV L J, obalno-kraškemu sindikalnemu svetu in drugim družbeno-političnim organizacijam. Sovjetske vojne ladje na obisku v Norfolku Beograjski vrh največji doslej BEOGRAD — Povabilo na 9. srečanje neuvrščenih v Beogradu so poslali voditeljem držav ali vlad stotih držav članic gibanja. Povabili so tudi obiskovalce in goste. Gre za 59 držav, mednarodnih organizacij in osvobodilnih gibanj. Tako bo srečanje v Beogradu največje doslej. To je na redni tiskovni konferenci v Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve (ZSZZ) povedal veleposlanik Ivo Vajgl. Izdelava dokumentov za srečanje je v sklepni fazi, voditeljem držav ali vlad pa bodo ponudili naj sprejmejo tudi kratko politično deklaracijo o najpomembnejših vprašanjih človeštva in o viziji nadaljnjega harmoničnega razvoja sveta. Predstavnik ZSZZ je tudi dejal, da pripravljajo določeno število ločenih, akcijsko usmerjenih dokumentov o glavnih kriznih žariščih in ekonomskih vprašanjih, ki naj bi bila okvir za pogajanja in priporočila, (dd) WASHINGTON — Prvič v zgodovini ameriško-sovjetskih odnosov so se včeraj sovjetske vojaške ladje zasidrale v pomorskem oporišču virginijskega pristanišča Norfolk. S topovskimi salvami so raketna križarka Maršal Ustinov, raketni rušilec Otličnij in tanker Genrih Casanov včeraj dopoldne zapluli v vojaško pristanišče, kjer ima svoj generalštab ameriško atlantsko brodovje. Sovjetske ladje bodo v Norfolku ostale vse do 25. julija, v duhu glasnosti pa bodo dovolili obiske tudi navadnim Američanom. Križarka in rušilec sta navadno oborožena z jedrskimi konicami, toda glasnik sovjetskega veleposlaništva v VVashingtonu je novinarjem sporočil, da sta obe vojni ladji tokrat jedrske konice pustili doma. »Pomorska odjuga« med obema velesilama, ki so jo sklenili lani, bo omogočila, da bodo tri ameriške vojaške ladje zaplule v sovjetsko vojaško oporišče v Sevastopol na Krimu. Američani bodo na obisku od 4. do 8. avgusta. Po izjavah glasnika Pentagona bodo taki obiski z neposrednimi stiki utrdili medsebojno zaupanje. Na sliki (telefoto AP): sovjetska raketna križarka Maršal Ustinov s po-strojeno posadko na palubi je včeraj zaplula v Norfolk, najpomembnejše ameriško pomorsko oporišče na Atlantskem oceanu. Končno dosegli sporazum glede usode tovarne Acna RIM — Po večmesečni napetosti med političnimi, sindikalnimi in družbenimi silami in tudi ostrih sporih znotraj le-teh glede usode Montedisonove tovarne Acna v Cengiu, ne meji med Piemontom in Ligurijo, so včeraj končno pristojni dejavniki dosegli sporazum glede bodočnosti tega obrata, ki ga ocenjujejo kot glavnega onesnaževalca Doline Bormida. Po dolgotrajnih in tudi zelo napetih pogajanjih, ko je večkrat kazalo, da je položaj nerešljiv, so predstavniki sindikatov, podjetja in ministrsta za okolje pozno ponoči dosegli sporazum za sanacijo hudo onesnaženega okolja. Podjetje se je obvezalo, da bo izvedlo sanacijski načrt. Prihodnji teden se bo torej sestal odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vladnih oblasti in pristojnih dežel Ligurije in Piemonta in bo rati- ficiral doseženi sporazum, ki predvideva vrsto omejitev glede proizvodnje v obratu in kriterije glede izgradnje nove tovarne sulfatov. Tovarno bi torej morali ponovno odpreti — seveda v primeru, da bi pristojni odbor to dovolil — v prvih dneh, čeprav postopoma, prihodnjega meseca. S polno paro pa bi morala ponovno obratovati okrog 10. septembra. Nova dela, ki jih bo morala izvesti Acna, bodo tovarno stala okrog štirideset milijard lir. Še pred dosego tega sporazuma je Acna v okviru sanacijskega načrta že meseca maja nakazala 100 milijard lir. Kot kaže se je torej zaključil dolgotrajni spor, ki je povzročil veliko hude krvi med prizadetim prebivalstvom, ki je zaradi hudega onesnaževanja tovarne že utrpelo veliko ekonomsko in socialno škodo. Likvidnost ostaja najtrši oreh Položaj v Tomosu se še ne umirja Prodaja neosvinčenega bencina v Italiji zelo nizka RIM — V Italiji je vsega skupaj preko 10.000 bencinskih črpalk, kjer je na prodaj neosvinčeni bencin. To sporoča zveža proizvajalcev naftnih proizvodov, ki dodaja, da se podatek nanaša na konec prejšnjega meseca. Obenem tudi dodaja, da se je število prodajnih točk neosvinčenega bencina od decembra lanskega leta povečalo za 5.000 enot. Bencinske črpalke z neosvinčenim bencinom predstavljajo 30-odstotni delež celotnega državne distribucijske mreže, ki vsega skupaj šteje 34.300 črpalk. Približno polovica od desetih tisoč črpalk z neosvinčenim bencinom je v lasti zasebnih družb. Zveza proizvajalcev naftnih proizvodov tudi sporoča, da je uporaba tega bencina v absolutni meri zelo nizka: v prvih šestih mesecih letošnjega leta so ga prodali 133 milijonov litrov, v celotnem lanskem letu 113 milijonov litrov. Uporaba neosvinčenega bencina v teku letošnjega leta ne bo presegla 300 milijonov litrov, v kolikor bi se povpraševanje ustalilo na dosedanji ravni. Zveza obenem poudarja, da bi uporaba neosvinčenega bencina močno narastla v primeru da bi bil sprejet ukrep o davčnem stimuliranju, ki bi omogočil, da bi bila cena neosvinčenega bencina ugodnejša od bencina super. Ta ukrep je po mnenju zveze pred vrati, potem ko so se v tem sektorju obvezali, da bodo komercializira-li enak neosvinčeni bencin, kot ga prodajajo v drugih deželah Evropske skupnosti. Medtem je finančni minister Colom-bo sporočil, da se cena bencina v prodaji ne bo znižala. Tako je namreč sklenil ministrski svet. Na mednarodnih tržiščih se je cena naftnih proizvodov sicer znižala, italijanska vlada pa je to razliko »fiskalizirala«. Tri milijarde od turizma IZOLA — Z nadejanim obiskom tujih in domačih gostov v izolski občini računajo, da jim bo turistična taksa letos prinesla dobre tri milijarde. Po že ustaljenem vzorcu delitve naj bi 3,5 odstotka ali 103 milijone nakazali turistični zvezi Slovenije, 34,5 odstotka ali milijardo za izvajanje programov obalno-kraške turistične poslovne skupnosti in izolskega turistično-olep-ševalnega društva, 62 odstotkov oziroma 1,86 milijarde pa za sofinanciranje gradnje komunalne infrastrukture. Iz tretjega dela programa, ki zajema gradnjo komunalne infrastrukture, bodo 1,34 milijarde namenili za sofinanciranje gradnje vodooskrbe na Obali, 220 milijonov za sofinanciranje gradnje komunalnega kolektorja, po 30 milijonov pa za sofinanciranje zunanje ureditve Izole, podporo delovanja krajevnih skupnosti, 50 milijonov' pa za kritje stroškov vstopnine Izola-nov na kopališče Simonovega zaliva. I. U. Nagrajevanja v Ljubljani LJUBLJANA — Pred dnevi se je na Gospodarskem razstavišču končalo mednarodno ocenjevanje vin, ki ga prirejajo vsako leto v sklopu mednarodnega vinogradniško-vinarskega sejma. Odličja so prejeli: Cantina produtto-ri Cormons, Italija, za vino sauvignon v kategoriji belih suhih vin aromatičnih in nearomatičnih sort, Lang Alois Ilmitz, Avstrija, za vino seamling 88 v kategoriji belih polsuhih, polsladkih in skladkih vin in aromatičnih in nearomatičnih sort, Cooperativa Agricola De Granja C.R.L., Portugalska, za vino garafejr v kategoriji rdečih aromatičnih in nearomatičnih suhih in polsuhih vin, Slovin KK Jeruzalem Ormož, Jugoslavija, za vino club slovin v kategoriji penečih se vin, Tokajhegyaljat Allami Gazdasagi Borkombinat iz Madžarske za vino tokayer 5 buttiger aszu v kategoriji specialnih vin. (dd) KOPER — Bojazen napovedi, da se utegne zaradi likvidnostnih težav proizvodnja v koprskem Tomosu te dni ustaviti, se ne uresničuje. Kot pravi direktor Viktor Markežič, z velikimi napori uspevajo proizvodnjo "peljati" v skladu s plani, torej dnevno proizvesti okrog 1000 končnih izdelkov. Včasih več, včasih manj, odvisno pač od vrste izdelkov. Kljub nenehnim težavam z likvidnostjo in v prvi polovici leta domala vseskozi blokiranem žiro računu, so ta mesec imeli račun blokiran le sedem dni in minuli petek jim je štiri dni pred plačilnim dnevom uspelo zagotoviti 16 milijard din za izplačilo neto osebnih dohodkov. Okrog 2600 delavcev Tomosa je letos že trikrat dobilo osebne dohodke z nekajdnevno zamudo, ko pa so jih dobili redno pa do "zadnje minute" na plačilni dan ni bilo znano, ali bodo plače res dobili. Čeprav bi glede na predčasno izplačilo osebnih dohodkov in doseženo planirano proizvodnjo v juniju in juliju, lahko sklepali, da se položaj v Tomosu umirja, temu ni tako. Tudi če bi do konca leta delali s tako dinamiko kot doslej, plana proizvodnje ne bodo dosegli, saj je bil v prvih mesecih okrog 15-odstotni izpad proizvodnje (na to je vplivala vrsta okoliščin ob uvedbi informatike v proizvodni proces, z uvajanjem proizvodnje novih izdelkov itn.) težave ne bodo presežene. Najpomembnejša težava - likvidnost namreč še vedno ostaja najtrši oreh. Izvršilni odbor koprske splošne banke se tudi po treh (od tega dveh zaprtih) sejah ni odločil o denarni pomoči Tomosu, pa tudi o kadrovski okrepitvi vodstva DO v koprski občini in na banki še niso rekli zadnje besede. Te nujne odločitve so še pred tistimi, ki spremljajo problematiko Tomosa. Vojko Čok, predsednik PO LB Splošne banke Koper nam je povedal, da bo banka oziroma njen izvršilni odbor kot največji upnik Tomosa, problematiko te DO spet obravnaval do konca tega meseca. »Rad bi poudaril, da pri denarju -potrebujemo 30 milijard posojila in 40 milijard avalov - ne gre za pomoč kot se rado interpretira. Gre za posojilo in z avali možnost koriščenja menic, kar bo Tomos seveda moral vrniti. Tako kot doslej. Ob nobeni sanaciji Tomosu niso odpisali niti dinarja. Res pa je, da marsikje do nas prevladuje nezaupanje zaradi številnih sanacij, ki niso bile izpeljane do konca. Mislim, da gre zdaj za res prelomne trenutke Tomosa, ko je nujna dokončna finančna ter seveda programsko-tehnološka sanacija. Del tega smo že začeli, imamo pa tudi vizijo, kako naprej,« pravi direktor Viktor Markežič. Čeprav proizvodnja zdaj teče in kaže, da bodo šli delavci Tomosa na kolektivni dopust tako kot so načrtovali in ne prej, česar so se bali, je Koprski Tomos je v juniju prodal za 130 milijard izdelkov na domačem trgu, za 2 milijona dolarjev pa so jih izvozili. Prodaja v juliju naj bi dosegla 160 milijard, podoben pa naj bi bil tudi izvoz. Ob tem dodajmo še, da Tomos uspešno, za enako ceno kot doma (180.600.000 din) prodaja novi izdelek colibri tudi na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in drugod, pred kratkim pa so serijo 1.000 colibrijev poslali tudi na jugoslovansko tržišče. vprašanje, ali se bodo po dopustu vsi lahko vrnili na delo. Obstoji namreč nevarnost, da surovin za delo ne bo. Če vodstvu in vsem, ki so ob banki (ta je največji upnik, saj ima Tomos pri njej okrog 200 milijard različnih posojil) vključeni v reševanje problematike Tomosa, ne bo uspelo najti primernega ključa za rešitev (s korenitimi posegi v ekonomiko podjetja), potem delavce Tomosa in ostale čaka vroča jesen. DUŠAN GRČA NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE D w * __ S TRŽAŠKA BORZA r 18.7. 21.7. URADNE KOTACIJE Generali 45700 44650 Uoyd 19300 18970 Uoyd risp 9900 9820 RAS 31100 30580 Ras risp 14350 13880 Sai 19750 19200 Sai risp 8400 8150 Montedison 2399 2479 Montedison risp 1428 1444 Pirelli 3800 3785 Pirelli risp 3800 3767 Pirelli risp. nc 2290 2270 Snia 3220 3170 Snia risp 3300 3180 Snia risp. nc 1600 1590 Rinascente 6200 6150 Rinascente priv 3380 3330 Rinascente risp 3350 3280 Premuda 2050 1970 Pfemuda risp 1400 1350 sip 3220 3270 sip risp 2610 2580 Jastogi 415 410 Comau 3849 3800 18.7. 21.7. Fidis 7700 7700 Gerolimich 117,5 116 Gerolimich risp 95 91,5 SME, 3850 3800 Štet 4375 4500 Štet W 10 — Štet W 9 — — Štet risp 3400 3440 Tripcovich 9130 9050 Tripcovich risp. nc 3800 3800 Att. Immobiliari 4780 4685 FIAT . 11330 11171 FIAT priv 7740 7495 FIAT risp 7625 7401 Gilardini 19200 19000 Gilardini risp 14500 14900 Dalmine 403 402 Marzotto 8050 8030 Marzotto risp 7750 8300 Marzotto risp. nc 5810 5920 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. U 800 800 SO. PRO. ZOO 1000 1000 Carnica Ass 10000 10000 i1 MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 21.7 spr. % 21.7 spr. % 21.7. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI CCT december 1990 IND . . 99,95 —0,10 CCT december 1996 IND . . 92,95 —0,16 CCT februar 1991 IND .... 99,50 + 0,05 CCT februar 1991 IND 100,85 — BTP junij 1990 10,5% .... _ CCT februar 1997 IND .... 92,75 — CCT februar 1992 IND .... 97,75 — BTP maj 1990 98,50 CCT junij 1993 CV IND . . . . 95,90 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — BTP januar 1990 99,20 CCT marec 1991 IND 99,50 + 0,05 CCT februar 1995 IND 95,20 + 0,16 CCT nov. 1993 CV IND 95,30 —0,05 CCT februar 1996 93,50 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,15 — CCT februar 1997 IND .... 92,45 + 0,05 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT avgust 1992 IND 97,55 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 101,10 — CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,95 —0,05 CCT avgust 1993 IND 95,25 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,45 — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,60 — CCT 1983/93 TR 2,5% .... 89,90 —0,11 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,50 —0,10 CCT ECU 1984/91 11,25% . 104,20 — CCT avgust 1990 IND 99,75 — CCT januar 1991 IND 101,30 — CCT ECU 1984/92 10,5% ... 101,80 —0,20 CCT avgust 1991 IND 100,00 — CCT januar 1992 IND 98,90 —0,10 CCT ECU 1985/93 9% 99,00 — CCT avgust 1995 IND 93,80 — CCT januar 1992 11% 97,50 + 0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 99,30 + 0,10 CCT avgust 1996 92,80 — CCT januar 1993 IND — — CCT ECU 1985/93 8,75% . . 97,30 —0,05 CCT april 1991 IND 100,35 — CCT januar 1996 CV IND . . 98,00 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,20 —0,20 CCT april 1995 IND 92,35 —0,05 CCT januar 1997 IND 92,90 — CCT april 1992 10% 94,55 + 0,05 CCT april 1996 92,50 —0,05 CCT januar 1995 IND — — CCT julij 1992 IND 97,90 — CCT december 1990 IND . . 101,30 —0,10 CCT januar 1996 IND 93,80 + 0,05 CCT januar 1991 IND 99,90 — CCT december 1991 IND . . 100,10 — CCT julij 1990 IND 100,00 —0,05 CCT julij 1993 IND 95,85 + 0,10 CCT december 1995 IND . . 93,85 + 0,16 CCT julij 1991 IND 100,35 — ■ribat j 1 1 , j., v ' 1 "r,i‘ V ‘ i-V " , 1 ''' MILANSKA BORZA; VODILNE DELNICE 21.7. spr. % 3-jVjLSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Slivar....................... 8800 “Oitoni ........................ — Er'dania..................... 7115 —0,35 Merugina.................. 21.7. spr. % Zavarovalstvo . bančništvo A'|eanza Ass............... 39990 ?lleanza Ass. risp. por. . . . 37800 ?SS|talia.................. 15499 pusonia ....................... 2203 _at|na Ass. ord............ 16750 , Jerali Ass.................. 44625 2a> Ass....................... 11380 , bei|le .................... 109000 l"® P°ndiaria spa......... 59000 f, Previdente ............ 24490 fu~d Adriatico .............. 18950 r2! fraz..................... 30560 0r° ord..................... 22400 BarČ0 uomm. Italiana S*® di Ro, T. ° risP. port................ 13850 0ro ord. 'Pol priv................... Poa Comm. Italiana .... er"?0 di Roma ................. 2084 17900 5200 |nte^°J,aliano „2682 ^Sdj, ;6rbanca priv............ 51500 'obanca................ 25300 ^?!5Na industrija - cement_______ l'EsnBur9° ord............ 15390 Mon*SSO................... 22840 Monaadori ................ 30050 polin adori Priv.......... 19490 C 9ra<- Editoriale...... — — 6n,ir ................. 3506 —0,39 Italcementi............... 124800 —0,39 Unicem..................... 24450 +0,61 Unicem risp................ 12105 +0,66 — — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4035 Fidenza Vetrar 1000 8400 —0,23 —1,01 Italgas 2350 —1,26 Mira Lanza 49400 —0,20 —1,15 Montedison 1000 2494 + 1,34 —1,43 Montefibre 1500 — —1,47 Pirelli 3790 —0,52 —1,38 Pirelli risp 3764 + 0,10 —1,47 Recordati ord 14499 — —0,90 Saffa 10260 —1,34 —0,50 Siossigeno 37900 —1,04 —1,25 Snia BPD 3200 —1,20 —0,31 Snia Fibre 1560 —0,19 —0,45 Snia Tecnopolimeri 7380 —0,27 —1,76 —1,73 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE —0,76 Rinascente 6150 —0,53 —0,76 Standa 26750 + 0,75 —0,11 Standa risp. port 10000 + 2,56 + 0,78 Al ital ia cat. A 2379 —0,25 —0,43 Alitalia priv 1750 + 0,98 Italcable . . 13650 —0,21 SIP 3291 + 0,09 — SIP risp. port 2619 —0,03 — Sirti 9800 + 0,17 —0,09 + n QA ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti Tecnomasio..... 5400 — 2590 —0,42 21.7. spr. % Bastogi . 408,75 —0,78 Bonifiche Siele 33990 —0,61 Bonifiche Siele risp 8470 —0,35 CIR - Comp. Ind. Riunite . 6330 —0,78 CIR risp 6280 —0,47 Cofide 6115 —0,24 Comau Finanziaria 3788 + 0,21 Editoriale SpA 3604 + 0,11 Euromobiliare 6990 —0,55 Ferruzzi Agric 2589 + 0,34 Fidis 7580 —1,49 Fimpar 2570 —0,38 Finarte 6060 —0,65 Fiscambi Holding 6600 —0,15 Fiscambi risp 2160 —7,29 Fornara 3010 + 0,36 Gaic 24000 —0,04 Gemina 2105 —1,12 Gemina risp 2025 —1,26 Gerolimich 116 —0,64 Gerolimich risp. port. . . . 91,50 —1,54 IFI priv 22920 —1,24 IFIL fraz 6800 —1,46 IFIL risp. port. fraz 3469 —3,63 Italmobiliare . 183600 —0,75 Pirelli & C 8465 —0,05 Riva Finanziaria 9400 + 0,85 Sabaudia Finanziaria . . . — — Sabaudia risp. nc — — Saes 2969 + 0,47 SME 3785 —0,13 SMI Metalli 1521 + 0,13 SMI Metalli risp 1180 + 0,16 SOGEFI 4980 + 0,40 Štet 4510 + 0,22 Štet risp. port 3499 + 0,98 21.7. spr. % Tripcovich 9025 + 0,28 Tripcovich risp. nc 3799 —0,02 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4681 —0,51 Calcestruzzi 17560 + 0,17 Cogefar 5850 —1,09 Del Favero 5770 —0,50 Grassetto SpA . . 14060 —0,56 IMM Metanopoli 1502 + 1,14 Risanamento Napoli . . . 32700 + 2,12 Vianini 4370 —0,65 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3670 —0,46 Danieli & C 8950 —0,44 Data Consyst 13850 —1,07 Fiar SpA 22500 + 0,08 Fiat 11200 —1,86 Fiat priv 7550 —2,13 Fiat risp 7490 —1,47 Franco Toši 29880 —0,43 Gilardini 18895 —0,50 Magneti Marelli 3150 —0,63 Merloni 3350 —1,17 Necchi ord 3780 —1,17 Olivetti ord 9375 —0,05 Olivetti priv 5860 —0,17 Pininfarina 12190 —0,08 Rodriguez SpA 9550 -1,54 Safilo 9675 —0,20 Safilo risp 8815 + 0,05 Saipem 2599 —0,07 Saipem risp 2450 —5,40 Teknecomp 1441 —1.23 CCT julij 1995 IND ... CCT julij 1996 ........ CCT maj 1991 IND . . . CCT maj 1992 .......... CCT maj 1995 IND . . . CCT maj 1996 .......... CCT maj 1997 IND . . . CCT marec 1991 IND . CCT marec 1995 IND . CCT marec 1996 .... CCT marec 1997 IND . CCT nov. 1990 IND . . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND . . . CCT nov. 1992 IND . . . CCT nov. 1995 IND . . . CCT nov. 1996 IND . . . CCT oktober 1993 IND CCT oktober 1990 IND CCT oktober 1991 IND CCT oktober 1995 IND CCT oktober 1996 IND CCT sep. 1990 IND . . . CCT sep. 1991 IND . . . CCT sep. 1995 IND . . . CCT sep. 1996 IND . . . CTS marec 1994 IND . CTS april 1994 IND . . ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . . 95,85 + 0,16 94,55 + 0,05 100,40 — 93,05 + 0,05 93,35 —0,05 93,40 + 0,05 100,15 —0,05 92,50 + 0,11 92,85 — 93,25 + 0,05 99,85 + 0,05 101,30 — .100,20 + 0,05 97,45 —0,05 93,45 + 0,11 93,15 + 0,16 97,85 —0,05 99.70 — 100,05 + 0,10 93,40 + 0,11 93,05 + 0,11 99,50 — 99,80 + 0,05 93,05 + 0,16 92,65 + 0,16 73,40 —1,08 73,15 —0,07 105,00 — 98,40 — 97,50 — 100,80 + 0,05 71,60 — Na novo urbaniziranem območju ustanove EZIT V tržaški industrijski coni bo zrasel nov tekstilni obrat Sodnik Luigi Dainotti o bistvenih novostih Novi kazenski postopnik upošteva tudi manjšine o O Na skici tloris prostora v Dolini Ospa, na katerem bo v neposredni soseščini bodoče tovarne Sitip zrasel novi tekstilni obrat tržaškega podjetja Edel, za njim pa še obrat MTT Ustanovi za tržaško industrijsko cono (EZIT) so včeraj predstavili izvedbeni načrt za novi proizvodni obrat tržaške družbe Edel Tessitura Tri-estina srl., ki deluje v tekstilnem sektorju. Nova tovarna bo zrasla v industrijski coni na približno 13 hektarjih površine, ki jo je ustanova EZIT prav pred kratkim urbanizirala. Natančneje gre za lokacijo v Dolini Ospa ob Ulici Flavia, na levem bregu potoka Osp. Novi tekstilni obrat, za katerega je predvidena investicija v znesku skoraj 20 milijard lir, bo zasedel površino več kot 25 tisoč kvadratnih metrov, od česar bo okrog 10 tisoč kvadratnih metrov pokrite s skupno prostornino 60 kubičnih metrov. Ta pomembna nova tekstilna industrija pa bo zrasla prav ob boku tekstilne tovarne družbe Sitip iz Bergama, katere gradnjo so začeli letošnjo pomlad. S tretjo načrtovano industrijsko iniciativo tekstilnega sektorja družbe MTT MEC-Fibre, za katero so tačas v teku postopki za določitev lokacije, bo tako v tržaški industrijski coni zrasel pravi homogen proizvodni pol, kakršnega v tržaški pokrajini ni bilo srečati že desetletja. Kar zadeva projekt Edel je predvideno, da bi se dela za izgradnjo novega obrata lahko začela že v letošnjem letu, medtem ko naj bi proizvodnja stekla še pred koncem prihodnjega leta. V njem bo po načrtih dobilo zaposlitev okrog 80 oseb, ki jih namerava družba Edel Tessitura Triestina poiskati na krajevnem tržišču delovne sile, tudi s pomočjo tečajev za poklicno usposabljanje. Ustanova za tržaško industrijsko cono daje s tem najnovejšim projek- tom zaleno luč za konkretno in pomembno proizvodno iniciativo v okviru svojih razvojnih načrtov, ki predvidevajo funkcionalno zasedbo površin v Dolini Ospa. V te površine je namreč EZIT investirala pomembne vsote za uresničitev primarne urbanizacije, ki bo proizvodnim obratom zagotovila vse potrebne infrastrukturne servise. V tej razvojni optiki — poudarjajo odgovorni pri Ustanovi za tržaško industrijsko cono — bodo v kratkem realizirana tudi pomembna urbanizacij -ska dela na nadaljnjih več kot 50 hektarjih površine v priobalnem delu Doline pri Orehu, za katero je ustanova EZIT že izdelala in odobrila izvršilne načrte in tudi zagotovila popolno finančno kritje. »Novi kazenski postopnik, ki bo predvidoma začel veljati 24. oktobra letos, upošteva potrebe in zahteve manjšin, saj izrecno predvideva popolno dvojezičnost na sodišču,« je v pogovoru za naš dnevnik povedal tržaški sodnik in član struje Magistratura de-mocratica dr. Luigi Dainotti. »Obtoženec ali priča, ki je pripadnik manjšine, bo lahko v zvezi s kazenskimi procesi zahteval ne le samo zasliševanje v lastnem jeziku, ampak tudi, da se vse listine, akti in zapisniki prevedejo. Za Slovence bo to veljalo le v deželi Fur-laniji-Julijski krajini. Do sedaj je lahko obtoženec samo uporabljal na procesu lasten jezik, vse listine pa so morale biti zapisane v italijanščini.« Novi kazenski postopnik ni revolucionaren le v tem pogledu, spremenjena bo celotna ureditev kazenskih procesov. Sodniki menijo, da je bila res nujna odprava starega, v glavnem ne dovolj pravičnega in neustreznega sodobnim razmeram preiskovalnega procesa. Doslej je imel na procesih glavno vlogo preiskovalni sodnik. Njegova naloga je bila raziskovanje, analiza ter zbiranje dokazov o prekrških ali zločinih, medtem ko je bila vloga branilca samo ščititi obtoženca. Vloga javnega tožilca pa je bila dokazati, na osnovi dokazov, ki jih je zbral preiskovalni sodnik, krivdo obtoženca. Ta način sodne obravnave pa bo zdaj opuščen. Glavno načelo novega kazenskega postopnika je popolna enakopravnost med javnim tožilcem in branilcem, lik preiskovalnega sodnika pa bo odpravljen. Javni tožilec bo moral sam zbirati dokaze o prekršku ter jih na procesu v dialektičnem razmer- Deželni odbor odobril načrt za nujne zdravstvene posege Deželni odbor je odobril načrt za uresničitev mreže za zdravstveno emer-genco, ki predvideva reorganizacijo služb za zdravstveno emergenco in prevoz na vsem območju Furlanije-Julijske krajine. Pri orisu tega načrta članom deželne vlade je deželni odbornik za zdravstvo Mario Brancati poudaril, da ta načrt predstavlja izredno pomemben korak za bolj učinkovito delovanje deželne zdravstvene službe. Le-ta bo namreč občutno okrepljena na področju zadovoljevanja potreb po nujnostnih posegih na vsem deželnem območju. Načrt predvideva ustanovitev štirih operativnih central, ki bodo usklajevale delovanje vseh emergenčnih zdravstvenih struktur in katere bo lahko občan poklical po telefonu na isto številko: 118. Poleg tega je predvidena ustanovitev posebnega emergenčnega oddelka v vsakem od štirih pokrajinskih glavnih mest, kot tudi tako imenovanih "funkcionalnih območij za emergenco" v nekaterih drugih bolnišnicah na ozemlju dežele. Specifični projekti pa zadevajo poklicno usposabljanje in ažuriranje zdravniškega in bolničarskega osebja, zdravstveno usposabljanje za prvo pomoč, informiranje prebivalstva o uvajanju novega sitema z eno samo telefonsko številko in osnovanega na centraliziranem usklajevanju po posameznih pokrajinah oziroma po potrebi tudi na deželni ravni. Posebej je predvidena tudi služba zdravniške pomoči s helikopterjem, ki se bo pridružil zemeljski službi in bo omogočil skrčenje časa za kvalificiran zdravstveni poseg v hudih nujnostnih primerih na vsem deželnem ozemlju. Kar zadeva dejavnosti, ki niso tesno vezane na bolnišnice, deželni zdravstveni načrt predvideva, da bodo operativne centrale sposobne koordinirati vse razpoložljive emergenčne strukture v posameznih pokrajinah, medtem ko bodo nujnostne službe v bolnišnicah predstavljale posebno deželno mrežo za pomoč v nujnih primerih. Sindikati za hitro rešitev politično-upravne krize KZE Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki združujejo zdravstvene delavce, so včeraj objavile ostro tiskovno sporočilo, v katerem obsojajo neodločenost in nesposobnost političnih predstavnikov, ki sestavljajo upravni odbor Krajevne zdravstvene enote in ki še niso dosegli nobenega političnega sporazuma, kljub temu da se je odbor umestil že pred časom. Sindikalne organizacije so takoj po imenovanju novega odbora zahtevale sestanek, na katerem naj bi razpravljali o dramatičnem organizacijskem in institucionalnem položaju tržaškega zdravstva ter bi izdelali skupne programske smernice (osnutek katerih se že leto dni praši v kakem predalu) za reševanje le-teh. Le na ta način — menijo sindikati — bi lahko preverili, ali so vsi politični predstavniki v upravnem odboru pripravljeni vzpostaviti nove, bolj konstruktivne in korektne odnose z zdravstvenimi delavci kot doslej. Če upravni odbor ne bo pokazal posluha za sindikalne zahteve zdravstvenih delavcev — je rečeno v sporočilu — bodo sindikati še zaostrili sedanjo sindikalno pripravljenost in nadaljevali z dosedanjimi akcijami (kot so nam primer manifestacije) in bodo še naprej zbirali podpise za ljudsko peticijo, katero je doslej podpisalo že 15 tisoč Tržačanov. Berni in Brezigar o popravilu kraških cest Pokrajinski odbornik za javna dela Giorgio Berni se je včeraj sestal z županom devinsko-nabrežinske občine Bojanom Brezigarjem, kateremu je orisal načrt za nujnostna dela na pokrajinskih cestah turističnega pomena. Gre za ceste, ki so speljane po Devinu in celotnem Krasu in katerih popravilo bo dano v zakup delavskim zadrugam. Te bodo potem takoj začele s popravili cestišč. ju z branilcem predstaviti sodnikom. Tudi vloga branilca se bo delno spremenila, moral bo postati bolj aktiven kot doslej, saj bo moral preiskovati in zbirati dokaze v prid obtožencu. Vse to pomeni, da bo delo odvetnikov ovrednoteno, hkrati pa bo postalo izredno zahtevno. Le tistim odvetnikom, katerih delo bo dobro pripravljeno in organizirano, bo zagotovljen uspeh. Vsekakor postopnik upošteva tudi možnost uporabe zasebnih detektivov za preiskave. Tudi rok za procese bo krajši kot doslej. Večkrat se je zgodilo, da je proces stekel tudi pet let po prekršku. Zdaj bo sodna preiskava trajala največ dve leti in bo le v skrajnih primerih lahko podaljšana. Po tem roku se bo moral sodni postopek začeti ali pa biti arhiviran. Proces pa bo po vsej verjetnosti daljši, saj bodo morali odvetniki sodnikom predložiti vse dokaze naravnost na procesu. Da ne bi prišlo do predolgih procesov, so z zakonodajalci poskrbeli za tako imenovani skrajšani sodni obred, ki predvideva skupno delo in sporazumevanje med javnim tožilcem in branilcem. Dr. Dainotti nam je povedal, da bi do reforme prišlo mnogo prej, če se ne bi vsa zadeva ustavila zaradi terorizma. Struja Magistratura democratica se je vrsto let borila za reformo. Stari postopnik je bil sestavljen na ogrodju fašističnega zakonika Rocco, ki ni dovolj upošteval pravice in potrebe obtoženca in odvetnika, ki ga brani. Z leti so bila sprejeta še nova pravila, ki pa so večkrat v nasprotju s prejšnjimi. Tudi ostale struje vsedržavnega sveta sodnikov so se po dolgih razpravah zavedle potrebe po reformi in jo tudi podprle. Z zakonom iz 1. 1974 je bila vlada pooblaščena za pripravo osnutka novega postopnika, ki je bil končan leta 1978. Zaradi izjemnega stanja, ki ga je povzročil terorizem, pa se je uzakonitev ustavila in šele leta 1987 je vlada prejela novo pooblastilo, tako da je bilo dokončno besedilo pripravljeno konec lanskega leta. Vendar ne smemo misliti, da bo sama uvedba novega postopnika rešila vse probleme v zvezi s kazenskimi procesi. Potrebne so še vzporedne reforme za čim bolj pravično uporabo kazenskega postopnika. Treba je npr. zagotoviti revnejšim slojem pravico do dobrega odvetnika, saj je praksa pokazala, da uradni odvetnik (avvoca-to d’ufficio) kaj malo pomaga svojemu varovancu. Država bi morala zagotoviti revnejšim poravnavo sodnih stroškov in plačilo za odvetnika. Potrebne so še druge reforme in pomožne strukture, kot npr. izpopolnjevanje osebja na sodiščih, ki bi pripomoglo, da bi postal nov postopnik resnično učinkovit. Vsedržavna zveza sodnikov je zato prejšnji mesec oklicala dvodnevno stavko, da bi opozorila vlado na nerešene probleme. »Nov postopnik je v teoriji čudovit,« je zaključil dr. Dainotti, »a le praksa bo pokazala, katere so njegove dobre in slabe strani.« ST. SA. Aldo Bressanutti bo razstavljal v Miljah Čeprav smo sredi poletja in čeprav je kulturno življenje upočasnjeno ali ga celo sploh ni, se tu pa tam vendarle dobi nekaj takega, kar bi bilo vredno posredovati pozornosti gledalca oziroma poslušalca. Med take dogodke sodijo brez dvoma likovne razstave, ki se razbohotijo prav v poletnih mesecih. Tako je tudi v Miljah, kjer pripravljajo za 28. julij odprtje razstave Alda Bressanuttija. S tem se nadaljuje pobuda miljske občinske uprave, ki hoče po odprtju novega kulturnega središča »Gastone Millo« predstaviti tiste umetnike, ki so svoje življenje in delo vezali na Milje in okolico, predvsem Istro. Prav Istri posveča slikar Aldo Bressanutti svojo zadnjo razstavo, ki jo bodo odprli prihodnji teden. Bressanutti je še kar znan in priznan slikar, ki v svojih delih s topografsko natančnostjo prenaša na platno »neverjetne položaje življenja, podob in krajin«. Izjemno učinkovit je pri odslikavanju notranjosti stavb, hiš in stanovanj, ki jih oblikuje navidez statično in prazno, a so v resnici presenetljivo polna in povedna, zdaj realistična, takoj zatem fantastična, vedno pa komunikativna. Bressanutti je po svoje tudi neke vrste arheolog, saj beleži s svojima svinčnikom in čopičem podobe sveta, ki ga ni več. Ga pa oživlja njegova umetniška izraznost, ki predstavlja znane kraje tudi kot svojevrsten dokument zgodovinskega spomina. Na sprehodu po tržaških trgovinah z modnimi oblačili Šele v avgustu bodo razprodaje res primem za vsak žep Skoraj obvezno je, da v juliju pišemo o poplavi razprodaj oziroma možnosti za ugodne nakupe sezonskih artiklov. Letos - vsaj pri nas - potekajo razprodaje nekoliko v zatišju; pa ne zato, ker bi trgovci pozabili na te priložnosti, temveč zaradi drugih vzrokov: na primer zaradi vremena, ki je bilo v preteklih mesecih zelo neugodno, nič kaj poletno, zaradi počitniškega obdobja in ne nazadnje zaradi težav, skozi katere se prebija navadni državljan, ki nima posebnih dodatkov in prispevkov in ki mora kriti številne dajatve, medtem ko ostajajo njegovi prejemki vedno enaki, nespremenjeni. Razprodaje so se torej tokrat začele bolj "potiho", zato pa s toliko večjo skrbjo trgovcev, ali jim bo vse tisto, kar so naročili in kar ponujajo, uspelo tudi prodati. Vzemimo na primer letošnjo poletno žensko modo. Modeli so - morda še nikoli tako kot letos - vezani na barve, ki niso običajne poletne pastelne in še zlasti bele barve, ampak zelo odločne, kakršnih v poletnem času nismo bili vajeni. Modni kreatorji so se letos odločili za modo bolj jesenskih barvnih kombinacij, ki prav gotovo ne bo trajala in jo bo treba čimprej prodati. Zakaj torej letos razprodaje bolj v "senci", z veliko manj reklame, kot pretekla leta? Predvsem so trgovci (in to so nam sami povedali) prodali- v maju in juniju veliko manj poletnih artiklov, kot je to sicer v navadi. Glavno krivdo je pri tem imelo vreme, zraven pa tudi cene raznih oblačil in obutve, ki so, vsaj tu v Trstu, kar precej visoke. In ker ni bilo lepega, poletnega vremena, so se kupci (najbolj ženske, a ne samo one), počasneje odločali za razne nakupe. Hoteli so videti, kako se bo vreme ustalilo: bo vroče, ali hladno in šele potem so jih začeli zanimati posamezni proizvodi. Tako so se trgovci z oblačili znašli z velikimi neprodanimi zalogami najbolj modernih artiklov, medtem ko je šla na primer dobro v prodajo izbira bolj klasičnih modelov, takšnih, ki niso vezani na trenutno modo in ki jih bo mogoče nositi tudi nekaj več časa kot "eno samo poletje". Razprodaje so se torej začele že v prvih dneh meseca julija, a trgovci s prodajo niso zadovoljni. Morda bi morali cene še znižati, a še vedno upajo, da se bo položaj le izboljšal in da bodo lahko prodali svojo zalogo s sorazmerno manjšim popustom, kot pa bodo prisiljeni to storiti kasneje. Trst ni mesto, ki bi bilo tudi najbolje založeno z najnovejšimi modernimi artikli. Poznani smo kot mesto z bolj konservativnim okusom, z določenimi načeli in kot bolj malo sprejemljivi za razne bolj drastične novosti. Pri nas prednjačijo trgovine in butike z bolj klasičnimi modeli, ki so sicer dražji, a imajo to prednost, da trajajo kar nekaj sezon. »Čakamo samo, da se mesec julij izteče,« so nam dejali trgovci. »Ko nastopi avgust, je namreč vsako čakanje odveč. Takrat bomo naše artikle prodajali prav gotovo po še nižjih cenah. Vprašanje je le, ali jih bodo takrat kupci še hoteli.« Iz naših pogovorov s trgovci in prodajalci je izšla soglasna ugotovitev, da je s prodajo ženskih, pa tudi moških modnih oblačil res velika težava. Naročiti jih morajo vsaj osem, pa tudi deset mesecev pred začetkom sezone. Ko jih dobijo in odgovarjajo tudi okusu kupcev, jih podjetja ponavadi pošljejo v majhni količini. Ko pa trgovec naroči ponovno pošiljko, je ponavadi ne prejme v času in ko jo dobi, je val zanimanja med kupci že mimo. »Naročila sem na primer žensko perilo. Tovarna mi je poslala nekaj vzorcev, ki sem jih takoj prodala. Ko sem pisala, da je zanimanje za ta proizvod dovoljšnje in bi želela, da mi pošljejo novo pošiljko, nisem prejela niti odgovora. Kupci bodo še nekaj dni povpraševali, potem bo zanimanje ponehalo. In to velja pravzaprav za vse artikle, ki jih prodajamo. Prejemamo jih z veliko zamudo in ko protestiramo, prejmemo naslednjo pošiljko v času, ko je zanimanje za te proizvode že padlo.« Trgovci v našem mestu večkrat pozabljajo, da je njegovo prebivalstvo v glavnem že precej staro. Da smo mesto z enim najvišjih odstotkov starejšega prebivalstva v državi, ve že vsakdo. In vendar so trgovine v glavnem polne artiklov samo za mlade. Saj je le-te mnogo lepše gledati in jih sprejemati; vendar so kupci tisti, ki bodo potem odločali o uspehu prodaje. Kdor torej še ni opravil svojih poletnih nakupov, lahko še malo počaka. V avgustu bodo morali namreč trgovci pripraviti take razprodaje, ki bodo res primerne za vsak žep. (N. L.) Na sliki (foto Magajna) premikajoče se vabilo na nakup v eni od tržaških trgovin z oblačili za mlade. Škedenjski dogodki znova postavljajo v ospredje vprašanje javne rabe slovenščine Dvojno merilo Občine v odnosu do manjšine in do slovenščine Vztrajamo v teh žalostnih krajih, ker smo tu doma... Raba slovenščine v izvoljenih telesih, posebno v tržaški občini, je že več kot dvajset let predmet spora in stalnih polemik v tržaškem političnem življenju in je po svoje tudi zelo jasen pokazatelj, kako se pri nas v marsičem kazalci zgodovine nevarno premikajo nazaj namesto naprej. Politične temelje za rabo slovenščine v občinskem svetu in posebno v rajonskih konzul-tah je leta 1967 postavila tedanja levosredinska občinska uprava na predlog slovenskih predstavnikov Dolharja (SSk) in Hreščaka (PSI). Politični sporazum, ki so ga podpisali pokrajinski tajniki KD, PSI, PRI in SSk, je med drugim določal ustanovitev občinske prevajalske službe, postavitev dvojezičnih tabel v Križu, Bazovici in Trebčah, dvojezične napise v vseh občinskih uradih in izpostavah na Krasu ter tudi poimenovanje nekaterih ulic v kraških vaseh in v predmestju po slovenskih osebnostih. Za izvajanje tega zanimivega projekta, ki je potem ostal samo na papirju, se je v prvi osebi zanimal tedanji občinski odbornik KD Luciano Ceschia. Dve leti kasneje, in sicer 21. junija 1969 je občinski svet po maratonski razpravi slovenskim svetovalcem v tedanjih konzultat končno priznal pravico do rabe slovenščine na sejah in tudi obvezno prisotnost občinskega prevajalca povsod tam, kjer so bili imenovani konzultorji slovenske narodnosti. Za to, lahko bi rekli zgodovinsko odločitev so glasovali svetovalci KD, KP1, PSI, PSIUP, SSk, PRI in indipendentističnega gibanja, liberalci so se vzdržali, fašisti pa so iz protesta osamljeni zapustili sejno dvorano. Predlog o rabi slovenščine je formalno iznesel občinski odbor (župan je bil takrat demokristjan Spaccini) tudi na podlagi popravka k izvirnemu besedilu, ki sta ga predložila svetovalca Monfalcon (PSIUP) in Burlova (KPI). Tedanji člen 5 občinskega pravilnika so leta 1978 polnopravno vnesli tudi v nov pravilnik o delovanju novoustanovljenih rajonskih svetov, kjer je pravica do rabe slovenščine posebej zajamčena v členu 27. Razne koalicije, ki so se v teh enajstih letih zvrstile na čelu Občine, niso doslej formalno nikoli postavile v dvom člena o slovenščini, v praksi pa ga niso nikoli dosledno in polnomoč-no izvajale. Takoj po prvi neposredni izvolitvi sosvetov leta 1978 so občinski prevajalci redno zahajali na seje rajonskih skupščin zahodnega in vzhodnega Krasa, Barkovelj, Sv. Ivana in Sv. Ane, torej izključno tja, kjer je imela svoje izvoljene svetovalce Slovenska skupnost. Svetovalci slovenske narodnosti (na listi KPI) pa so bili izvoljeni tudi na Kolonji, Skednju in pri Sv. Jakobu, kjer pa se je občinski prevajalec pokazal samo enkrat ali dvakrat. Šentjakobski rajonski svet je pod predsedstvom komunista Spaccinija ničko-likokrat zahteval prisotnost prevajalca, njegove prošnje pa so naletele na gluha ušesa. Položaj se je poslabšal na zadnjih upravnih volitvah, na katerih je SSk izgubila svojega zastopnika pri Sv. Ani, tamkajšnji rajonski svet pa pravico do prevajalca, ki je trenutno redno prisoten le v obeh kraških sosvetih, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu, v potrditev starega nacionalističnega načela, da živijo Slovenci le na Krasu in v predmestju. Nedavni hudi dogodki v Skednju, mimo ugotovitev moralne narave dokazujejo, da je sedanja petstrankarska koalicija (seveda ob podpori LpT in MSI) trdno prepričana v to izkrivljeno načelo. Župan in odborniki pa so po zakonu (da ne govorimo o dobri veri) dolžni spoštovati vse občinske odloke in torej tudi pravilnik s členom 27, ki ga Richetti_ ob škedenjski aferi sploh ni omenil. Župan je poklican, da politično usmerja občinsko upravo, istočasno pa mora tudi nadzorovati spoštovanje vseh občinskih določil, tako imenovanih pravil igre, ki so podlaga vsake civilne družbe. V tem primeru pa se je Richetti jasno izneveril tej svoji zelo pomembni funkciji. Tržaška občinska uprava torej ne spoštuje pravice do rabe slovenščine v rajonskih svetih, nasprotno, s precejšnjo doslednostjo izvaja znano nacionalistično okrožnico bivšega melonar-skega župana Staffierija, ki je svoj čas prepovedal sprejem dopisnic "v tujem jeziku" (beri v slovenščini). Kot smo poročali, je uprava pred kratkim zavrnila poslednji dokument v slovenščini, ki ga je predložila Kmečka zveza. Tako početje je žal na dnevnem redu, če je res, da se v občinskih izpostavah, tudi na Krasu, postopoma redčijo vrste dvojezičnega osebja. Dvojno merilo torej, ki nedvoumno kaže na nazadnjaško politično usmerjenost tudi sedanje koalicije, ki vodi tržaško občinsko upravo. S. T. Najbrž bo res držalo, da živimo v svetu ignorance, napihnjenosti, vsakršnih »pridobitniških« misli in dejanj, ki ne priznavajo drugih razen samih sebe. Nemara smo prav zaradi tega tako ravnodušni do vseh pojavov medčloveške nestrpnosti, ravnodušni smo celo do rasizma, o katerem dan za dnem pripovedujejo časopisni stolpci. Vse jemljemo »le« v vednost, morebiti se v besedah zgražamo, da je Mandela (če sploh vemo, kdo je) že toliko let v južnoafriških zaporih, da se pretepajo in pobijajo južnjaki in severnjaki, da so ogrdeni in izobčeni ljudje črne polti, da navijači grozijo s smrtjo nogometašu iz Izraela, ki naj bi okrepil njihovo priljubljeno moštvo. Skoraj nisem več prepričan, da to intimno (ne samo z besedami) obsojamo. Da nas ti odkloni, ta fizična in intelektualna nasilnost še kaj prizadene. Niti, ko gre za nas same, za naše bistvo, za jedro, ki opredeljuje slehernega človeka, mu določa rojstvo, bivanje in smrt, pripadnost skupnosti, kulturo, tradicijo, zgodovino - to je jezik. Res je, ko je teptana ta osnovna človekova pravica, pravica do izražanja v materinem jeziku, Slovenci kot nenasilni ljudje protestiramo. Tudi odločno. A vse kaže, da imamo opraviti s sogovorniki, ki so ožarjeni le s svetim ognjem brutalnosti, sovraštva, desničarske histerije in rasizma. Kategorije torej, ki so še pred petdesetimi leti pahnile človeštvo v krvavo brezno in si zaradi tega še danes liže rane. Pet desetletij razdalje od groze pa ni izučilo niti sveta in niti našega ožjega prostora. Še več in še huje, danes gledamo in živimo po- Predsednik in tajnik SKGZ pri tržaškem županu Zaskrbljenost zaradi narodnostne nestrpnosti Slovenci v Trstu so zelo zaskrbljeni zaradi naraščanja narodnostne nestrpnosti v Trstu in poskusov, da bi v mestu spet ustvarili vzdušje, ki je bilo značilno za preteklost in za katerega se je upalo, da je že zdavnaj preseženo. Tako sta včeraj poudarila med srečanjem s tržaškim županom Francom Richettijem predsednik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Klavdij Palčič in tajnik Dušan Udovič. SKGZ je namreč že pred časom predlagala županu razgovor, da bi mu orisala položaj Slovencev v tem mestu, predvsem pa da bi ga opozorila na vse zaplete na narodnostnem in kulturno-političnem področju. Včerajšnje srečanje je bilo priložnost za to, saj se je ravno v zadnjih časih zvrstila serija dogodkov, ki je močno prizadela slovensko narodnostno skupnost v Trstu in tudi v deželi. Palčič in Udovič sta z zaskrbljenostjo ugotovila, da se v mestu stopnjuje kampanja proti pravicam Slovencev. Dogodki v rajonskem svetu v Skednju, pa tudi razprava in sklepi občinskega sveta glede dvojezičnih napisov so v nasprotju tudi z omejevalno vsebino Maccanicovega zakonskega osnutka, ki ga Slovenci prav zaradi njegove omejevalnosti ne sprejemajo. V še večjem in bolj kričečem nasprotju pa so z določili posebnega statuta, ki bi po osimskih dogovorih moral biti tista temeljna raven zaščite, ki naj bi jo zagotovila država. V svojem izvajanju sta predsednik in tajnik SKGZ opozorila, da vse slabša klima v mestu ni posledica neke zle usode. Za to so odgovorne vse tiste sile, ki si niso prizadevale za boljše in bolj spodbudno vzdušje. Vse breme sožitja je padlo na ramena narodnostne skupnosti, ki se je potrudila, da bi nekaj naredila. V tem okviru sta Udovič in Palčič omenila zgibanko, s katero je SKGZ predstavila sodržavljanom italijanske narodnosti položaj in prizadevanja Slovencev ter pozvala k skupnemu naporu v vidiku evropskih perspektiv, predstavila sta mu publikacijo Slovenski glas o slovenskem nastopu v Parizu v okviru razstave Trou-ver Trieste (manjšina je tudi za to izdajo morala poskrbeti sama), napovedala sta mu skorajšnji izid knjige v italijanskem jeziku, ki bo odgovorila na marsikatero vprašanje o manjšini. Pri tem sta tudi poudarila, da prizadevanja narodnostne skupnosti ne bodo uspešna, če se v bitki za sožitje ne bodo angažirale tudi demokratične sile večinskega naroda s svojimi najvidnejšimi predstavniki. SKGZ upravičeno pričakuje, da se bo v prihodnje na tem področju kaj spremenilo. Župan Richetti je dejal, da je v zadnjem času med večinskim narodom vse bolj prisotna bojazen pred domnevno nevarnostjo, da bi se izrodila narodnostna specifika mesta. Pri tem pa je pripomnil, da občutljivost za lastno kulturo in lastne korenine ne sme vzburiti intolerance in zlasti ne nasilnega odnosa. Glede dvojezičnih napisov, posegov v slovenščini in ostalih zahtev pa je pripomnil, da občinski odbor pričakuje vladni zakonski osnutek in upa, da bo parlament čimprej sprejel zakon o zaščiti Slovencev. Občinski odbor pa vsekakor ne more prehitevati časa in anticipi-rati vsebine ter izbir, ki so v pristojnosti Rima. Ob koncu srečanja so predstavniki SKGZ in župan poudarili pomen slovenske prisotnosti v življenju tržaške skupnosti in podprli prizadevanja za preseganja zaprtosti. V tem okviru je Richetti sicer priznal, da je zaprtost občasno prisotna med italijansko večino, dodal pa je, da pred njo ni imuna niti slovenska manjšina. Režiser Franco Giraldi o operi Baron cigan Odločitev tržaškega občinskega odbora 0 konvenciji za sinhrotron šele avgusta V gledališču Verdi sta sovrainten-dant De Berti Gambini in predsednik de Banfield predstavila včeraj tisku opereto Johanna Straussa Baron cigan in njenega režiserja, Tržačana Franca Giraldija. Še prej sta upravitelja operne hiše izkoristila prisotnost novinarjev za kratek obračun operetne sezone. Na splošno sta ugotovila, da so bile Predstave na dobri kvalitetni ravni in da jih je z nekaterimi izjemami obiskalo lepo število gledalcev. Največ sta jih. privabila gala koncert (1299 gledalcev) in opereta Grofica Marica (6667 gledalcev), manj pa Berliner en-samble (672) in baletna skupina iz Monte Carla (669). Prav skromno pa so bila obiskana gostovanja preostalih tnjih skupin: Berliner cabaret je privabil 94 gledalcev, madžarska glasbena skupina 175, Jess trio pa le 90. Inkaso Je v povprečju precej višji od lanskega, pri tem pa je treba še upoštevati, da so stroški za letošnji festival bili za 15 odstotkov nižji. Na to je vplivalo Predvsem dejstvo, da je Verdi pripravi le dve produkciji, v zameno pa je Priredil več gostovanj. Sovraintendant 1® tudi omenil, da skušajo ustanoviti novo avtonomno ustanovo, v okviru katere bi operetni festival samostojno Jskal finansiranja tako iz javnih kot tudi zasebnih virov. Toda preidimo k Straussovemu Bar ciganu. Gre za delo, sta povedala bi® Berti Gambini in de Banfield, ki je nad običajnim operetnim povprečjem. Režiser Franco Giraldi, ki je ravno ta-Jtrat prihitel z vaje, ju je v smehu ne-K°liko popravil, češ da ne gre za ope-ret°, ampak za opero in te definicije se je tudi v nadaljevanju pogovora vztrajno držal. Giraldi je v Italiji znan predvsem kot filmski režiser (La rosa rossa, La bambolona, La giacca verde). Toda prav v rojstnem mestu, kjer je leta 1977 posnel film Un anno di scuo-la, se je izkazal tudi kot gledališki režiser, saj je leta 1978 režiral Svevovo delo La coscienza di Ženo v produkciji Stalnega gledališča. S Straussovim Baronom ciganom se je torej lotil povsem nove zvrsti. Sam je včeraj poudaril, da ga je do tega pripeljala ljubezen do glasbe in da je dalj časa želel režirati opero, vendar v kinematografiji je nemogoče srednjeročno načrtovanje, zato je doslej ta želja ostala neizpolnjena. »Delati v Trstu in še posebno v Verdiju, kjer sem kot mule gledal znamenite operne predstave, je zame nadvse lepo, prepoln sem občutkov in emocij«, je povedal. Nekaj težav ima zaradi časovne stiske, predvsem kar se tiče odrskih vaj, vendar upa, da bo v torek, ko bo premiera Barona cigana, vse v redu. Giraldi je delu dal svojo interpretacijo, v kateri je ciganskemu svetu dana dimenzija ženskega, materinskega sveta. V tem interpretacij-skem ključu je posebno ovrednotil govorjene dele, tako da ne izzvenijo le kot intermezzo, ampak kot »mali gledališki trenutki«. Prijaznega režiserja smo po tiskovni konferenci še vprašali, kako napreduje zamisel, da bi posnel film po Tomizzovi knjigi Mladoporočenca iz Ulice Rossetti. »Scenarij je že napisan, odkupil sem pravico, da posnamem film, sedaj je treba rešiti še finančno vprašanje...«. Kaj več o tem pa drugič. Tržaški občinski odbor se na včerajšnji seji ni ukvarjal s projektom Polis za korenito preureditev starega pristanišča in tudi ni odobril konvencije med Občino in raziskovalnim centrom na Padričah, ki naj bi odprla pot gradnji sinhrotro-na pri Bazovici. Richettijeva uprava je tako dejansko sprejela poziv komunistične svetovalske skupine in zelenega Ghersine, ki sodijo, da se mora o tako pomembnih zadevah nujno izreči občinski svet. Nekateri odborniki pa so bili mnenja, da bi morala uprava ukrepati po nujnem postopku v skladu s členom 140 občinskega pravilnika, ki ji daje to možnost, a le v izjemnih in nujnih primerih. O projektu Polis in o konvenciji za sinhrotrona bo tako tekla beseda na občinski seji, ki je že sklicana za 28. avgust. Tombesi izvoljen za predsednika konzorcija kraškega marmorja Predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi je bil izvoljen za predsednika konzorcija kraškega marmorja. V upravni odbor so bili izvoljeni Ruggero Pizzul in Nadia Sonzogno kot predstavnika industrijskih obratov, Bruno Ricamo in Miro Zaccaria v predstavništvu malih obratov, Adolfo Pizzul za- trgovske obrate, Luigi Cortese in Nevio Valle za obrtnike ter Bojan Brezigar in Marino Pečenik v zastopstvu podpornih članov. Mati in sestra »na pohodu« Videmski karabinjerji so izsledili ženski, ki sta v ponedeljek napadli in oropali Mario Blajam, mlado Romunko, ki živi v Červinjanu, dela pa v nočnem lokalu »Scacco matto« v kraju San Giorgio alla Richinvelda blizu Pordenona. Dekle se je pred dnevi zglasilo pri karabinjerjih in povedalo, da sta v ponedeljek dve ženski vdrli v njeno stanovanje, jo fizično napadli in nato odnesli krznen plašč in dragocen nakit v skupni vrednosti nad sedem milijonov lir. Po skrbnem preiskovanju so karabinjerji prišli do zaključka, da sta napadalki 60-let-na Marcella Savron iz Milj in njena 37-letna hči Elena Stipancich iz Trsta. Zakaj pa naj bi se mati in hči odločili za »podvig«? Karabinjerji pravijo, da sta na tak način hoteli iztržiti vsaj del denarja, ki naj bi ga njun sin oziroma brat zapravil z mlado Romunko. Obe so prijavili zaradi sodelovanja pri ropu. ■ Zgodovinski muzej v Miramarskem gradu bo do 15. septembra odprt tudi v popoldanskih urah. Muzej je ob delavnikih odprt med 9. in 13.30 ter med 14.30 in 18. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 9. in 12.30 ter med 14.30 in 18. uro, zaprt pa je ob ponedeljkih popoldne. Urnik parka pa je ostal nespremenjen in bo na ogled občinstva vsak dan med 8. in 19. uro. noven »razcvet« rasistične, protičlo-veške in protičlovečanske ideologije, ki klije v Trstu na koži, koga drugega, kot Slovencev. In zaganja se v jezik, ker je seveda opredeljujoč, živ, žilav in ustvarjalen. Kar neverjetno se zdi, da lahko drugačna beseda ali beseda drugačnosti tako zelo zbode slamnate glave danes premnogih tržaških italijanskih krogov. Vsemu temu se je te dni po dogodkih v Škednju pridružila še ena, najbolj neverjetna »ocena« glede rabe naše materinščine. Raba slovenščine je sedaj že provokacija! Ne vem, katera glava si je izmislila to žalostno (ker je resnična) novost, saj ne more imeti vseh kolesc na pravem mestu. Po tej logiki je sedaj vsakdo, ki v Trstu govori neitalijanski jezik, provokator. A to ne, to gotovo ne, provokatorji smo samo Slovenci, ker hočemo z jezikom ohranjati sami sebe, Slovenci provociramo, ker že toliko stoletij (tega ne more nihče zanikati) živimo v teh žalostnih krajih. A vztrajamo v žalostnih krajih, ker smo tu doma! Kdor je to izrekel, novo geslo o provokaciji namreč, prav gotovo ni humanist, ampak vse kaj drugega. Kako bi mogel drugače kratiti pravico sočloveku do izražanja svojega bistva in samega sebe? Kajti jezik, ponavljam, ni samo suho tehnično sredstvo sporazumevanja, sistem znakov, ampak opredeljujoča vrednota. Zato Slovencem še na kraj pameti nikoli ni prišlo, da bi komu kratili pravico do izražanja lastne intimnosti, ne v lastnem domu in niti v družbi. In pustimo, prosim, pravilnike ob strani, saj je jezik zgodovinska, človečanska in humanistična pravica vsakogar. Kdor tega ne more priznati, razumeti in prenesti je seveda na ravni nerazvitega bitja, ki ga pri vegetiranju ohranjajo le s sovraštvom prepojeni instinkti. Žal pa so ti danes realni in žal - občutimo jih dan za dnem vse hujše in trše. Skorajda nima smisla o vsem tem pisati, si pravim, saj nič ne pomaga. Pa vendar: bojim se, da se ne bi vgnezdilo v naše vrste prepričanje, da vendarle ne bi bilo treba vedno in povsod siliti v ospredje z lastnim jezikom. Ko bi nas le ošinila taka misel, bi se že začel najgrozovitejši narodni samomor, kajti pomenilo bi, da izgubljamo svojo intimo, svoje jedro. Ob osnovnem vprašanju vsakega bivanja, to je jeziku, se morajo nehati vsa ideološko-strankarska razhajanja in vsaj tu bi se morala med vsemi Slovenci pokazati pričakovana enotnost. Vsak jezik, naj bo še tako neznaten, govorjen od skromnega števila ljudi, ima v sebi neverjetno bogastvo, bogastvo človeka, ki ga govori, bogastvo naroda, kateremu določen človek pripada. Vsi jeziki, najpomembnejši in manj govorjeni, gradijo mozaik človeštva in njegovega napredka, gladijo človeštvu obraz, s katerim se zapisuje v določeno zgodovinsko obdobje. Taka je tudi naša slovenščina in kot tako jo je spoznal svetovno znani avstrijski pisatelj Peter Handke: poetično govorico posebne vrste, ki poimenuje predmete in osebe s posebej obarvanimi čustvenimi izrazi, z zvenečo dvojino, ki opredeljuje število ljudi, dejanj, skratka, spevna, bogata, bogateča slovenščina. Handke seveda ni zadnji norec na tem svetu. Ker pa z ljubeznijo govori o Slovencih in slovenščini, verjamem, da je za tržaške nacionaliste slab pisatelj. Kot je slabo vse, kar se rojeva na njihovem duhovno revnem vrtičku, kjer povrtnina in solata magari gnijeta, samo da je ne bi bili deležni še druSri- MARIJ ČUK ■ V mušic clubu Tor Cucherna bo drevi nastopila ameriška jazz pevka Ruthie Ristich iz Bostona, ki jo bodo spremljali Renato Chicco (klavir), An-drea Michelutti (bobni) in Roberto Prever .(kontrabas). Nastop sodi v okvir turneje ameriške pevke po severni Italiji, Jugoslaviji in Avstriji. + D T Orti Dobro srce naše drage ensie Zaccarie vd. Buffolini počiva v Gospodovem miru. Pogreb bo danes, 22. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice civilne bolnišnice v go-riško stolnico. Žalostno vest sporočajo hči Mari-uccia z možem Etiom Cicigoiem ter ljubljena vnuka Elisabetta m Miche-le z Ute. Gorica, Trst, 22. julija 1989 (Pogrebno podjetje Prescheren) Sestri Albina in Paola, draga nečakinja Ada ter vsi sorodniki se klanjajo spominu drage Giusti ter so blizu Mariucci in družini v tem težkem trenutku. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ANTON TOMAŽ LINHART ŽUPANOVA MICKA Režija in dopolnilno besedilo: BORIS KOBAL Danes, 22. t. m., ob 21. uri — REPEN — Pokrajinski muzej Jutri, 23. t. m., ob 21. uri — PROSEK — Kulturni dom Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica Opčine Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko-obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ gledališča šolske vesti VERDI Poletni festival operete 1989 - V torek, 25. t. m., ob 20.30 (red A) premiera Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Gietzen, režiser Franco Giraldi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. GRAD SV. JUSTA Nocoj in jutri ob 21.15 bodo na FESTIVALU Disneyevih filmov - druga izdaja - predvajali film IL LIBRO DELLA GI-UNGLA. V ponedeljek bo na sporedu film QUAN-DO TOPOLINO ERA BAMBINO. LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.30 in ob 22.45 bosta na sporedu predstavi v italijanščini. Sindikat slovenske šole javlja, da so obrazci za prošnje za začasne suplence na razpolago na sedežu sindikata. Sindikat slovenske šole obvešča štu dente, ki so dosegli ali bodo dosegli do 30. julija ustrezen študijski naslov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da lahko do 5. avgusta vložijo prošnjo na skrbništvo za vključitev v dodatno lestvico za suplence v šolskem letu 1989/90/91. Učitelji in profesorji, ki dosežejo do 31. julija specializacijo za delo s prizadetimi otroki, morajo v tem roku predložiti na skrbništvo prošnjo s študijskim naslovom za vključitev v dodatno lestvico suplentov za delo s prizadetimi. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled skupinska razstava SLOVENSKA GRAFIKA. V pritličnih prostorih TKB, Ul. F. Fil-zi 10, razstavlja MARKO HREŠČAK. Na gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134. V pokrajinskem muzeju v Repnu je še jutri, 23. 7., na ogled razstava lesnih izdelkov MIRKA GUŠTINA. Razstava je odprta od 18. do 21. ure. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bo od 28. t. m. do 10. avgusta razstavljal 40 svojih grafičnih del slikar Aldo BRESSA-NUTTI. Otvoritev bo v soboto, 28. t. m., ob 18. uri. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na tel. št. 744426. SKGZ sporoča, da je urad odprt od 8. do 14. ure. Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo razstavo, zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio 4 v Trstu. Obvestilo naročnikom Primorskega dnevnika Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika menjalnica_______________________21.7. mo TUJE VALUTE FIXING 1 MIT.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1372,600 1360.— Japonski jen 9,693 9,50 Nemška marka . 723,320 721,— Švicarski frank 837,700 835,— Francoski frank 213,190 211 — Avstrijski šiling 102,750 102,20 Holandski florint ... 641,170 638,— Norveška krona 197,400 195,— Belgijski frank 34,533 34,20 Švedska krona 212,050 209,— Funt šterling .. 2235,700 2200,— Portugalski eskudo . 8,638 8,20 Irski šterling .. 1935,700 1920.— Španska peseta 11,531 11,20 Danska krona . 186,220 183.— Avstralski dolar 1028,400 980,— Grška drahma. 8,355 8,— Jugoslov. dinar — 0,060 Kanadski dolar 1154,300 1130 — ECU 1499,550 - — včeraj - danes Danes, SOBOTA, 22. julija 1989 MAJDA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide ob 22.38 in zatone ob 9.56. Jutri, NEDELJA, 23. julija 1989 BRANA PLIMOVANJE DANES: ob 6.22 najnižja -57 cm, ob 13.07 najvišja 47 cm, ob 19.07 najnižja -22 cm, ob 24.34 najvišja 27 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1021,9 mb rahlo narašča, veter vzhodnik 5 km na uro, vlaga 67rOdstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Costanza Bullo, Fran-cesca De Pellegrin, Eleonora Tedeschi, Eleonora Dobrilla, Francesco Occhioni. UMRLI SO: 49-letni Giovanni Matias, 44-letni Gino Chmet, 91-letna Carolina Faillace vd. De Falco, 67-letna Emilia Ramic, 57-letni Oliviero Privato, 59-letna Giannella Vouch por. Pelosi. OKLICI: uradnik Vincenzo Telese in uradnica Flora Gattone, uradnik Paolo Grisonic in zdravnica Mirjana Durkovič, zidar Giuseppe Schiavone in prodajalka Angela Perlangeli, delavec Maurizio Sandrin in socialno-zdravstvena pomožna delavka Renata Burolo, režiser Piero Pieri in reklamni grafik Marzia Nordio, šofer Giuliano Glavina in uradnica Rita Costanzo, finančni stražnik Nino Di Leonardo in natakarica Mariella Di Nicola, geometer Elio Anziutti in uradnica Milka Pernarčič, glasbenik Volteio Moretto in uradnica Joanna Czerner, uradnik Sergio Radin in lekarnarica Ivana Milo-tova, mizar Paolo Zimmerman in prodajalka Tiziana Carbone, geofizik Riccardo Zaccaria in zobotehniška asistentka Ma-riacristina Leibelt, skladiščnik Corrado Pignataro in uradnica Barbara Barzan, biolog Renato Favento in gospodinja Milica Karaš, železničar Fabrizio Ursic in socialno-zdravstvena pomožna delavka Antonella Roiaz, elektromehanik Gian-franco Ban in gospodinja Cinzia Cudicio, taksist Roberto Principe in točajka Antonella Adamo, trgovec Rossano Curri in trgovka Emanuela Bisiani, taksist Miche-le Lobianco in uradnica Marisa Sciuca, komercialist Alfredo Angelini in Solnica Adriana Sulli, vojaški podčastnik Mario De Lellis in gospodinja Francesca Torna-bene, železničar Carmine D'Angelo in v pričakovanju prve zaposlitve Maria Fa-labella, uradnik Luciano Pellizzari in študentka Cinzia Panarello, vojaški podčastnik Pietro D'Andrea in učiteljica Blanca Russo, arhitekt Maurizio Deponte in Solnica Francesca Di Ponzio, zdravnik Nicola Placente in vodička Paola Rosoli-ni, finančni stražnik Antonio Armagno in računovodkinja Giuseppina Pandolfo, karabinjer Valeriano Sega in gospodinja Sabina Augusti. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 17. julija, do sobote 22. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 4, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Nabrežje Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Nabrežje Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unitž 4, Nabrežje Venezia 3 (MILJE). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke LILIJANI za 18. rojstni dan voščijo vse najboljše mama, tata in sestri. __________mali oglasi_________________ PRODAM po ugodni ceni in v dobrem stanju čebelje panje A. Žnideršič. Tel. (0481) 20002. PRODAM motor gilera KZ endurance 125, letnik 1987, v odličnem stanju, prevoženih 10.000 km. Tel. od 12.30 do 15.30 ali po 19.30 na št. (0481) 882334. PRODAM delikatesno trgovino v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih _ urah na št. (040) 731226. ŠE TRI prosta mesta so na razpolago za izlet po Dalmaciji z ladjo, ki bo od 30. julija do 12. avgusta. Izlet priredi vesela družba iz Križa. Interesenti naj tel. na št. 220624. V NEPOSREDNI bližini Pulja, 150 m od morja, oddajamo popolnoma opremljeno stanovanje, primerno za štiri osebe, v času od 6. avgusta do konca septembra. Informacije po tel. (003852) 28315. SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni, možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri.' NA TRBIŽU oddajam opremljeno stanovanje za štiričlansko družino. Tel. (040) 44171. BLIŽA se Kraška ohcet. Če bi kdo imel srajco, ruto, krpon ali del ženske, moške in otroške noše in ne ve kam z njim, meni bi prav prišlo. Tel. (040) 228766. NA OPČINAH se je izgubila srednje velika psička Pika umazano bele barve, s kratko dlako, kratkim repom in z rdečo ovratnico. Kdor jo je videl naj pokliče na tel. (040) 213912. KDORKOLI je videl potek cestne nesreče v Ul. Flavia v bližini Fiata Grandi in Renaulta v ponedeljek, 17. t. m., ob 7.45 med rdečim A112 in lancio delto beige barve, ob priliki obteženega prometa zaradi izrednega prevoza, naj telefonira na tel. (040) 231002 ali 364104. IŠČEM inštruktorja za fiziko za mesec avgust. Tel. 830791. ČISTOKRVNE MLADIČE z rodovnikom šampionskih staršev avtohtone pasme kraški ovčar prodajamo. Za informacije tel. na št. (040) 220110. RENAULT 11 G TL, letnik 1987, kot nov, prevoženih 27.000 km, prodam. Informacije na tel. (003861) 340443. V NAJEM iščemo poslovne prostore, približno 300 kv. m, v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Poslovni prostori". koncerti V Pasaži Protti so na razpolago vstopnice za premiero CIGAN BARON Johanna Straussa. kino ARISTON - 21.30 Willow, ZDA 1988, r. Ron Howard, i. V. Kilmer, J. Whalley. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 L'ultimo impera-tore, r. Bernardo Bertolucci, i. John Lone, Peter OToole. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La notte dello sciamano, srh., □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Cocktail, i. Tom Cruise. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La donna delle bestie, porn., □ □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L’indis-creto fascino del peccato, r. Pedro Al-modovar, i. Carmen Maura, □ □ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Rain Man, r. B. Levinson, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise. MIGNON - 16.00, 22.15 Le streghe di Eastwick, r. George Miller, i. Jack Nicholson, Cher, □ EDEN - 16.00, 22.00 Dirty Girl, porn., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.00, 22.10 Aquile d attac-co, i. Louis J. Gossett Jr. LUMIERE PICE - 17.00, 22.15 Mery per sempre, r. Marco Risi, i. Michele Placi-do, Claudio Amendola. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Cronache bestiali italiane, porn., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ PD SLOVENEC BORŠT - ZABREŽEC priredi v parku Hribenca 19. PRAZNIK VINA Danes, 22. t. m. in v ponedeljek, 24. t. m., od 20.30 dalje ples z ansamblom HAPPY DAY; jutri, 23: t. m., ob 18.30 nastop PIHALNEGA ORKESTRA BREG in od 20.30 dalje ples z ansamblom TAIMS. Športno rekreacijsko društvo Praprot prireja PRAZNIK PIVA Danes, 22, 7., t.m.ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21- uri disko na odprtem s STUDIO DEE LAY NETVVORK. Jutri, 23. 7., ob 10. uri odprtje kioskov in start dirke z moutain bike. Ob 21. uri ples z ansamblom HAPPY DAY. prispevki_________________ V počastitev spomina Marčele Pertot in Pina Grudna daruje družina Kemperle 40.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob sestrične Dane Krošelj daruje Marija Pertot 10.000 lir za SKD Barkovlje. V počastitev spomina drage Dane Krošelj darujeta Mirjana in Nino Parovel 25.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Ivana Čača in Štefanije Gornik daruje Zelka Grgič 20.000 lir za Podporno pogrebno društvo v Bazovici. Ob prazniku 85-letnice obstoja Godbenega društva Prosek daruje Josip Furlan 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Ljuba Grilanca darujeta Rado in Vera 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Francke Šegi-ne vd. Danieli daruje Marija Sardoč 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel. V spomin na Edoarda Vettorata daruje Srečko Verša z družino 20.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Cvetke Veni-er daruje Polda Gruden 50.000 lir za ŠD Sokol. N. N. iz Lonjerja daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Mimico Čok ter na Alojza in Antonijo Čok daruje A. Batič iz Lonjerja 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Mimico Čok ter na Alojza in Antonijo Čok daruje N. N. iz Lonjerja 30.000 za Skupnost družina Opčine. V spomin na Vero Regent-Krečič darujeta Vojka in Ivan Ukmar 20.000 lir za VZPI-ANPI s Proseka. V spomin na sestrično Vero Regent daruje Mirko Lukša z družino 20.000 za FC Primorje. V spomin na Edoarda Vettorata daruje Ivanka Ferfolja 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Edoarda Vettorata darujeta Eda in Dora 15.000 za sekcijo KPI Prosek-Kontovel. Ob deseti obletnici smrti sestre Ermi-nije Osič in v spomin staršev in brata Frančkota darujeta sestri Valerija in Malka 50.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Silvie Gregori por. Ferluga darujeta Zdenka in Pavel Križmančič 20.000 lir za folklorno skupino iz Trebč. Namesto cvetja na grob gospe Marije Švagelj Dugulin daruje Vili Hussu z družino 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na sveži grob Karla Berceta daruje družina Grgič (Bazovica 13) 15.000 lir za popravilo Bazovskega doma. V spomin na Dano Krošelj darujeta Brunella in Antonio 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-S-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. — DUKE, grandi marche ODPRTO VSAK DAN Janezek in njegovi pregovori ,„> (2. del) »Naša domovina je lepa in bogata. Lepa tako, da se z njo težko meri katerakoli druga dežela, pa tudi po rudnih bogastvih, bogastvu vodnih in drugih sil, po lepih gozdovih, dobri zemlji in pridnih ljudeh nas redkokdo prekaša.« Tako je razlagala tovarišica učiteljica v tretjem ce in Janezek je zavzeto poslušal. »Imamo lepo razvito gospodarstvo, le zadnja leta nam, khm, nekako ne gre najbolje. Vzrok za to je tudi v tem, da imamo premalo novih' iznajdb in izumov.« Isti dan popoldne je doma poslušal očka, ki je prebiral osrednje dnevno glasilo, mrmral, klel in se pridušal: »Pa tako gospodarstvo!« Pa je Janezek bliskovito zapisal: ČUDOVIT IZUM NAŠEGA GOSPODARSTVA: URA, KI TEČE NAZAJ! * * * Na obisku pri Janezkovih je bila očetova teta, ki je imela že tako častitljiva leta, da se ni prav nič začudil, ko mu je rekla: »Veš, Janezek, enkrat te bom peljala v muzej, v tistega, kjer sem delala dolga leta in tam tudi učakala upokojitev.« Potem je z očetom govorila o dobrih starih časih, ko je bilo vsega na pretek. »Še zdaj se spomnim, kaj vse si dobil tedaj za en sam goldinar,« je zavzdihnila. Kje so tisti zlati časi, oh, kje so?« Potem je oče potožil, da se za dinarje komaj še kaj dobi in da je storil prav, ko je na črno kupil nekaj deviz. Janezek je bliskovito švignil v sosednjo sobo in v znameniti rdeči zvezek zapisal: ČASI SE RES SPREMINJAJO: VČASIH GOLDINAR, DANES - GOL DINAR! * * * Na obisku pri Janezkovi mami so bile tri sosede. Srkale so kavo, Janezek pa je iz kuhi- nje vlekel na ušesa. »No, ta mrha jo je meni nič tebi nič zapustil z dvema otrokoma. Baraba!« »Pa tako dobro še izgleda uboga revica, nikoli ji ne bi prisodila petinštirideset let!« »Bo že prebolela, čas je najboljši zdravnik!« »No, če smem pripomniti, tako super mladostno ravno ne izgleda, nekaj gub pa že ima okrog oči!« »Oh, draga moja, vse se staramo, zoper to ni nobenega zdravila! Sicer pa, važno je zdravje, zdravje, samo ljubo zdravje.« Janezek je zvezek že imel pripravljen, pa je zapisal: ČAS JE RES NAJBOLJŠI ZDRAVNIK, VENDAR JE PADEL NA IZPITU IZ LEPOTNE KIRURGIJE! Janezek je prav rad gledal televizijo, posebno risanke, med TV dnevnikom pa si je že oblačil pižamo, kajti bil je ubogljiv fantek. Medtem ko se je preoblačil, je iz TV škatle večkrat ujel podobne stavke: »Tovariši, naše vrste so čvrste!« »V naših vrstah ne bomo trpeli odpadnikov!« »Naše vrste je nujno treba pomladiti!« Potem se je spomnil mamice, ki je kar naprej javskala, da je čakala v vrsti za kavo, drugič za prašek, tretjič za maslo in tako dalje in tako dalje. Medtem ko si je umival zobe, mu je v glavo padlo nekaj, kar je nujno moral zabeležiti v svoj zvezek. S polnimi usti uvoženega kolodonta je zapisal: TOVARIŠI, NAŠE VRSTE SO STRNJENE! KO ČAKAMO NA KOPE, PUTER IN PRALNI PRAŠEK. Kaj je kamen, je Janezek spoznal že tedaj, ko se je igral še v peskovniku. Da je trd, je ugotovil prvič, ko ga je hotel pregrizniti, drugič pa potem, ko mu ga je sosedov Mihec vrgel v nogo. Kasneje je mnogo slišal o posebnih kamnih, ki se imenujejo temeljni kamni. V šoli je slišal, kako je ta položil temeljni kamen za to, oni drugi za ono, o polagalcih temeljnih kamnov je veliko slišal tudi po radiu in televiziji in tudi v čitankah je nekaj malega prebral o tem. Zelo je ostrmel, ko je bil pri Janezkovih na obisku stric zidar, ki je rekel: »No ja, jutri bomo položili temeljni kamen za novo hišo.« Pa mu je v glavo kresnila ideja, ki jo je zapisal v zvezek: NAŠI POLITIKI SO SIJAJNI ZIDARJI! KAR NAPREJ POLAGAJO TEMELJNE KAMNE! Janezek je bil silno ubogljiv pionir, mirno je sedel v šolski klopi in poslušal tovarišico učiteljico: »Dragi otroci, danes vam bom povedala nekaj o razvoju naše lepe domovine takoj po vojni. Tedaj smo imeli tako imenovane petletke. To je bilo obdobje petih let, za katerega so natanko določili, kaj bodo delavci in kmetje delali, da bodo obnovili našo lepo, a tedaj razrušeno domovino. Takih petletk je bilo kar precej in zgradili smo veliko novih tovarn, blokov, železnic in cest.« Ker je tovarišica to pripovedovala zadnjo uro pouka, je Janezek tudi opazil, da se je domov odpeljala s svojo zeleno stoenko. Doma se je Janezek usedel za mizo, pa zapisal v rdeč zvezek: RAZVOJ NAŠE DRUŽBE V ŠTEVILKAH: OD PETLETK DO STOENK! Mi res ne verjamete, da je tale Janezek izmišljen in ga v resnici ni? Motite se! Rajši v šolski torbici svojega osnovnošolčka poglejte, če tudi vaš ljubi Mihec nima kakšnega rdečega zvezka! /Ti Tedenski pregovor: Goljufija je pogosto mati dobička, dobiček pa ni vedno otrok goljufije. ( ruski) Spominski datumi: □ Pred 70 leti: 23. 7. 1919 je bila ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani. □ Pred 45 leti: 25. 7. 1944 je bila ob prvi obletnici padca fašizma v Italiji v Trstu polurna stavka, ki jo je organizirala Delavska enotnost. □ Pred 75 leti: 26. 7. 1914 se je začela prva svetovna vojna. □ Pred 70 leti: 27. 7. 1919 je bil v Trstu ustanovni zbor Kmetijske in vrtnarske zadruge, ki so jo ustanovili slovenski socialisti. Osebnosti: □ 23. 7. 1979 je v Trstu umrl prosvetni in politični delavec Ivan Novak, ki se je rodil 19. 12. 1904 prav tako v Trstu. □ 27. 7. 1899 je v Dolenji vasi umrl narodni buditelj in publicist Franc Blažič, ki se je rodil v Orleku pri Postojni 5. 10. 1829. k™ □ 28. 7. 1909 se je v Saležu rodil gos podarstvenik in javni delavec Vladimir Obad. A poletne prireditve_________________________________ GRADEŽ Kongresna dvorana V nedeljo, 23. 7., ob 21.30: Isola jazz - nastopajo Franco D'Andrea (klavir), Attilio Zanchi in Gianni Čazzola. VIDEM Trg San Giacomo Nocoj, 22. 7., ob 18. uri: v okviru Poletnih koncertov na trgu -nastopa Societa filarmonica di Pozzuolo del Friuli. Trg Lionello V nedeljo, 23. 7., ob 18. uri: v okviru Poletnih koncertov na trgu -nastopa godba na pihala Val di Gorto iz Ovara. Videmski grad V torek, 25. 7., ob 21.30: gledališka predstava Diecidecimi (G. Marconi, R. Gomez), nastopata R. Gomez in A. Northoff. SESTO AL REGHENA Opatija S. Maria in Sylvis Nocoj, 22. 7., ob 21.15: El Tango - nastopata Milva in Astor Piazzolla s sekstetom sodobnega tanga. • V primem slabega vremena- bo predstava v pordenonskem gledališču Verdi. PASSARIANO Vila Manin V nedeljo, 23. 7., ob 18. uri: glasbeno srečanje Musiča viva. VERONA Arena Nocoj, 22. 7., ob 21.15: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Daniel Oren, rež. Vittorio Rossi (pon. 29. 7. in nato avgusta). V nedeljo 23. 7:, ob 21.15: opera La forza del destino (G. Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi (pon. 28. 7. in nato avgusta). V nedeljo, 30. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Pinchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (ponovitve avgusta). PORTOROŽ Avditorij V nedeljo, 23. 7., ob 21.30: filmska predstava s poletne FEST revije - The last imperior. V torek, 25. 7., ob 21.30: filmska predstava nagrajenega jugposlo-vanskega filma s tujimi podnaslovi. NOVA GORICA Ploščad Kulturnega doma V petek, 28. 7., ob 20.30: nastop Kotalkarskega kluba in Plesnega kluba iz Nove Gorice. LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek, 27. 7., ob 20. uri: koncert čembalistke Uršule Duetschler (Bach, Scarlatti, Balbastre, Ohana, Bach). V KRIŽANKAH v petek, 28. 7., ob 21. uri: nastopa Komorni ansambel Leningrajski solisti, solist Mira Jeftič - klavir, umetniški vodja Mihajl Gantvarg (Mozart, Haydn, Vivaldi). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v ponedeljek, 31. 7., ob 20. uri: nastopata Goran Končar - violina in Ida Gamulin - klavir (Vitali, Beethoven, Bjelinski, Saint-Saens). V VITEŠKI DVORANI v sredo, 2. 8., ob 20. uri: klavirski koncert Aleksandre Romanič (Scarlatti, Schubert, Skrjabin). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v petek, 4. 8., ob 20. uri: pesmi in arije 17. stoletja s čembalistko Lucy Hallman Russell in tenoristom Nig-lom Rogersom (Purcell, Blow, Croft, Caccini, Frescobaldi, Monteverdi). V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v nedeljo, 6. 8., ob 20. uri: nastop Godalnega kvarteta Slovenske filharmonije s pianistom Ervinom Kropfitschem (Merku, Brahms^ Šostakovič). V POLETNEM GLEDALIŠČU v sredo 9. 8., ob 20.30: Parafina -od zahodnoafriških tradicij do korenin jazza z glasbeno in plesno skupino iz Burkine-Faso. V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v četrtek 10. 8., ob 20. uri: kitarski koncert Viktorja Vidoviča (Dovvland, Bach, Sor, Villa Lobos, Kel-terborn, Moreno Torroba, Ginastera). V STOLNI CERKVI v nedeljo, 13. 8., ob 20. uri: Sedem poslednjih Kristusovih besed (Haydn) s komornim orkestrom Sinfonia Varsovia in dirigentom Leopoldom Hagerjem. V NARODNI GALERIJI v ponedeljek, 14. 8., ob 20. uri: nastop violinista Ruggera Riccija in kitarista Eliota Fiska (Paganini, Schubert, Bach, Berio, Satie, Paganini). V VITEŠKI DVORANI v torek, 15. 8., ob 20. uri: nastopa pianist Beniamin Šaver (Bach-Busoni, Chopin, Liszt, Musorgski). V SLOVENSKI FILHARMONIJI v sredo, 16. 8., ob 20. uri: koncert violinista Stefana Milenkoviča ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco (Beethoven, Grieg, Ravel, Massenet, Sarasate). V POLETNEM GLEDALIŠČU v četrtek, 17. 8., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z violinistom Leoni-dasom Kavakosom, dirigent Anton Nanut (Sibelius, Čajkovski). V CANKARJEVEM DOMU v soboto 19. 8., ob 20. uri: koncert Orkestra Leningrajskih simfonikov s pianistom Nikolajem Petrovem, dirigent Aleksander Dimitrijev (Mozart, Rahmaninov, Šostakovič). Festivalska blagajna je odprta eno uro pred predstavo. Za informacije tel. 061/221948. piranski glasbeni večeri_______________________________ PIRAN Križni hodnik frančiškanskega samostana V petek, 28. 7., ob 21. uri: recital violinista Grigorija Žislina. V petek, 4. 8., ob 21. uri: Dowland Consort - ansambel za staro glasbo iz NDR (Dovvland, Ortitz, Abel, J. S. Bach). V petek, 18. 8., ob 21. uri: klavirski recital Benjamina Šavra (Bach, Busoni, Chopin, Liszt, Musorgski). V petek, 25. 8., ob 21. uri: jazz koncert trobentarja Stjepka G uta. ZOPPOLA Grajsko dvorišče V soboto, 29. 7., ob 20.30: nastopa Komorni orkester Šole godal F-JK, dir. G. Garbarino (Mozart, Debussy, Poulenc, Bartok). MUŽAC Opatija V soboto, 5. 8., ob 20.30: Srečanje solistov, ki bodo izvajali cerkvene sonate (Legrenzi, Albinoni, Corelli, Biber). ARCANO Grajsko dvorišče V soboto, 19. 8., ob 20.30: koncert dua Etievant-Wiart (Bach, Prokofjev, Reinecke, Poulenc). TRST Grad sv. Justa V četrtek, 31. 8., ob 20.30: opera Cosi fan tutte (Mozart), dirigent Claudio Desderi. LAŠKO Grad Tabor V petek, 18. 8., ob 20.30: kitarski koncert Tomaža Rajteriča (Scarlatti, Bach, Giuliani, Barrios, De Falla, Albeniz). V sredo, 23. 8., ob 20.30: koncert violinista Stefana Milenkoviča ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco (Beethoven, Grieg, Ravel, Massenet, Sarasate). V petek, 25. 8., ob 20.30: koncert indijske glasbe z virtuozom Nishatom Khanom (sitar). V petek, 1. 9., ob 20.30: koncert Komornega moškega zbora iz Celja pod vodstvom prof. Janeza Boleta. V petek, 8. 9., ob 20.30: koncert Slovenskega kvinteta trobil -trobentarja Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj in tubist Darko Rošker (Farnaby, Bach, Holmes, Rathburn, Joplin, Haendel, Horovvitz, McPeck, Hovvarth). Horoskop od sobote, 22. julija, do petka, 28. julija 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA __ _ OVEN (21.3.-19.4.) Cy| VI IN DELO: Obeta se vam izredno pozitiven in v vsakem pogledu uspešen delovni teden. Uresničite lahko marsikaj, kar si že dolgo želite. Mars, Venera in Merkur so vam kar precej prijazni. Poskusite na vseh področjih čimbolj e izkoristiti naklonjenost zvezd. Dobra sreča bo povsod na vaši strani. VI IN DRUGI: Preživeli boste enkratne trenutke z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. w - BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Te-| J den bo precej raz-giban, ohčasno pa muhast in nagajiv. Glede na to, da vam zvezde še vedno niso povsem naklonjene, vam pretijo neprijetni zapleti in sitnosti. Ne prenaglite se v odločitvah. Precej bolj prijazne bodo zvezde rojenim od 20. do 25. 4., ki lahko pričakujejo novosti. VI IN DRUGI: Ne vztrajajte preveč trmasto na svojih pozicijah, včasih imajo tudi drugi prav. Ugodna dneva bosta torek in sreda. DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen in delovno prijeten. Izkoristite naklonjenost Merkurja za najpomembnejše načrte. Prijazna Venera in Jupiter bosta prispevala k razrešitvi nekaterih problemov. Čaka vas nekaj prijetnih doživetij. Kritična bo sobota, ko je možno slabše razpoloženje. VI IN DRUGI: Ne nasedajte nekomu, ki ni tako iskren, kot si mislite. Ugodna bosta četrtek in petek. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: To je resnično vaš teden. ' Zvezde so vam izredno naklonjene, zato vas bosta spremljala prijetno razpoloženje in odlična fizična forma. Obstaja tudi možnost pomembnega uspeha. Izkoristite naklonjenost Merkurja, ker lahko tako z malo truda dosežete, kar si želite. Nekoliko bolj muhasta bo le sreda. VI IN DRUGI: Nekdo bo spoznal, da vam v neki zadevi ni kos! Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Napoved je za vas kar ugodna. Ponudila se vam bo priložnost, da se vam bo lahko iz- S na presenečenja na denarnem področju. Čas je nadvse primeren za počitek in razvedrilo. Nedelja in ponedeljek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: V čustvenih zadevah se vam lahko maščuje lahkomiselnost. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. - . DEVICA (23.8.- 22.9.) VI IN I I Ir DELO: Zvezde so I Ul vam kar naklonje- ne, zato posebnih težav ne boste imeli. Izkoristite pozitiven vpliv neba in vse bo šlo tako, kot si želite. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo. To, kar vas skrbi, se bo uredilo. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim avgusta. Četrtek in petek vam lahko nekoliko ponagajata. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše družbe. Ugodna bosta torek in sreda. _ TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Zvezde so mmmmm vam kar naklonjene. Posebno prijazna sta vam Venera in Jupiter, zato lahko z gotovostjo računate na prijeten teden. Uspešni boste in zadovoljni. Pričakujete lahko uspeh vaših pobud in uresničitev nekaterih želja. Nedelja in ponedeljek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Razveselili se boste srečanja z nekom, ki vam je pri srcu. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. . . - ŠKORPIJON Hi (23.10.-21.II.) — VI IN DELO: Zvezde I I vam tokrat niso kaj preveč prijazne. Precejšnja je možnost neprijetnih zapletov in vsakovrstnih komplikacij. Bodite v dejanjih premišljeni, ker se vam naglica lahko maščuje. Druga polovica tedna vam bo za spoznanje bolj naklonjena. Prijetno pa bodo presenečeni rojeni od 23. do 28. 10. VI IN DRUGI: Nekdo od vas pričakuje več pozornosti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22.11.-21.12.) - VI IN - DELO: Nebo vam je vedno bolj prijazno. Merkur, Venera in Mars, ki so v znamenju Leva, bodo spodbudno vplivali na vaše delo in počutje. Ponudila se vam bo lepa priložnost, ki jo skušajte čim bolje izkoristiti. Nasmehnila se vam bo sreča pri zelo pomembnih stvareh. Kritičen bo petek. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vam bo to tudi povedal. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. ... VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN DELO: Napoved za vas še vedno ni ugodna. Občasno vam grozita slabše počutje in spremenljivo razpoloženje. Nasprotni Merkur, Venera in Mars ' vam lahko nakopljejo razne sitnosti in težave. Ob koncu tedna vam bodo zvezde le bolj naklonjene. Ne prenaglite se pri neki odločitvi. VI IN DRUGI: Zelo bi vam koristil iskren pogovor z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Napoved je za vas ugodna. Vam prijazna Venera bo precej pozitivno vplivala na potek dogodkov in počutje. Marsikje boste napredovali in poželi zasluženo priznanje. Posebno naklonjene bodo zvezde rojenim decembra. Nedelja in ponedeljek pa bosta nekoliko manj prijetna. VI IN DRUGI: Naredite več za boljše odnose na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta torek in sreda. RIBI (19.2.-20.3.) - ^ f VI IN DELO: Obe-ta se vam precej ^ ^ zanimiv in pester .teden. Ustvarjalni in zadovoljni boste pri delu in izven delovnega časa. Sredi tedna vas čaka veselo presenečenje. To je ugoden čas, v katerem lahko uresničite marsikaj, kar si želite. Rojenim od 19. do 26. 2. preti nekaj neprijetnosti. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vam je všeč, vas bo presenetil. Ugodna dneva bosta sobota in sreda. Čeprav je odbor predlagal ohranitev dosedanjih zneskov V občinskem svetu se je zataknilo pri odobritvi odškodnin upraviteljev Program pokrajinske komisije za ekonomsko problematiko Pospešiti in uskladiti razvoj industrijsko-obrtniških con Občinski svet v Gorici je sinoči redno zasedal, potem ko je v torek seja odpadla zaradi nesklepčnosti. Vendar tudi sinoči niso mogli izčrpati vsega obilnega dnevnega reda, na katerem so še številne točke, ki so izostale s prejšnjih sej. Zataknilo se je že takoj v začetku pri razpravi o odškodninah za župana, odbornike, predsednike rajonskih svetov ter upravitelje občinskih podjetij in o sejninah občinskih in rajonskih svetovalcev. Podobno kot že v prejšnjih letih so te točke bile povod za dolg poseg, predstavnika zelenih Fiorellija, ki nasprotuje sedanjemu sistemu nagrajevanja upraviteljev in je zato predlagal izdatno klestenje odškodnin: po milijon lir mesečno manj za župana, podžupana in predsednika Občinskih podjetij za storitve, po 800 tisoč lir manj za odbornike, od štiri do desetkrat manjše sejnine za občinske in rajonske svetovalce, člane občinskih komisij itd. Ti predlogi seveda niso prodrli, so pa krepko podaljšali razpravo. Komunisti so po drugi strani menili, da je treba s pravičnim sistemom nagrajevanja omogočati izvoljenim predstavnikom izvajanje funkcij. Predlagali so 10-odstotno povišanje sejnin, izenačenje sejnin za seje komisij in občinskega sveta ter sistem nagrajeva- nja upraviteljev občinskih podjetij, ki naj upošteva dejansko prisotnost posameznih članov upravnih odborov. Spet drugačnega mnenja je bil predstavnik PLI in napovedal, da se bo vzdržal, ker meni, da bi moralo biti opravljanje javnih funkcij brezplačno. Svetovalci večine so vsekakor podprli predlog odbora, da se za odškodnine tudi letos ohranijo lanski zneski. Za posamezne funkcije so bili predlogi odbora sledeči. Zupan naj bi še naprej prejemal milijon 661 tisoč lir mesečno, odškodnina pa se podvoji v primeru, da se prvi občan odpove plači, ki jo prejema pri svojem poklicu. Podžupan naj bi prejemal po milijon 245 tisoč 750 lir, občinski odborniki pa 996.600 lir. Svetovalci prejemajo sejnine za prisotnost na vsaki seji: po 44 tisoč lir za seje občinskega sveta in 35.200 lir za seje komisij. Predsedniki rajonskih svetov naj bi ohranili 363 tisoč lir mesečne odškodnine, rajonski svetovalci pa sejnino, ki znaša 13.750 lir. Za upravni odbor Občinskih podjetij za storitve so predvideni sledeči mesečni zneski: predsednik milijon 79 tisoč 650 lir, podpredsednik 667.790 lir, člani upravnega odbora 431.860 lir. Za preglednike računov znaša odškodnina 220 tisoč lir. V Občinskem podjetju za lekarne so odškodnine nekoliko nižje, po mnenju marsikaterega občinskega svetovalca pa vseeno previsoke glede na zahtevnost dela. Za predsednika je predvidenih 534.365 lir mesečno, za člane upravnega odbora 84.170 lir, za preglednike računov pa 55 tisoč lir. Obisk argentinske folklorne skupine Včeraj so goriški župan Antonio Scarano, odbornik za kulturo Ubaldo Agati in občinski svetovalec Silvano Polmonari sprejeli na županstvu skupino tridesetih argentinskih folklornih plesalcev, ki se bodo v našem mestu mudili deset dni. Mladi Argentinci bodo med drugim nastopili na poletnem rajonskem prazniku sv. Ane, ki bo trajal vse do 30. julija. V soboto, 29. julija, bodo ponesli izbor argentinskih narodnih plesov na praznik ločniških šestdesetletnikov folklorne skupine "Danzerini di Luci-nico". Skupina bo ponovno gost Gorice 6. avgusta, ko bo v našem mestu na sporedu tradicionalni Dan emigranta. V preteklih dneh so se sestali člani komisije za ekonomsko problematiko na Pokrajini, da bi preučili nekatere važne postavke o izbiri novih lokacij za industrijsko in obrtniško dejavnost. Na sestanku je osrednje poročilo podal odbornik za ekonomsko programiranje Edoardo Bressan, ki je skušal obrazložiti nekatere nujne izbire in posege za smotrnejši—razvoj industrijskih in obrtniških obratov v naši pokrajini. Med drugim je poudaril dejstvo, da bi morali trezno premisliti, kako nuditi primerne pogoje za razvoj produktivnih con v Gorici, Krminu, Vilešah, Ronkah in Tržiču. V predloženem programu je bil govor tudi o usposobitvi nekaterih zapuščenih stavb in zastarelih obratov. Pri načrtovanju novega industrijskega obrata je namreč treba upoštevati, da ne bo trn v peti varstvu okolja. Najbolj problematično področje, je menil Bressan, predstavlja industrijska cona pri Vilešu, kjer ni zadostnega razpoložljivega prostora za izgradnjo novih objektov. Tu bi bilo treba dobiti še drugo lokacijo, kjer bi se lahko razvila nova podjetja. Bressan je izkoristil priložnost, da je seznanil člane komisije o pričetku delovanja posebnega urada, ki bo zbiral vse prepotrebne podatke o položaju, potrebah in delovanju posameznih podjetij na celotnem goriš- kem industrijsko-obrtniškem območju. Člani komisije so si bili edini, da bi bodoče delovanje morali nadzorovati in programirati v sodelovanju s Trgovinsko zbornico, ob nastajanju vsakega novega obrata pa bi bilo nujno potrebno to zgraditi na tak način, da ne bi bilo oškodovano ravnovesje okolja. Poleg tega so člani izrazili mnenje, da bi deželna uprava morala podrobneje obrazložiti pristojnosti, ki so s preteklim mesecem oktobrom, prešle v roke pokrajinski upravi. Odbornik Bressan je nato še podal nekaj podatkov iz novega biltena pokrajinskega statističnega urada. Bilten, ki ga bo urad pripravljal vsako leto v sodelovanju z goriško Trgovinsko zbornico, bo nedvomno koristen priročnik vsem podjetnikom, ki se bodo želeli preizkušati na tem področju. Komisija se bo v naslednjih tednih sestala še s predstavniki deželne uprave in obrtniškim konzorcijem. Danes se poročita SIMONA ZUPANČIČ in DARIO FRANDOLIČ Na mnoga leta jima kličejo domači! Uskladili službe za pomoč ostarelim v poletnem času Oskrba ostarelih občanov postaja čedalje bolj pereč socialni problem, na katerega od časa do časa dramatično opozarjajo primeri samotnih smrti v stanovanjih. Pa tudi brez teh žalostnih skrajnih primerov je kakovost življenja starejših ljudi pogosto nezadovoljiva. Vzrok gre iskati v čedalje večji osamljenosti ljudi, večkrat pa tudi v pomanjkljivem delovanju javnih socialnih služb. Problem se navadno še zaostri v poletnih mesecih, ko mnogi zapuščajo mesta in gredo na počitnice, stari ljudje pa večinoma ostajajo v tem času še bolj osamljeni in nebogljeni kot sicer. Ministrstvo za socialna vprašanja je letos spodbudilo razne periferne organe državne uprave, naj v poletnih mesecih poskrbijo za primerne oblike pomoči ostarelim. V tem okviru je prišlo včeraj na prefekturi v Gorici do srečanja, ki so se ga udeležili predstavniki sil javnega reda, vojaškega poveljstva, gasilcev, predstavniki služb za socialno oskrbo na Pokrajini ter Občinah Gorica in Tržič, Krajevne zdravstvene enote, Zelenega in Rdečega križa, združenj prostovoljcev ter sindikalnih organizacij. Razpravljali so o stanju glede oskrbe ostarelih v poletnih mesecih na Goriškem ter o možnih koordiniranih ukrepih s tem v zvezi. Dogovorili so se, da bo tako kot lani telefonska številka kvesture za nujne primere (113) na razpolago tudi za vsa- kovrstne nujne posege v pomoč starejšim občanom. Poleg številke 113 lahko vsakdo v primeru nujne potrebe pokliče tudi podobno dežurno službo karabinjerjev (št. 112) ali gasilcev (115). Te službe bodo reševale nujne primere, tako da bodo obvestile dežurno zdravniško osebje v bolnišnici v primerih potrebe po nujni zdravstveni pomoči, ali osebje Zelenega križa za druge oblike pomoči. Za manj nujne primere svetujejo neposreden telefonski poziv na centralo Zelenega križa (tel. 31111), ki lahko zagotovi potrebno pomoč. Z Zelenim križem so namreč povezana tudi druga združenja prostovoljcev, ki lahko nudijo starejšim razne oblike pomoči, od posega v sili do trajnejše materialne in moralne podpore. Za tovrstne posege je na razpolago tudi Rdeči križ. Prefektura je poleg tega pozvala vse uprave Občin, kjer delujejo centri za pomoč ostarelim, naj zagotovijo njihovo delovanje tudi v času dopustov. Župani naj bi nadalje poskrbeli za evidentiranje vseh starejših oseb, ki bi se lahko znašle v težavah in ki doslej še niso na seznamih raznih služb za oskrbo ali združenj prostovoljcev. Prav tako so občani vabljeni, naj s pozivom na prej navedene telefonske številke obvestijo pristojne službe o vseh morebitnih primerih osamljenih starih ljudi, ki bi potrebovali pomoč in oskrbo. Obsojen avtomobilist zaradi povzročitve smrtne nesreče Zgodila se je 11. julija ponoči v Fari Koliko denarja porabimo povprečno za kulturne in športne dejavnosti Na pobudo Trgovinske zbornice in Pokrajine Gorica je pred kratkim izšel prvi zvezek statističnega biltena iz katerega je mogoče izluščiti, kljub temu, da manjkajo podatki za leto 1988 in prvo polletje letos, vrsto zanimivih ugotovitev. Posebno poglavje je v omenjenem biltenu, ki bo odslej, kakor zagotavljajo, izhajal enkrat letno in predvsem redno, namenjeno kulturi. Pobliže obravnava knjižnice in knjižničarstvo, obisk muzejev, opredeljuje delež denarja, ki smo ga na Goriškem namenili kulturi. Podatki se nanašajo na leto 1986 in 1987. Podatki glede knjižnic se nanašajo samo na javne knjižnice, to je občinske knjižnice ter na Državno in mestno knjižnico v Gorici ter na knjižnico javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah. Vse občinske knjižnice v pokrajini premorejo nekaj nad 167 tisoč knjig, ali 1,2 knjige na prebivalca. To je manj kakor deželno poprečje (1,26 knjige), manj kakor poprečje v videmski pokrajini (1,35), tržaški pokrajini (1,33). Za nami je le pordenonska pokrajina (1,08). V zadnjih tednih je na Goriškem veliko besedi o odmevnih razstavah na gradu. Razstave si v poletnih mesecih ogleda v poprečju nekaj deset tisoč obiskovalcev. Kako pa je s stalnimi zbirkami? V biltenu navedeni podatki se seveda nanašajo le na obisk javnih muzejev, tistega v Palači Attems, na gradu in pokrajinskih muzejev na gradu. Podatki so za obdobje 1983 - 1987 in so dokaj nihajoči. Zbirke v palači Attems si je leta 1983 ogledalo 10.895 obiskovalcev, leto zatem 2.722, potem spet 8.537, 4.438 in 6.102. Glede muzeja v Attemsovi palači velja povedati, da je bil dalj časa zaprt zaradi odpravljanja posledic poplave. Pokrajinski muzej na gradu si je v letu 1983 ogledalo 9.982 oseb, naslednjega leta 12.312, leta 1985 9.752, leta 1986 13.088, leta 1987 pa so zabeležili 12.753 obiskovalcev. Po razpoložljivih podatkih je naj-večjega zanimanja deležen muzej v gradu, kjer se je število obiskovalcev v dobrih štirih letih skoraj podvojilo. Leta 1983 so našteli 451320 obiskovalcev, v letu 1987 pa 74.419. Kako in zakaj poprečen Goričan porabi denar na področju kulturne dejavnosti? Po podatkih za leto 1986 odpade največji delež (42 odstotkov) za plačilo televizijske naročnine, 30 odstotkov nameni za razne prireditve, filmskim predstavam je namenjenih 16 odstotkov skupne vsote, športne in kulturne prireditve (teater in glasbene prireditve) so pri repu lestvice s približno šestimi odstotki. Če to drži — in nimamo razloga, da bi podatkom oporekali — potem za pravo kulturo porabimo pravzaprav presneto malo! Po podatkih, ki jih je zbrala statistična služba na Pokrajini smo za razne kulturne in športne dejavnosti na Goriškem v letu 1986 porabili 9,8 milijarde lir, vštete so seveda televizijske naročnine (3,9 milijarde lir). ■ Drevi ob 20. uri se bo pričel v rajonu Sv. Ane tradicionalni poletni praznik, ki ga prireja tamkajšnja župnija v sodelovanju s kulturno-športno skupino "Borgo S. Anna". Danes bo poleg srečelova na sporedu tudi ples. Igral bo ansambel Harmony. razna obvestila Uradi Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bodo zaprti od 24. julija do 25. avgusta. Knjižnica Damira Feigla v Gorici je od 21. julija do 18. avgusta zaprta zaradi dopusta. SPDG-rekreacija prireja 30. in 31. julija dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje. Odhod s Travnika ob 5. uri. Predhodna vadba na trim stezi v Pev-mi 24., 26. in 28. julija ob 19. uri. Občinska knjižnica v Doberdobu bo do 8. avgusta odprta ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 18. ure. Uradi ZSKD v Gorici poslujejo v poletnem času ob delavnikih od 8. do 14. ure. Sedež Slovenskega planinskega društva je v poletnih mesecih odprt ob sredah, od 10.30 do 12. ure. KŠD Vipava prireja 30. t. m. ob 9.30 orientacijski pohod "Zaklad gradu v Rubijah". Pravilnik bodo objavili. KD Paglavec v Podgori prireja od 29. julija do 5. avgusta tečaj za vožnjo s kajaki. Podatke dobite pri društvenih odbornikih in na sedežu ZSŠDI v dopoldanskih urah. V prometni nesreči v Ronkah umrl 29-letni motorist iz Poljana Z motorjem silovito trčil v ograjni zid Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj sodili po hitrem postopku 25-letnemu kitajskemu državljanu Shu Li Shengu zaradi nenamernega uboja, pobega s kraja nesreče in zaradi poskusa zakritja dokazov o odgovornosti. Sheng je bil od 12. julija zjutraj v priporu. 11. julija ponoči se je y Fari pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Življenje je izgubil 21-letni vojak An-drea Vezzelli iz Modene. Med prečkanjem ceste, na označenem prehodu za pešce, ga je zadel avtomobil, ki je po trčenju nadaljeval vožnjo. Kasneje so ugotovili, da je avto renault 21 upravljal 25-letni Sheng, ki skupaj z bratom in še nekaterimi drugimi rojaki vodi kitajsko restavracijo na Travniku. Včerajšnja razprava je razkrila ozadje tragičnega dogodka: Sheng je po nesreči nadaljeval vožnjo proti Gradišču in se zatem po avtocesti vrnil v Gorico, kjer je nadaljeval strežbo. Šele ko mu je eden od gostov povedal,, da se je pri Fari Zgodila smrtna nesreča, je zaprl lokal. Razprava ni povsem pojasnila, kaj se je zatem zgodilo. Dejstvo je, da so karabinjerji že nekaj ur po nesreči v Fari v Ulici Brass našli renault 21, deloma poškodovan, na njem pa lase in sledove krvi. Obtožnica je Shenga bremenila, da je s tem ko se je namerno zaletel v drevo v Ulici Bras skušal zabrisati dokaze nesreče. "Če bi obtoženec imel' res take namene," je v zagovoru dejal odvetnik G.- Devetag, "bi se zares zaletel v dre- vo, tako, da bi povsem razbil avto." Zagovornik je opozoril tudi na poskus, da se avtomobilist, "ki se mu je pač pripetila prometna nesreča, tako kot tolikim drugim", prikaže kot posebno nevaren človek. Tak odnos se kaže po mnenju zagovornika tudi v zadržanju sodnih organov, ki so potrdili pripor. Zagovornik je skušal omiliti odgovornost šoferja renaulta tudi glede same povzročitve nesreče. Menda je Andrea Vezzelli, ki se je že poslavljal od vojašnice, saj mu je do izteka roka manjkalo le nekaj dni, precej neprevidno prečkal cesto. Posebno oster je bil v svojih zahtevah javni tožilec, ki je predlagal eno leto in štiri mesece zapora zaradi nenamernega umora, dva meseca aresta zaradi bega po nesreči ter devet mesecev in deset dni zapora zaradi poskusa zabrisanja dokazov o odgovornosti za kaznivo dejanje. Tožilec je zahteval tudi, da se ne priznajo olajševalne okoliščine. Na procesu je nastopil tudi predstavnik civilne stranke in postavil zahtevek po izplačilu takojšnje odškodnine v znesku 60 milijonov. Sodišče je Shenga obsodilo na leto dni in sedem mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in plačilo akontacije odškodnine v znesku 15 milijonov lir zasebni stranki, medtem ko se bo dokončna odškodnina določila v posebnem postopku. Zaporna kazen je pogojna in sodišče je odredilo, da Sheng zapusti zapor. V prometni nesreči, ki se je zgodila v četrtek ponoči v Ronkah, je umrl 29-letni Franco Capra iz Poljana , Ul. della Foiarola 36. Nesreča se je pripetila nekaj pred prvo uro zjutraj v Ulici San Vito v Ronkah. Po ugotovitvah prometne policije, je Capra z motorjem yamaha 750 zadel v rob pločnika v bližini hiše št. 81 v omenjeni ulici San Vito v Ronkah. Po tem prvem trku je izgubil nadzorstvo nad težkim motorjem, ki je zavozil na levo stran cestišča, udaril ob ograjni zid in ob njem drsel nekaj metrov. Capra je bil na mestu mrtev zaradi hudih poškodb prsnega koša in najbrž tudi glave. Zdi se, da je do nesreče prišlo zaradi neprimerne hitrosti. Ponesrečenec, ki je bil po poklicu pleskar, se je menda vračal domov, roti Dobbii, kjer je v zadnjem času ivel, čeprav je uradno bivališče imel v občini Poljan. Pogreb bo danes v Foljanu. Lačni tatovi v Koprivnem V noči na petek so tatovi obiskali bar "Al buon bicchiere" v Koprivnem, Ul. Mameli 8. Zlikovci so v lokal, ki je last tamkajšnje kmetijske zadruge, vdrli skozi stranska vrata. Med krajo jih ni očitno nihče zmotil, saj so v baru pazljivo prebrskali vse kotičke. V blagajni so našli kar čedno vsoto 500 tisočakov, ki je bila inkaso prejšnjega dne. Poleg tega so odnesli še televizijski sprejemnik, radijski aparat, električno pečico in večjo količino vsakovrstne hrane. Nezaželeni nočni obiskovalci so med svojim "delom" očitno postali tudi lačni, saj so si privoščili nekaj narezka in več kozarcev pijače. Tatvino je šele zjutraj okrog 7. ure odkrila upraviteljica lokala Giuseppi-na Medveš, ki živi v isti ulici le nekaj desetin metrov stran. Vrednost plena znaša približno 3 milijone lir. Zadevo preiskujejo karabinjerji iz Koprivnega. Radijski sprehod po Doberdobskem V okviru niza oddaj Poti, zanimivosti in lepote naše dežele, ki predstavljajo naše kraje od Milj do Kanalske doline, bo radio Trst A danes ob 12. uri prenašal oddajo od Tržiča skozi Selce in Doberdob do Poljan. Oddaje pripravlja Marjuča Offizia ob sodelovanju Zdenka Vogriča za goriško področje. razstave Goriški muzej obvešča, da so zaprli razstavo Podobe Soške fronte v dvorcu De Bartolomei. Razstavo bodo v obliki stalne zbirke postavili na Sveti gori. Odprtje bo predvidoma v septembru. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Lei, io e lui«. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA 17.30-22.00 »Vacanze partico-lari di giovani mogli«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Zaljubljena sirena«. Ob 22.30 »Dekleta iz taksija«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Popoldanske strasti«. DESKLE 19.30 »Življenje s stricem«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 - tel. 410341. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 9.30 Rosalia Med-vescig vdova Spangher iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. uri Federico Glessi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče, ob 12.30 Orten-sia Zaccaria vdova Buffolini iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. Posegu bo Občina namenila pol milijarde lir V Štandrežu predstavili načrt za obnovo poslopja osnovne šole Šola v Štandrežu je že več let potrebna temeljite obnove (Foto Marinčič) Med raznimi odprtimi^ vprašanji s področja javnih del v Štandrežu je problem obnove poslopja osnovne šole gotovo eden najbolj občutenih. Šolsko osebje, starši in rajonski svet v Štandrežu že več let opozarjajo občinsko upravo na nevzdržno stanje in potrebo po temeljiti obnovi poslopja. Po večletnem prigovarjanju je, kot kaže, končno napočil čas konkretnih posegov. Občinska uprava je poskrbela za idelavo načrta, ki so ga v četrtek predstavili na skupščini rajonskega sveta. Občinsko upravo je predstavljal podžupan in odbornik za javna dela Del Ben, podrobneje pa je o načrtu spregovoril načelnik občinskega tehničnega urada inž. Spano. Slednji je v obrazložitvi pojasnil, da so se med pripravo načrta posvetovali z učitelji, tako da bi končne rešitve čimbolj ustrezale potrebam uporabnikov. Poseg bo dokaj temeljit, saj bodo povsem obnovili ostrešje, preuredili notranjost in namestili nove inštalacije. Z dvorišča bo v šolo mogoč dostop prizadetim. V pritličju bosta po novem dve učilnici, v prvem nadstropju tri in manjša soba za učitelje. S preureditvijo prostorov bo šola razpolagala s štirimi zelo prostornimi učilnicami in eno manjšo, kar naj bi ustrezalo potrebam. Streho in ostrešje bodo obnovili v celoti, prav tako žlebove, okna in polkna (namestili bodo aluminijasta, vendar na videz povsem enaka dosedanjim lesenim) ter večji del ometa. Sedanji prizidek s higienskimi prostori bodo porušili. Povsem nove bodo inštalacije od električne napeljave do centralnega ogrevanja na metan. Cen- trala za ogrevanje bo v ločenem poslopju. Inž. Spano je še podrobneje predstavil druga manjša dela in tehnične rešitve, s katerimi nameravajo zagotoviti varnost pred požari v skladu z obstoječimi predpisi. Za vsa dela bodo predvidoma potrebovali nekaj več kot 500 milijonov lir. Predsednik rajonskega sveta VValter Ressi in drugi svetovalci so postavili še nekaj predlogov v zvezi z deli, predvsem pa so hoteli vedeti, čez koli- ko časa bo Občina sposobna izvesti poseg. Del Ben je povedal, da mora občinski svet še odobriti načrt, nakar si bo treba zagotoviti finansiranje in dati v zakup dela. Predvidoma bodo ob koncu prihodnjega šolskega leta začeli z deli, ki bi morala trajati deset mesecev, v vsakem primeru ne več kot eno šolsko leto. Postavil se bo problem selitve otrok v šolskem letu 1990/91, o katerem pa je po mnenju Del Bena še preuranjeno razpravljati. Beneški koncert Pink Floydov v oceni poslušalcev (in žrtev) Med dvesto tisoč mladimi tudi nekateri Goričani Množica dvesto tisočih, ki je prejšnjo soboto v Benetkah v živo sledila brezplačnemu koncertu znamenite skupine Pink Floyd, bo nedvomno ohranila v naj lepšem spominu samo nastop legendarnih glasbenikov, saj je bilo vse drugo prava mora. Dogodek, ki je izzval morje kritik in polemik, bi ob boljši organizaciji ne imel takih posledic: to je mnenje nekaterih naših ljubiteljev tovrstne glasbe, ki so nam posredovali nekaj svojih vtisov o tem nepozabnem koncertu. David Fajt, Ivo Kovic, Robert Peric, Albin Devetak in Irene Cecutta so se odpravili z avtom že v petek zvečer. "Hoteli smo se izogniti gneči in hrupu zadnjega dne," nam je povedal Ivo. "To nam je le delno uspelo, saj je bilo že 24 ur prej veliko ljudi, ki je spalo na postaji, pa tudi na Trgu sv. Marka. Mi smo prenočili kar v avtu, sploh pa nismo mogli zatisniti očesa, saj so nas komarji neusmiljeno trpinčili." "Naslednje jutro," nadaljuje Robert "smo se takoj po šesti uri odpravili v Benetke. Na Trgu sv. Marka je bilo že polno ljudi. Izbrali smo si prostor in začelo se je mučno -pričakovanje. Mesto je bilo zelo neprijazno, saj so zaprli vse bare in okrepčevalnice, tako da je marsikateri trpel lakoto in žejo. Če pomislimo še na sonce, ki je močno žgalo in peklo, si lahko predstavljamo, kakšno je bilo vzdušje." "Ob desetih je bil trg že prenatrpan," pravi David. "Nikamor več se nisi mogel premakniti, saj bi na tak način moral stopati po človeških telesih in po odpadkih, ki so pomazali mesto ne samo po krivdi množice, ampak tudi zaradi skoraj popolne odsotnosti smetnjakov. Organizacija je torej res pešala, da pa o gostoljubnosti sploh ne govorimo. Sami Pink Floydi so bili razočarani nad sprejemom." V takšnih pogojih so torej mladi ves dan pričakovali začetek koncerta. Večjih izgredov ni bilo, čeprav je bilo prenapetosti in vzrokov na pretek. Karabinjerji niso nič pregledovali prisotnih kot drugod, tako da bi lahko prišlo tudi do neljubih dogodkov. Robert in Ivo sta nam povedala, da je bila množica kljub vsemu precej disciplinirana. Nekaj strahu so vseeno imeli, predvsem takrat ko se je baje zaradi prerivanja del množice začel nevarno premikati proti njim. "Ko se je koncert začel, smo pozabili na vse," so nam povedali. Za Roberta in Davida ni bilo to prvič. "V Modeni je bilo drugače. Scenarij seveda ni bil tako slikovit in vabljiv, kvaliteta zvoka in svetlobni efekti pa so bili bogatejši. V Benetkah je bil glas nižji, vendar to ni pokvarilo občutka. Škoda le, da je bilo vse skupaj prilagojeno televiziji, tako da ni bilo mogoče vzpostaviti pravega "fee-linga" med publiko in odrom." Peterica je kljub raznim nevšečnostim izrazila veliko zadovoljstvo nad izletom v Benetke. Žal so taki glasbeni dogodki v Gorici prava redkost in še na teh je prisotnih izredno malo. Mogoče je pri tem kriva slaba reklama ali pomanjkljiva organizacija, dejstvo pa je, da nimajo podobne pobude zadostnega uspeha. Mladi iz teh krajev se morajo torej podati v druga mesta, kar pa po mnenju Roberta ni tako tragično. "Seveda bi raje šel v Gorico, ker je zraven, ampak tu bi bilo okolje preveč domače in morda ne tako vabljivo. Najlepši prostor bi mogoče bilo letališče, saj-je športna palača neprimerna tako zaradi akustike kot zaradi ambi-enta." (af) Predsednik Pokrajine na obisku v centru za restavriranje tiskov Deluje v zavodu Pastor Angelicus v Gorici Predsednik pokrajine Gianfranco Crisci je pred kratkim obiskal študijski center za restavriranje, ki ima svoj sedež v zavodu Pastor Angelicus v Ul. Rabatta. Center že vrsto let vodi zadruga, ki ji načeluje predsednica Bruna Tomasini. Ta je predsedniku Pokrajine podrobneje orisala delovanje centra, od zapletenih restavratorskih posegov na papirju do vezave in foto-reprodukcije starih knjig in brošur. Člani zadruge se pri svojem delu poslužujejo najsodobnejših pripomočkov in znanja, ki jim jih nudijo izvedenci ministrstva za kulturne dobrine. V centru dela pet oseb, tehnični vodja skupine pa je Giuseppe Masi. Delovna skupina restavrira sedaj med drugim tudi dvajset debelejših knjig, ki so last kjižnice semenišča in v katerih je več lastnoročnih spisov o pastoralnih obiskih nadškofa Carla Attemsa. Predsednica Tomasinijeva je izkoristila priložnost, da je Criscija seznanila tudi z daljnoročnimi načrti zadruge. Med drugim je dejala, da bi se ta lahko še konkretneje uveljavila, če bi v dogovoru z leposlovno fakulteto Vi- demske univerze priredili pouniverzi-tetni tovrstni tečaj. Crisci je zagotovil, da se bo srečal s predstavniki Videmske univerze ter jih seznanil s to možnostjo. Predsednici je dodatno zagotovil, da se bo pokrajinska uprava v bodoče posluževala njihovih uslug pri restavriranju svojih dobrin. Lestvice za suplence Šolsko skrbništvo sporoča, da so z včerajšnjim dnem izobesili v predver-ju skrbništva, na industrijskem zavodu "Ceriani" v Tržiču, na tehnično-trgov-skem zavodu "Fermi" v Gorici in na zavodu IPSAM v Gradežu, dokončne lestvice za letne in začasne suplente tajniškega in pomožnega osebja - za šolski leti 1989/90 in 1990/91. Kdor namerava vložiti priziv na podlagi 16. člena ministrske okrožnice štev. 306 z dne 31. oktobra 1988, lahko to stori le v naslednjih petnajstih dneh. Prošnje za letne in začasne suplence pa lahko interesenti oddajo na ravnateljstvih najkasneje do 10. avgusta. V ospredju šolska problematika in okolje Srečanje med tajništvi KD in SSk Enotna stališča o nekaterih vprašanjih V Sovodnjah sta se v sredo, 19. t. m., sestali delegaciji pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije. Delegaciji sta vodila dr. Mirko Spazzapan in Roberto Grion. Poleg pokrajinskih tajnikov so se po-govorov u(}eie'žiii še načelnik svetovalske skupine v goriškem občinskem svetu E. Tuzzi in tajnik goriške mestne sekcije KD Mattei ter predsednik r“k za Goriško Branko Černič ter deželni predsednik stranke Marjan Ter-pm. Iz tiskovnega poročila, ki nam ga je dostavilo vodstvo SSk izhaja, da sta se delegaciji pogovarjali predvsem o dveh vprašanjih: o prostorskih težavah mz)e srednje šole Ivan Trinko in o upepeljevalniku pri Sovodnjah. Tiskovno poročilo navaja, "da sta se delegaciji dogovorili, da bosta zasto- pali enotna stališča bodisi glede splošnega problema slovenskih šol in njihove dokončne namestitve, bodisi glede rešitve problema onesnaževanja in določitve ubikacije novega upepelje-valnika, ki naj nadomesti sedanjega". Tiskovno poročilo SSk se nadaljuje in zaključuje takole: 'Ob splošni ugotovitvi, da je potrebno v vseh upravnih enotah naše pokrajine obnoviti petstrankarsko koalicijo, ki bo morala v bodoče posvečati mnogo več važnosti okolju in njegovi zaščiti, sta si delegaciji bili tudi enotni v obsodbi zadnjih fašističnih izjav in akcij proti Slovfencem v Gorici, ki postavljajo znova v dvom že ustaljene odnose poštenega in mirnega sožitja prebivalstva." LA MAGLIA POPUSTI POPUSTI POPUSTI TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074 Tik pred glavno sezono dopustov Nadpoprečno zanimanje za obisk ZDA zatrjujejo v turističnih uradih Začeli so se topli in soparni dnevi. Ne da se pomagati, je pač davek, ki ga moramo plačati poletju. Obdobje od junija do začetka septembra — seveda so tudi izjeme — je nekako rezervirano za dopust. Ob tem mislimo na daljše potovanje ali bivanje v bolj ali manj znanih turističnih krajih, toplicah, ob morju, v hribih. Dopust je mogoče (ali treba) seveda preživeti tudi drugače, delovno, intenzivno, ali preprosto doma, zato ker je še zmeraj preveč družin, ki si "dopusta" ne morejo privoščiti. Pustimo sicer to ob strani in poglejmo na svetlejšo stran. Tudi izbira kraja počitnic, cilja izleta, ekskurzije itd. ni preprosta. Težko se je odločiti že spričo najrazličnejših ponudb. V turističnih agencijah imajo namreč na razpolago na kupe prospektov, katalogov, cenikov. Ge želiš izbrati kar sam, boš potreboval pol dneva ali še celo več za sicer površen pregled mogočih kombinacij. Največkrat se prepustimo kar uradniku turistične agencije, ki nam skuša v čimkrajšem času prikazati za naš žep najugodnejšo kombinacijo. V prejšnjih dneh smo se potikali po mestnih turističnih agencijah, ki prijetno vabijo mimoidočega z "mastnimi napisi" in zgovornimi reklamnimi fotografijami v oddaljene in, vsaj na videz, pravljične kraje. Naš obisk v turističnih uradih je žal bil izključno profesionalnega značaja, saj nas je zanimalo le kje bodo pohajkovali tisti Goričani, ki so se odločili za "konkretnejši" dopust. Precej oseb se je letos odločilo za počitnice na grških otokih, v Tuniziji in v Španiji. Teden dni vključno z letalskim prevozom z ljubljanskega letališča, prenočiščem in zajtrkom stane okrog 600 tisoč lir, seveda je cena odvisna od hotelskih storitev. Znatno cenejši je aranžma na jugoslovanski obali, kamor se lahko podaš, če imaš v žepu 350 tisočakov. Izvedeli smo, da je letos v primerjavi z lansko sezono veliko manj zanimanja prav za italijanske in jugoslovanske obalne kraje. Temu je najverjetneje Občinsko odbomištvo za kulturo v Tržiču bo v sodelovanju s Centrom za boj proti zasvojenosti od mamil priredilo v drugi polovici avgusta poletni filmski spored na odprtem. Filme bodo predvajali v coni za pešce v Ul. SanVAmbrogio. Ciklus bo obsegal šest filmov. Prvi bo na vrsti Bertoluccijev "Uultimo imperatore", ki ga bodo predvajali v ponedeljek, 14. avgusta. Sledili bodo: 18. avgusta "Lorso", rež. Jean Jacgues Annaud, 21. avgusta "Bagdad cafč", rež. Percy Adlon, 24. avgusta "Chi ha incastrato Roger Rab- botrovalo nadležno morsko cvetenje, ki bo tudi letos močno oškodovalo obmorske turistične delavce. Osebe, ki so se odločile za počitnice na morju, so se v veliki večini primerov opredelile za 14-dnevne ponudbe, le nekaj si jih je privoščilo tritedensko ali še daljše popotovanje. Kar zadeva počitka v Dolomitih ali v kakem drugem gorskem turističnem centru je bilo letos prav malo povpraševanja. Zdi se, da Goričani torej raje zahajajo na morje kot v hribe. Število oseb, ki si želijo na daljše in finančno zahtevnejše potovanje, narašča iz leta v leto. V turističnih agencijah ugotavljajo, da so letos doživele neverjeten odmev ponudbe za obisk Združenih držav Amerike. Še nikdar se ni namreč pripetilo, da bi Goričani tako masovno izbrali to državo za poletne počitnice. Nekateri so si nabavili le letalsko vozovnico. Ta stane z direktnim poletom okrog milijon 300 tisoč lir do New Yorka in bit", rež. Robert Zemeckis, 25. avgusta "Good morning Vietnam", rež. Barry Levinson in 28. avgusta "Arrivederci ragazzi", rež. Louis Malle. Poleg tega načrtujejo v Tržiču pred koncem poletja tudi vrsto gledaliških nastopov amaterskih skupin iz naše dežele. Dokončnega programa še niso oblikovali, napovedujejo pa, da se bodo predstavile razne amaterske skupine, ki delujejo v goriški in videmski pokrajini. Predstave bodo v občinskem gledališču v Tržiču. milijon 600 tisoč lir do Los Angelesa - sicer lahko preletite Atlantski ocean tudi za polovično ceno, če se le sprijaznite z dejstvom, da ne boste ubrali najkrajše poti do New Yorka. Nekateri so izbrali zanimivo rešitev s t.i. fly and dri ve, kjer imate všteto v ceni letalskega prevoza tudi avtomobil za teden ali 14 dni. V Združene države Amerike je odletela predvsem mladina, ki ji angleški jezik ne dela večjih preglavic in ki želijo spoznati nove kraje, ljudske običaje, navezati nova poznanstva itd. Bolj petični Goričani pa so se odločili za večtedensko letovanje na Karaibih. Tudi Goričani so letos občutili praznično vzdušje ob 200-letnici francoske revolucije. Tako se je več oseb odločilo za enotedenski ogled Pariza, ki ostaja še naprej eno najbolj obiskanih evropskih velemest. Nekateri pa so se podali na skrajni Sever, drugi v Južno Ameriko, tretji na Daljni vzhod. Potovalna mrzlica se je torej polastila tudi Goričanov. Velika večina izletnikov je že na poti. To smo v našem mestu lahko opazili že v prejšnjih dneh, ko so mestne ulice v večernih, nekoliko hladnejših urah že napol prazne, (mč) prispevki Ob 1. obletnici smrti Stanka Andol-ška daruje družina inž. Čubeja 100 tisoč lir za obnovo bolnišnice Franje in 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev Gorica. Za združenje Pionieri volontari del pronto soccorso so v razne namene darovali: Luigia Spessot 76 tisoč; Giusep-pina Blasizza 5 tisoč; Rosa Princi 2 tisoč. Pobuda Občine Tržič za poletne dni Avgusta filmski spored na odprtem in nastopi amaterskih gledališč Po 19, etapi kolesarske dirke po Franciji Se Fignon le boji Lemonda? Skupina in posameznik AIX LES BAINS — Kaj se dogaja s Figonom, ki na francoskem touru postavlja na glavo vse teorije o tem, kako se mora obnašati vodeči na lestvici? Namesto da bi se branil pred napadi njegovih zasledovalcev, sam diktira tempo dirke. Kot že v četrtek se je tudi včeraj že po prvih vzpetinah etape pognal v napad v brk zbeganih tekmecev. Tokrat so bili ti, resnici na ljubo, nekoliko manj nerodni in so pravočasno reagirali, tako da se je na čelu dirke znašla prav vodilna peterica. Etapo je v Sprintu dobil Lemond in nekaterim se je zdelo, da ga je Fignon v bistvu pustil zmagati, saj je s čudnimi manevri pred ciljem malodane oviral ostale. Nekateri zdaj menijo, da pobude Fignona niso le odraz njegove izredne forme, temveč so tudi znak strahu pred jutrišnjo etapo na kronometer, v kateri bo Lemond poskušal nadoknaditi 50" zaostanka. Ne gre pozabiti, da je na tem touru Lemond v etapi na kronometer v Rennesu zadal Fignonu 56" zaostanka, na zadnji etapi gira pa 1'18". Zato naj bi Fignon skušal še povečati svojo prednost. Res pa je tudi, da je zadnja etapa od Verseillesa do Pariza dolga samo 25 kilometrov. VRSTNI RED 19. ETAPE: 1. Lemond (ZDA), ki je 125 km dolgo etapo pre- Na kotalkarskem DP Kokorovec brez novih kolajn ROCCARASO — Za Poletovega kotalkarja Sama Kokorovca se je državno prvenstvo končalo brez osvojitve novih kolajn v članski konkurenci. Po bronu, ki si ga je pridobil v obveznih likih, je v prostem programu pristal šele na četrtem mestu, v kombinaciji pa samo na petem mestu. Absolutni protagonist prvenstva je bil Tržačan Sandro Guer-ra, ki je premočno osvojil zlato kolajno v vseh zvrsteh. VRSTNI RED PROSTEGA PROGRAMA 1. Guerra (Jolly Trst), 2. Vene-rucci (Rimini); 3. Giraldi (Pesaro); 4. Kokoorvec (Polet). KOMBINACIJA 1. Guerra (Jolly Trst); 2. Giraldi (Pesaro); 3. Cerisola (Jolly Trst); 4. Venerucci (Rimini); 5. Kokorovec (Polet). Državno prvenstvo se je sinoči tudi končalo. vozil v 3.17'53" s povprečno hitrostjo 37 km na uro; 2. Fignon (Fr.); 3. Delga-do (Šp.); 4. Theunisse (Niz.) vsi v zmagovalčevem času; 5. Lejarreta (Šp.) po 4"; 6. Bugno (It.) 2T1"; 7. Kelly (Irska) in glavnina v času Bugna; 55. Pavlič (Jug.) 9 58"; 78. Čerin (Jug.) 10'49". SKUPNA LESTVICA: Fignon (Fr.) 83.44'32"; 2. Lemond (ZDA) po 50"; 3. Delgado (Šp.) 2'18"; 4. Theunisse (Niz.) 5 36"; 5. Lejarreta (Šp.) 8'35"; 6. Mottet (Fr.) 9'40"; 7. Rooks (Niz.) 9'42"; 8. Alca-la (Meh.) 13'30"; 9. Millar (VB) 16'31"; 10. Kelly (Irska) 16'44"; 11. Bugno (It.) 23'12"; 40. Čerin 1T3'59". Na ženskem touru je Longojeva tokrat dobila etapo z minuto prednosti pred Thompsonovo in Caninsovo, pred katero ima na skupni lestvici 10'44" prednosti. Priprave Triestine Nogometaši Triestine se že nekaj dni potijo v kraju Nuova Ponente na 1.300 m višine. Trenerji Lombardo, Zampa in Švab so jim pripravili obrok dveh dnevnih treningov za skupno tri ure in pol dela. Skupini se je pridružil tudi nov vratar Enzo Maurizio Biato, ki naj bi bil menjava za Gandinija. Walter Pasgualini pa se je zaradi hudih družinskih težav začasno vrnil v Trst. Športni direktor Salerno ob pro- BASTAD — Kot je bilo pričakovati si je Švedska v polfinalu svetovne skupine Davisovega pokala že po prvem dnevu dvoboja z Jugoslavijo zagotovila izdatno prednost z 2:0 in bo bržkone že v današnji igri dvojic dosegla uvrstitev v finale, Jugoslovani pa se bodo težko izognili porazu brez dobljene partije. Nekaj upanj so modri polagali v Ivaniševiča, ki bi lahko ugnal Svens-sona, toda mladi Spličan ni igral dovolj dobro. Izdala ga je predvsem živčnost, kar je bilo še posebej vidno v drugem nizu, v katerem je Ivaniševič vodil s 4:1. Prpič se je VVilanderju upiral le v prvem nizu, ko je Šved igral nekoliko lagodno. Jugoslovan je imel v tie bre-aku set-žogo pri rezultatu 7:6, nato pa je izgubil s 7:9, v preostalih dveh nizih pa sploh ni bil kos objektivno boljšemu nasprotniku. Izida: Svensson - Ivaniševič 6:4, 7:6, 3:6, 6:4; VVilander - Prpič 7:6, 6:1, 6:0. stem času sklepa pogodbe z igralci. Sporazumeti se mora le še s Cerone-jem, Gandinijem, Papaisom in Costan-tinijem, vendar kaže, da le-ti niso postavili pretiranih zahtev. Stališče Udineseja V zvezi z afero Rosenthal je vodstvo Udineseja izdalo sporočilo, v katerem ponovno poudarja, da so se izraelskemu nogometašu odrekli izključno iz zdravstvenih razlogov. Ponudili naj bi mu revizijo pogodbe z obojestranskimi jamstvi v primeru poškodbe, a Rosenthal naj bi to zavrnil in zapustil Videm. Udinese je tudi še naprej pripravljen na soočanje z nevtralnim zdravniškim razsodiščem. V sporočilu je rečeno, da pojavi rasistične nestrpnosti nikakor niso vplivali na ocene društva. Povsem drugače pa razmišljata Rosenthal in njegov menedžer Ben-Isra-el. Trdita, da je zdravstveno vprašanje le pretveza in da se za vso zadevo skriva nezmožnost videmskega kluba, da zadosti finančnim obvezam do dosedanjega Rosenthalovega kluba Stan-darta in do igralca samega. Medtem pa se je Argentinec Sensini po podpisu pogodbe vrnil v Argentino in tam izjavil, da so ga v Vidmu lepo sprejeli. V Munchnu pa se je zavleklo pozno v noč. ZRN je bila proti ZDA že na robu poloma, saj je po zmagi Gilberta nad Steebom Agassi v dvoboju z Beckerjem že vodil z 2:0, v tretjem nizu pa s 6:5 in s pravico do serviranja, vendar je izgubil igro, nato pa še tie break in četrti niz. Dvoboj so, kot predvideva pravilnik, prekinili ob polnoči, kar je v tem primeru še kako ustrezalo vidno bolj utrujenemu Agassiju. Izida: Gilbert - Steeb 6:2, 2:6, 2:6, 6:4, 6:4; Becker - Agassi 6:7, 6:7, 7:6, 6:3,. Tudi Italijani so v tekmi za obstanek v svetovni skupini z Dansko na-lahko opravili s skromnim nasprotnikom. Zanimivo je to, da se je moral bolj potruditi Camporese, ki je igral s slabim Christiansenom, medtem ko je Nargiso po slabem začetku zlahka strl odpor mnogo bolj kotiranega Tausona. Izida: Nargiso - Tauson 4:6, 6:4, 6:1, 6:3; Camporese - Christiansen 4:6, 6:4 3:6, 6:2, 8:6. Nisem pristaš kulta osebnosti, ki se je izkazal za škodljivega in preživetega, vendar se dogaja, da lahko človek s svojim delom pogojuje delovanje skupine, v kateri sodeluje. Če se ta skupina leta predstavlja širšemu občinstvu lahko pride do istovetenja osebe in skupine. Taki pojavi niso redki v športnih krogih, še posebno tekmovalnih in tudi zamejska telesna kultura se ni mogla ogniti temu pojavu. Logično je, da predstavljajo najboljši atleti vzgled za mlajše rodove. Ti jih skušajo doseči, skušajo osvojiti njihovo tehniko in njihov ugled. Tak pojav je pozitiven, saj prav borba za boljše uspehe postane gonilna sila za nadaljnji razvoj skupine ali panoge. Teh pojavov smo imeli v naših društvih kar precej. Dajem le neke primere, ki so ostali zabeleženi tako v nagradnih natečajih kot v časopisnih poročilih. Namenoma bom trenutno omenil le najstarejše športnike. Vsi dobro poznamo prvo "damo" našega namiznega tenisa Sonjo Milič, ki je še po dolgih letih bojev in delovanja vzgled vsem generacijam namiznoteniških igralk. Ljudje so spoznali in priznali njeno vlogo, saj je bila neštetokrat nagrajena. Če ostanemo še pri namiznem tenisu bi omenil Borisa Košuta, ki je bil vodilni med moškimi v isti panogi. Spominjam se ga iz športnih iger: vsi so se vneto borili proti nemu, tudi če so vedeli, da nimajo možnosti za uspeh. A vendar je sleherni upal, da mu bo danes uspelo. V odbojki je prišlo do obdobja Veljakov. Bratranci so dolga leta vzbujali zavist - v pozitivnem smislu med vrstniki; mnogi so želeli, da bi tolkli tako kot so oni znali. Eden od Veljakov je prišel v neko enciklopedijo italijanskega športa. Tudi atletika nam je prinesla nekaj vidnih vzgledov, med katere spada dese-terobojec Vojko Cesar. To so le nekatere osebe, ki so dale svojim društvom in celotni zamejski kulturi neki pečat, ki se sklada z obdobjem hitre rasti vsega našega delovanja. Nehote so pritegovale občinstvo in mlade rodove; pripomogle so k zrelejšemu načinu gledanja na naše gibanje. Tudi starši so ugotovili, da delamo resno, da nismo le rekreativci in da lahko njihovi otroci dosežejo vidne uspehe tudi v krogu slovenskih športnih društev. To je pomenilo miselni kakovosti skok, ki nam je bil v določenem trenutku potreben; pripomogli so k preskoku "manjšinske miselnosti", ki je mnogokrat pogojevala našo vztrajnost in voljo do zmage. Zadnje desetletje je dokazalo moč košarke. Skupina atletov je dobila neko skupno motivacijo, ki jih je privedla od najnižje lige tja do B2 lige. Vsakoletno napredovanje je predstavljalo nekaj novega za to športno zvrst, ki je v Italiji še kako razvita. Državno športno časopisje je moralo pisati na dolgo in široko o tej skupini, ki je imela čisto specifične značilnosti. Zaradi tega je Jadran postal izredno dober ambasador naše manjšine. Okoli društva je nastalo gibanje, ki je pritegnilo v športne palače na tisoče ljudi. Mestu kjer živimo smo tako dokazali, da smo zmožni velikih podvigov z lastnimi silami, brez zunanje pomoči. Trdo in profesionalno delo je botrovalo temu razvoju. Logično je bilo, da so društvo in tudi posamezniki želi med gledalci in dopisniki veliko odobravanje. Tudi njim so pripadala prva mesta po priljubljenosti in to popolnoma upravičeno. Mnogi mladi atleti, ki so pričeli s svojo aktivnostjo pri drugih društvih so računali na možnost, da bodo enkrat sodelovali s to skupino. In pri košarki privlači kdor napravi največ košev, kot pri odbojki tisti, ki tolče. To je zaključek akcije, točke gredo v zapisnik, kar je važno za dosego končnega uspeha. Skoro nihče ne opazi težkega garaškega dela celotnega moštva, ki mora ustvariti pogoje za dobro izvršen in pozitivno zaključen napad. Žal je prišlo v zadnjem času do nekaterih premikov, ki lahko ohromijo delovanje te skupine. Logično je, da mora priti do menjave generacij, da morajo mlade sile zapolniti vrzeli in garaško delati, da bi dosegle zaželjeno raven. A to še ni vse: prišlo je do odtujevanja najboljših igralcev; igralci, ki so bili v očeh naj mlajših zastavonoše našega športa. Nimam pravice, da bi obsojal igralce: dosegli so tako raven in so želeli preis-kusiti svoje sile tudi v drugačnem okolju. To je bil izziv za lastne sposobnosti, preiskusni kamen uspešnosti. Preskok v profesionalno okolje je težaven, a vendar vabljiv. To je potrditev pokazane kakovosti, ki jo bo moralo dokončno preizkusiti novo, drugačno in istočasno neis-prosno okolje. Žal smo tako izgubili nekaj oseb, ki so za nas mnogo pomenile. Jih lahko kritiziramo ali obsojamo? Ne, žal moram potrditi, da nimam pravice zaustaviti življenjske poti osebe, ki se skuša profesionalno uveljaviti. In vendar ostane v ustih neki grenak priokus. Zakaj je moralo priti do tega, zakaj nismo še zmožni ustvariti v naših krogih take pogoje, ki bi omogočili tudi najboljšim, da preiskušajo svoje sposobnosti na najvišji ravni. Objektivnih razlogov je mnogo in jih vsi prav dobro poznamo, a vendar menim, da bi se dalo še kaj storiti. Ne moremo vedno odtujevali tistih oseb, ki poosebljajo v očeh gledalcev in mladih rodov našo uspešnost. Ti športniki ne bodo zbrisani iz našega spomina: sledili jim bomo, vsaj nekaj časa, potom poročil; žal bodo daleč, jih ne bomo več vsakodnevno videvali. In prav zaradi tega dobi človek občutek nelagodja: išče pot kako bi ustvarili višje pogoje dela, a jo trenutno ne dobi. Za temi cilji moramo stremeti. Sleherni človek nam je potreben, a vendar moramo tudi za njega ustvariti pogoje za nemoten razvoj. Marku pa želim vso srečo na novi poti, a vendar si želim, da bi se kmalu vrnil med nas. ODO KALAN Polfinale Davisovega pokala Jugoslovana brez moči Oberdan in Pregare k Jadranu Živahno na Vrhu in Peči Po odhodu Marka Bana, ki je bil vsa ta leta eden najzaslužnejših za Jadra-nove uspehe, sta v Jadranove vrste prestopila borovca David Pregare in Dean Oberdan. David Pregare, ki je bil eden ključnih igralcev Borove ekipe, da je najprej napredovala v D ligo, potem pa da je dve leti zaporedoma tudi ostala v četrtoligaškem društvu, je sicer v lanski sezoni enkrat tedensko že treniral z Jadranom. Dean Oberdan je v lanski sezoni nastopal v kadetskem moštvu Jadran Farco in je odločilno pripomogel, da se je ekipa uvrstila v meddeželno fazo. Dean pa je tudi član italijanske kadetske državne reprezentance in je gotovo eden največjih košarkarskih talentov v deželi. Za oba Borova košarkarja bo nastop v B-2 ligi lepo priznanje in hkrati tudi velik izziv, (jan) Dean Oberdan V teh dneh je zlasti nogometna športna dejavnost v slovenskih vaseh na Goriškem res bogata. Drevi ob 17.00 uri bodo na Vrhu odigrali v okviru turnirja, ki ga prireja KD Danica pod pokroviteljstvom gostilne Devetak in podjetja Nova Export, finalno srečanje za tretje mesto. V malem finalu se bosta med seboj pomerili ekipi z Opatjega Sela in Brestovice. Ob 18.30 pa bodo stopili na igrišče Vrhovci, ki se bodo s Števerjanci potegovali za lovoriko najboljšega. Na Peči se je prejšnji četrtek pričel že tradicionalni nogometni in odbojkarski turnir ob poletnem prazniku domače KŠD Vipava. Turnir je namenjen izključno vasem, ki spadajo v So-. vedenjsko občino, in sicer Peč, Sovod-nje, Gabrje in Vrh. Moške ekipe se bodo med seboj pomerile v nogometu in odbojki, ženske pa le v nogometu. Zmagovalec turnirja bo tista vas, ki bo najuspešnejša v skupnem seštevku osvojenih točk v vseh treh tekmovanjih. Prvi večer so v ženskem nogometu ekipi s Peči in Gabrij igrali neodločeno 2:2, Pečani pa so nato s prepričljivim 4:1 odpravili Sovodenj ce. V odbojki je zmaga pripadla Vrhovcem: Vrh - Gabrje 2:0 (15:9, 16:14). Včeraj je bilo na sporedu drugo kolo turnirja. Turnir se bo nadaljeval v ponedeljek, zaključil pa se bo v četrtek. Igralo se bo sledečem razporedu: PONEDELJEK: 18.30 Peč - Gabrje (m. nog.), 19.30 Gabrje - Vrh (ž. nog.), 20.30 Vrh - Sovodnje (odb.). TOREK: 18.30 Peč - Sovodnje (ž. nog.), 19.30 Vrh - Sovodnje (m. nog.), 20.30 Peč - Gabrje (odb.). SREDA: 18.30 Gabrje - Sovodnje (ž. nog.), 19.30 Peč - Vrh (m. nog.), 20.30 Gabrje - Sovodnje (odb.). ČETRTEK: 18.30 Sovodnje - Gabrje (m. nog.), 19.30 Peč - Vrh (ž. nog.), 20.30 Peč - Vrh (odb.). (mč) obvestila TPK SIRENA vabi vse otroke od 8. do 14. leta starosti, da se udeležijo tečaja za jadrnice optimiste, ki bo od 24. t. m. do 4. avgusta. Vse podrobnejše informacije in navodila dobite na pomorskem sedežu kluba (Miramarski drevored 32) v popoldanskih urah (tel. 422696). SPDG - REKREACIJA organizira 30. in 31. Julija dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje. Odhod s Travnika ob 5.00. Predhodna vadba na trim stezi v Pevmi in sicer 24., 26. in 28. julija ob 19.00. KD A. PAGLAVEC organizira od 29. julija do 5. avgusta tečaj za vožnjo s kajaki. Podatke za udeležbo dobite pri društvenih odbornikih in na sedežu ZSŠDI v dopoldanskih urah. KŠD VIPAVA prreja 30. julija, ob 9.30 orientacijski pohod »Zaklad gradu v Rubijah«. Pravilnik bo objavljen. ZSŠDI sporoča, da bo danes urad zaprt. \\tl// ✓ Davor Zupančič Meje nemogočega Kratek pregled svetovnega alpinizma Aktivno pri nas »Kaj bi s svojim narodnoosvobodilnim ognjem stric Sova v filmu Na svoji zemlji, brez hribov okoli Baške grape! Kaj bi štajerski viničarji in obmurski mlinarji brez goric in temnih tolmunov deroče Mure! Kaj bi Kala brez divjine alpskega sveta! Kaj bi Temnikar na svoji gorski kmetiji s svojim strašnim bojem za poštenega človeka, kakršnega zmore le v boju z naravo ojekleneli junak, kaj bi v filmu Balada o trobenti in oblaku - brez komenske pokrajine! In kaj bi deček Kekec brez slovenskih gora, brez junaškega boja s planinskim orlom in čudnim možem Bedancem onstran strme soteske!« S temi besedami je dr. France Brenk hotel poudariti vlogo in pomen planinskega sveta v slovenski kinematografiji in ne samo v njej. Slovencem so bile gore od vedno pri srcu. Naj pomislimo le, da je stilizirani obris Triglava simbol slovenstva in slovenskega naroda. In prav v triglavski steni, v steni vseh sten, se začenja zgodovina velikega slovenskega alpinizma, ki je danes svetovno uveljavljen. Nekajkrat smo že poudarili, da je bil alpinizem v Julijskih Alpah v primerjavi z dolomitskim nekoliko nazadnjaški. Pri tem pa ne gre pozabiti na napore Henrika Tume in nekaterih članov planinskega društva Dren, da bi v plezalski tehni- ki dohiteli takrat premočne Nemce in Italijane. Toda podjarmljenim Slovencem ni bilo dano, da bi dosegali uveljavljene sosede. Nemci, ki so takrat gospodarili na Slovenskem, so vzeli pod svojo oblast tudi slovenske gore. Ni čudno torej, da so vsi vzponi, ki so bili izvršeni pred prvo svetovno vojno in med njo v Julijskih Alpah podpisani s tujimi imeni. Tako naj za primer vzamemo nemško smer v Severni triglavski steni ali pa Hornov vzpon na Jalovec. V vojnem času pa sta kaplan v avstrijski vojski Hans Klug in vojak Hans Stagl preplezala vrsto zanimivih smeri v Zahodnih, današnjih italijanskih Julijskih Alpah. Po vojni so se Slovenci vsaj delno rešili tujega jarma in to se je takoj poznalo tudi v gorniškem delovanju. Že leta 1921 je bil ustanovljen turistični klub Skala, pri katerem so gojili alpinizem, smučanje in fotografijo. Prvi predsednik društva je bil Drago Zorko. Toda za nas je predvsem zanimivo, da je leta 1992 v omenjeni klub stopil prvi slovenski športni plezalec dr. Klement Jug. Jugova osebnost, filozofija, njegov pogled na življenje in njegova ljubezen do gorš in slovenskega naroda, vse to je bilo že na dolgo in široko opisano v številnih knjigah in zato ne bi ponavljali, kar je bilo že stokrat povedano. Omejili se bomo na njegovo alpinistično dejavnost, ki je kljub kratkotrajnosti lahko v zavist marsikateremu sodobnemu alpinistu, pred- vsem pa se bomo posvetili opisu njegovega tragičnega zadnjega vzpona v orjaškem zahodnem stebru Severne triglavske stene. Med najzanimivejše vzpone Klementa Juga štejemo: vzhodno steno Stenarja, severozahodno Cmirja in Prisojnika, severno Škrlatico, številne smeri v Kamniških Alpah ter slovensko in nemško smer v Steni. Večino teh tur je opravil sam in sam je bil tudi, ko se je slednjič skušal v Klement Jug (1898-1924) usodnem stebru. Kdo ve, kaj si je Jug mislil, ko je v ranem jutru zadnjič stopal po stezici, ki pelje na škrbino Luknja, naravni prehod med dolino Vrat in Trento. Morda na nesrečno ljubezen, ki jo natanko opisuje Svetina v romanu Stena, ali pa je sleherno misel prevzel mogočni skalnati steber, ki je že dolgo izzival njegov pogum. Verjetno ga je zazeblo v prste, ko se je dotaknil skale na lažjem, petdeset metrov visokem skoku pod steno, in hladna skala ga je prebudila iz sanj. Težave v tem predelu prav gotovo niso vznemirjale izurjenega plezalca, medtem ko je zajeda, ki označuje pravi začetek smeri, kar trd oreh. Pošteno se je moral potruditi v sto metrih četrte stopnje, ki privedejo do gladke plošče. Temna, skoraj črna skala je stopnjevala občutek osamljenosti. Pogled navzgor je zapiral nič dobrega obetajoč previs, medtem ko se je pogled v dvestometrski prepad ustavil na snežiščih in grušču pod steno. Raztežaj previdnega premikanja po gladki plošči, kjer skalo bolj božaš, in že je stal pod previsom. Nekaj časa se je obotavljal, kajti že dvakrat ga je ta previs zavrnil, tokrat pa se je prepričal, da ga mora premagati, in spoprijel se je s skalo. Zabil je klin, zanj potegnil in že je držal dober oprimek nad previsom. Zavihtel se je v strašno praznino in... zadnjič zagledal modrino neba, preden je treščil na tu pa tam zasneženo melišče pod Severno triglavsko steno. Naši plezalci rušijo meje svetovnega alpinizma Dušan Jelinčič Tomo Česen sam preplezal »nemogočo« himalajsko steno Jannuja Slovenski alpinizem se je v zadnjem desetletju s svojimi izrednimi uspehi na vseh plezalskih področjih, pač od Himalaje in Patagonije do klasičnih sten in športnega plezanja, prebil na sam svetovni vrh in si počasi pridobiva tisto dostojanstvo doma in po svetu, ki si ga vsekakor zasluži. Vendar je bila pot do tega dostojanstva težka in strma, pa tudi psihično naporna, saj res ni prijetno, da je več vredno tisto, kar naredijo oz. preplezajo drugi le zato, ker so pripadniki velikega in ne majhnega naroda, da je več vredno tisto, kar se bolje propagira, kar se bolje prodaja. Tako je bilo s slovenskimi alpinističnimi uspehi pred desetimi leti na Everestu, kjer so preplezali do sedaj še vedno najtežjo smer na to goro, pa tudi v južni steni Lhotseja, na Daulaghiri in še marsikaj drugje. Prav v zadnjem obdobju pa se je veter obrnil: tudi mednarodna javnost je začenjala spoznavati pomen slovenskega alpinizma in ga uvrščati v sam svetovni vrh, kamor seveda tudi spada. Razlogov za te je res mnogo, ne nazadje so začeli naši alpinisti sami boljše informirati sredstva množičnega obveščanja o svojih uspehih, poleg tega pa so se lotili pravilnih sten in podvigov, torej takih, kjer je možna primerjava s tujimi alpinisti, navsezadnje pa je do tega prišlo tudi po naravnem zakonu vztrajnosti, saj ne more pač trajati v nedogled, da nas drugi ne vidijo tam, kjer Slovenci smo in spadamo. Slovenska alpinista, ki sta v zadnjem obdobju opravila taka podviga, s katerima ju lahko upravičeno zapišemo z zlatimi črkami v zgodovino alpinizma, sta Tomo Česen in Viki Grošelj. Prvi je sam preplezal severno steno himalajskega sedemtisočaka Kumbakarno (bolj znan kot Jannu), drugi pa je verjetno prvi, ki je med eno Samo odpravo preplezal najvišjo goro na svetu Everest in četrti vrh na svetu, 8501 m visoki Lhotse. Oba podviga sta izredna, prav zato pa smo se z obema alpinistoma daljše pogovorili, da bi zvedeli vse podrobnosti o njuni nedavni izredno uspešni plezanji. Toma Česna sem dobil doma tik predno se je odpravil na zaslužene počitnice z družino. Pogovor je bil kar se da iskren in zanimiv, saj ni alpinist skrival svojih dvomov, razmišljanj in akcij. Tomo, vodja in mentor slovenskih alpinistov Tone Škarja je označil ‘voj nedavni podvig na Jannuju kot najboljši dosežek v Himalaji sploh. Kako pa bi ga ti označil, glede na to, da odpira nove meje v osvajanju himalajskih vrhov? »Nove meje... To in drugo so že mnogi povedali o moji osvojitvi Jan- nuja po severni steni. Sam ne morem in ne smem tega tako oceniti, naj to storijo izvedenci! Rečem lahko pa, da sem prvi, ki sem sam uspel preplezati tako zahtevno steno, kot je severna stena Kumbakarne.« Opiši ta svoj podvig, sicer pa, zakaj si se odločil prav za Jannu? »Severna stena te gore je visoka 2800 metrov mešanega terena, pač leda in skale. Preplezal sem direktno smer ter za vzpon in sestop skupno uporabil 41 ur. To je, kot si že sam poudaril, prvi solo vzpon na to goro, plezarija pa je bila, posebno glede na to, da se je začela na 4900 metrih in se zaključila na vrhu 7710 m visoko, vsekakor zelo zahtevna in izčrpujoča, tako s fizičnega kot tudi psihičnega stališča. Plezarija v skali je bila težka do stopnje VI4- in tehnično A2, napredovanje v ledu pa je bilo do naklonine 90 stopinj. Stena je objektivno nevarna zaradi plazov in zapadlega kamenja, tako da sem moral plezati tudi ponoči. Res sem torej preizkušal vse svoje sposobnosti... Za to steno sem se odločil, ker je dovolj poznana po svetu in je pač eden od še nerazrešenih problemov Himalaje, s katerim se je že marsikdo preizkusil.« Kako so tvoj uspeh sprejeli v domovini in na tujem, kjer te poznajo že od »ledene trilogije«, ko si pred tremi leti sam pozimi v enem tednu preplezal severne stene Eigerja, Matterhorna in Grandes Jorasses? »V Sloveniji je bilo mnogo navdušenja, nekaj manj pa na tujem. Vendar so o tem uspehu pisali tudi na Japonskem in v ZDA, pa tudi uredniki raznih evropskih planinskih revij so bili nad mojim Jannujem navdušeni. Urednik poljskega Taternika Jožef Nyka je npr. izjavil, da je po njegovem mnenju to najboljši solo dosežek v Himalaji sploh. Podobno so se izrazili drugi, ki me poznajo že od "trilogije". Tudi Messner, ki sem ga srečal na planinskem filmskem festivalu v Trentu, je menil, da je to eden nejveč-jih podvigov v Himalaji sploh.« Leta 1986 si med slovensko odpravo v Karakorum preplezal prvenstveno smer na mitičnem osemtiso-čaku K2. Kako bi primerjal ta dva vzpona? »Ni ju mogoče primerjati. Jannu je vsestransko dosti težji, saj je mestoma težka in psihično zelo naporna plezarija. Vzpon na K2 pa je bil na nekate- rih odsekih relativno ne preveč zahteven.« V zadnjih letih so se meje ekstremnega alpinizma zelo premaknile navzgor. Kaj ni mogoče, da gre tu predvsem za psihološke meje, ki so očitno skoraj neomejene, in ne za meje človekovih fizičnih sposobnosti? Vtis imam namreč, da gre pri tebi predvsem za psihično pripravo, za objektivizacijo neke stene, nevarnosti, skale. Ko steno natančno analiziraš, se nato zanjo odločiš, ker meniš, da imaš objektivne možnosti uspeha... »Res je. Meje modernega alpinizma so predvsem psihološkega značaja. Nekoč se je pač reklo: tega ni mogoče preplezali, in se stene ni lotil nihče. Sedaj so se podrle predvsem miselne prepreke. No, tudi oprema je boljša, pa trening, vendar je vseeno odločilna psihična priprava.« Kako na) se slovenski alpinizem ohrani v samem svetovnem vrhu, ko pa je konkurenca neizprosna? »To se lahko opravi samo s kvaliteto. Opravljati moramo naj naj vzpone, izjemno težke, prvenstvene in solo. Izbirati moramo take cilje, ki imajo močan propagandni naboj, sicer pa menim, da moramo biti še korak pred ostalim svetom in to na vseh področjih alpinizma, ne nazadnje pri športnem plezanju.« Poročanje v tujih časopisih in revijah je vse bolj zadovoljivo... »Vsekakor! Bral sem že reportaže o naših alpinistih v Mountainu, pa Alpu in Rivisti della Montagna, kjer celo opisujejo naše gore, pač Julijce, Pakle-mco in še drugo, kar pomeni, da se stanje bistveno popravlja. To pa smo si izborili sami...« Viki Grošelj tnrrriT**?61?1 Goljem sem se za ta in-■ v 1 dvakrat daljše pogovarjal. Pr- ' Pr^nedaj jim imam za sabo že sedem, jeseni nameravam osvojiti osmega, pa ndi za naslednjo sezono imam še mnogo realnih načrtov, tako da me-lai' da bom, če bo šlo seveda vse v edu, v nekaj letih kronal svoj žvi-Ijenjski sen.« . X svoji zadnji himalajski avan-j X si opravil skoraj alpinistični ču-lliZ’ nied eno samo odpravo si osvo-J."tna)vlši° goro na svetu Everest in najvišji vrh Lhotse, to pa si .,r,l v dveh tednih. Nimam še urad-podatkov, vendar menim, tudi s v desetih dneh osvojil Everest (8848 m) in Lhotse (8501 m) pomočjo arhiva nekaterih najprestižnejših evropskih planinskih revij, da si prvi, ki je v minimalnem časovnem razmahu osvojil ta dva himalajska očaka. Sicer pa imaš letos še načrte... »Ko sem se odpravljal v Nepal Everestu in Lhotseju naproti nisem razmišljal o morebitnem rekordu v Himalaji. Sedaj pa ste prav časnikarji tisti, ki me na to opozarjate. Ne vem, če sem postavil rekord, ki bi bil, pošteno povedano, izreden, morda, no, ne vem, skušaj se pozanimati... Načrtov trenutno nimam. Moral bi se odpraviti na Nango Parbat v Karakorumu, pa nisem šel zaradi izredne psihične in fi- zične izčrpanosti. Verjetno ne bi zmogel še ta vrh. Poleg tega sem si na Everestu malo pomrznil noge, sedaj pa je že dobro. Sicer pa se je prav pred kratkim vrnila doma četverica, ki si je želela na Nango Parbat, pa žal ni uspela. Jeseni se bom še podal na Šišo Pangmo na Kitajskem, potem pa imam več možnosti, ki jih moram še premisliti.« Javnost je tvojim letošnjim podvigom stalno, vztrajno in z naklonjenostjo sledilo, saj so celo med osrednjimi večernimi poročili govorili o Grošljevem napredovanju na Everestu. Nekaj se je torej v zadnjih letih le spremenilo... »Res se je spremenilo. Končno! Pred petnajstimi leti naši novinarji niso imeli pojma, kaj je alpinizem, sedaj pa se je ta dejavnost prebila na sam vrh zanimanja skupno z nogometom in smučanjem. Poleg tega so časnikarji in navadni ljudje dokazali, da so pri tem že zelo pripravljeni, kar je vsekakor prijetno presenečenje. Tako je seveda vse lažje delovati v javnosti. Sicer pa smo ta pozitivem premik povzročili z našo vztrajnostjo prav mi, alpinisti...« V grobih obrisih mi obrazloži, kako je potekala odprava na Lhotse in Everest, med katero je umrl eden vodilnih makedonskih alpinistov Hlevski... »Res na kratko ti opišem, ko pa so se časopisi o tem že na dolgo .in široko razpisali. Na pot sem se podal s svojim že stalnim soplezalcem Stipetom Božičem iz Splita ter se najprej lotil Lhotseja. Na pot sva se podala po normalni poti in brez kisika, zato sva izgubila nekaj dni le za aklimatizacijo. Stipe je žal na višini 8200 metrov obrnil, jaz pa sem v zelo slabem vremenu dne 30. aprila dosegel vrh. Vračal sem se vseeno s Stipetom, ki me je počakal v zadnjem višinskem taboru, nato pa sva sestopila v dolino. Na vrsti je bil še Everest. Tam je že delovala močna makedonska odprava, kar nam je vsekakor olajšalo pot. Vendar sva dokaj hitro dosegla njihovo vršnjo navezo, katero sta sestavljala tudi dve šerpi ter se skupno lotili odločilnega naskoka. Makedonec Jov-čevski je odnehal na južnem sedlu na višimi 8000 m, pet pa nas je nadaljevalo. Najprej sta na vrh prišli obe šerpi, takoj za njima še Božič, ki je potem počakal še llievskega. Sam se priplezal na vrh desetega maja ob osmi uri in pol zvečer in sem seveda takoj obrnil, saj ne bi nikakor bivakiral na vrhu, ker bi bilo to seveda smrtno nevarno. Na sestopu sta bila Božič in Ili-evski najprej skupaj, nato pa je Makedonec pohitel, saj je imel kisik in je seveda bolje napredoval. Sam sem nato Božiča ujel, ko pa sva prišla do tabora štiri ni bilo Hlevskega od nikoder. Nihče ne bo mogel pojasniti njegove izginitve. Možno je, da je zašel na kitajsko stran in padel, možno, da je s kakim lednim odlomom zgrmel v dolino, ali pa celo da se je usedel in mirno zaspal. Tega ne bo mogel vedeti več ninče. Z Božičem sva ' streho sveta" dosegla 10. maja, torej točno deset dni po Lhotseju. Bila sva res v formi...« To pomeni tudi, da si v pol leta osvojil tri osemtisočake, saj si na Čo Oju stal lani novembra. In če boš osvojil še Šišo Pangmo bomo lahko spet pisali o kakem rekordu... Ti si tudi ploden planinski pisec. Slišal sem, da spet nekaj kuhaš... »Če bo šlo vse po načrtih bi morala septembra iziti moja tretja oz. četrta knjiga, če pač imamo moj objavljeni dnevnik v Manasluja, ko se je smrtno ponesrečil Nejc Zaplotnik, za knjigo. Naslov ji bo »Prehodil bi svet za en sam nasmeh«, v njej pa sem opisal svojo plezarijo z vseh najvišjih vrhov vseh celin na svetu. Celo Avstralija je prisotna... V pisanju se namreč tudi resnično realiziram, zato se z veseljem prepuščam tej strasti, ki me, če jo povezujem z alpinizmom, osrečuje in mi polni življenje. To pa je pravzaprav edino, kar je vredno...« Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 22. julija 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ^ ZTT član italijanske -ii5k- ip *sia?ss Zaradi alg porazni turistični podatki Ljudje pa se postopoma vdajajo v usodo RIMINI Marsikdo se v teh urah sprašuje, kako to, da so klavrno propadli protesti, ki so jih organizirali v Emiliji-Romagni zaradi letošnje invazije alg. Le redki so namreč predsinočnjim ugasnili luči v znak protesta, prav tako so se včeraj na plažah zbrali le kopališki mojstri, hotelsko in gostinsko osebje, prizadetih hotelirjev, gostilničarjev in lastnikov turističnih objektov pa ni bilo. Je to znak malodušja, vdanosti v usodo, prepričanja, da ne bo ne osrednjim in ne krajevnim oblastem uspelo rešiti položaja? Zadnji teleks, ki ga je prejel Cooptur iz Riminija, je odpoved prihoda kakih sto turistov iz Madžarske, vzrok pa je skrajno preprost: alge... »Če so nas zapustili tudi nezahtevni vzhodnoevropski turisti, je to začetek konca!«, so zagnali vik in krik predstavniki turističnih agencij PIAVE T na svojem vrhu za zaprtimi vrati v Riccio-neju. Podatki so res porazni, tako da bodo letos zabeležili kar 50 odstotkov manj turistov. Turistični delavci kot običajno iščejo »dežurne krivce«. Po njihovem je glavna krivda v slabi informiranosti v tujini. Tuji tisk, naj bi »tendenciozno« in »neresnično« prikazal položaj na Jadranu in tako »izničil« napore ministra za zdravstvo Donat Cattina in Višjega zdravstvenega sveta, ki sta zajamčila, da »kopanje v Jadranskem morju zdravju ni škodljivo«. Posredno pa so predstavniki turističnih in potovalnih agencij priznali, da so bili to »le napori«, ki jim v tujini ne verjamejo. Švedske agencije so že zahtevale, da lahko prekličejo svoje rezervacije, če bi švedsko ministrstvo za zdravstvo ugotovilo, da je kopanje v Jadranskem morju škodljivo. Turistični delavci so sedaj vse napore preusmerili v izsiljevanje dovoljenj za gradnjo bazenov in vodnih objektov, ki bi bili zavarovani pred invazijami alg. Če bodo severno in srednjo jadransko obalo preplavile najrazličnejše pregrade, smo lahko gotovi, da bo to prej ali slej imelo dolgoročne ekološke posledice. Do sedaj je namreč še vsak poseg v morju povzročil spremembe v napredovanju ali nazadovanju obale. Italijanski turistični delavci morajo vrniti ugled Jadranu z drugačnimi posegi, odpraviti morajo predvsem vzroke evtrofizacije morja. Prav včeraj je prof. Giuseppe Giaccone, docent na edini stolici za algologijo na palermski univerzi, izjavil, da so že leta 1975 opozorili tako deželo Emilijo-Romagno kot osrednje državne oblasti, da bo gradnja bioloških čistilnih naprav povzročila zaplete. Obenem so jih seznanili z negativnimi izkušnjami iz Los Angelesa, toda industrija in razne politične sile so pritiskale, da bi te čistilne naprave uresničili. Biološke čistilne naprave spreminjajo organske odplake v hranljive soli, ki skupaj z »biovitaminskimi in fitohor-monskimi spodbujevalci« povzročajo evtrofizaci-jo morja in prekomerno bohotenje enoceličnih alg. Giaccone predlaga zato take čistilne naprave kot jih imajo v Marseillu, in sicer na mehansko sedimentacijo in s kemičnim precipitatom, tako prečiščene vode pa bi morali po dolgih ceveh postopoma razpršiti vsaj -nekaj milj od obale. Avstralija bo poskrbela za okolje SYDNEY — Z najbolj prizadetega avstralskega območja, kjer je človek povzročil največ škode naravi in popolnoma uničil gozdno bogastvo, se je včeraj dvignil glas premiera Boba Hawkea, ki je obljubil, da bo država v desetih letih poravnala svoj dolg do narave. Z včerajšnjim dnem se je namreč pričelo obdobje, v katerem bo Avstralija vložila v ta namen približno 530 milijard lir. V kratkem bi morali vsaditi milijardo novih dreves, do leta 1994 pa bodo v državi prepovedali vse kemikalije, ki kakorkoli grozijo ozonskemu plašču. Avstralci bodo poskrbeli tudi za zaščito živali in rastlinstva, za zmanjšanje onesnaževanja okolja in za širjenje podobnih akcij na mednarodni ravni. Prav zaradi tega so imenovali bivšega generalnega guvernerja Niniana Stephena za prvega avstralskega veleposlanika za okolje. Med njegovimi nalogami bo tudi ta, da se bo sestajal s kolegi iz drugih držav in skušal z njimi sestavljati primerne načrte za razvoj pobud, ki imajo kot končni cilj skrb in varstvo naravnega bogastva na našem planetu. London pestita suša in nenavadna vročina LONDON — Londonske vodne pipe so suhe, tako da že tretji dan iz njih voda niti ne kaplja. Veliko Britanijo je letos spomladi prizadela nenavadna suša in rezerve pitne vode počasi usihajo. V ljudski četrti ob Temzi je skoraj 500 tisoč hiš že dva tedna brez vode, vsak dan pa se pred protipožarnimi hidranti ustvarjajo neskončne vrste prebivalcev, ki z vedri čakajo na dnevni obrok vode. Kaže, da bo to trajalo še ves prihodnji teden. Poleg suše pa se zlasti Londončani spopadajo s pravo pasjo vročino. Dnevna temperatura se dvigne tudi do 32 stopinj Celzija, nad mestom pa lebdi gost sloj vlage, zaradi česar je zrak prav dušljiv. Meteorologi že govorijo o vremenski anomaliji, v podrobnejše razlage pa se neradi spuščajo. Suša, soparna vročina in nejevolja pa so botrovale tudi številnim primerom vandalizma. Naj hujše dejanje so zagrešili neznanci, ki so prejšnjo noč zvrtali luknjo na velikem vodovodnem rezervoarju, tako da se je v Temzo izteklo več milijonov litrov dragocene tekočine. V trgovinah pa so se medtem že krepko zmanjšale zaloge mineralne vode. Vse več gozdnih požarov RIM Od januarja do junija letos je v državi izbruhnilo več kot 5 tisoč gozdnih požarov, ki so uničili 47.804 hektarov zelenja, od tega kar 28.596 hektarov gozdov. V primerjavi z lanskim letom je bilo v letošnjem prvem semestru 40 odstotkov požarov več. Vsedržavno vodstvo gozdne službe, ki že nekaj let vodi evidenco o požarih, ugotavlja, da je bilo na več kot 5 tisoč požarov samo šest samovžigov, ki so jih povzročile strele. Ti požari so poleg gozdov uničili tudi 22 hektarov obdelane zemlje. Veliko večino ostalih ognjenih ujm je treba pripisati malomarnosti ljudi, vse pogostejši pa so tudi namerni požigi. Zaradi suše, ki je bila značilna za letošnjo zimo, je bila največja nevarnost širjenja požarov letos spomladi. Deževje, ki nas je spremljalo v začetku poletja, pa bo brez dvoma omililo ta pojav, ki je iz leta v leto hujši. Filipinsko letalo pristalo na avtocesti pri letališču MANILA — Letalo filipinske letalske družbe, ki krije izključno notranje polete, je včeraj pristalo na trebuhu in je pri tem »zdrsnilo« preko pristajalne steze na bližnjo prometnico. Letalo BAC-111 je tako pristalo na nekem avtomobilu. V nesreči so umrle osebe, ki so bile v avtomobilu ter nekaj članov posadke. Po najnovejših podatkih, naj bi bilo na krovu 93 potnikov, ki so se vračali iz Zamboange, in pet članov posadke. Skupno število žrtev naj bi že nekaj ur po nesreči naraslo na osem, ranjenih pa je bilo menda trideset oseb. Nesreči je botrovalo slabo vreme, saj je med pristankom letala močno deževalo, poleg tega pa je pihal izredno močan veter. Leta 1987 je ista letalska družba Philippine Airlines že zabeležila podobno nesrečo, ko je airbus S-300 »pristal« na avtocesti. Že večkrat v preteklosti je na Filipinih prišlo do ostrih kritik zaradi gradnje letališč v bližini velikih prometnic. Na slikah (AP): letalo BAC-111 po pristanku na avtocesti (zgoraj), reševalne ekipe na delu (spodaj) SZ ima 300 tisoč »specialcev« MOSKVA — Ko dobijo dovoljenje za obisk mesta, kar je navsezadnje običajno za vse vojake, imajo ti mladi uniformiranci na epoletah vgravirani črki »V«, kar pomeni, da so pripadniki tako imenovane vojske ministrstva za notranje zadeve. Sovjetska zveza ima namreč v okviru ministrstva za notranje zadeve poleg policije tudi vojsko. Predvsem v zadnjih dveh letih so na časopisnih stolpcih sovjetskih dnevnikov in tednikov te enote »notranje vojske« pogosto omenjali. Vojaki notranjega ministrstva so namreč posegli v azerbajdžanskem mestu Sumgaitu, ko so poskušali zaustaviti pogrome in pokole nad armenskim prebivalstvom, nato so bili prisotni v Gruziji, v Gorskem Karabahu, pa v Kazahstanu, v Ferganski oblasti (Uzbekistan) in drugje, kjer je bilo treba na ulicah vzpostaviti red in mir ob razplamtevanju nacionalističnih strasti. Pripadniki »notranje vojske« so med posegi oblečeni v neprobojne jopiče, imajo plastične ali kovinske ščite, oboroženi pa so s pendreki, z bajoneti, s kratkimi brzostrelka- mi, z vodnimi topovi in s solzilcem. Povsem normalno imajo poleg tovornjakov tudi oklopne transporterje. Sestavo solzilca nadzorujejo tako ministrstvo za notranje zadeve kot pravosodno ministrstvo in ministrstvo za zdravstvo. V zadnjem letu so solzilec uporabili v več kot tisoč primerih. Po zapletu v gruzijskem Tbilisu, kjer so baje namesto solzilca uporabili prave bojne pline, so »spe-cialci« postali skrajno previdni pri uporabi kemičnega »policijskega« orožja. »Notranja vojska« po zadnjih podatkih šteje okrog 300 tisoč mož. Prav po zaslugi Gorbačovove glasnosti je sedaj širša sovjetska javnost seznanjena z obstojem teh edinic, ki so bile do nedavnega prava državna skrivnost. Se več, po novem so pri ministrstvu za notranje zadeve akreditirali sovjetske novinarje, ki tako lahko poročajo o razvejeni dejavnosti ministrstva, začenši od prometne varnosti do boja proti kriminalu, narkomaniji, prostituciji in uporabi »specialnih oddelkov notranje vojske«. 5igut "i confezioni J T Resnično znižanje cene ob koncu sezone RST Ul. Mazzini 43 Obv. občini Assayasov filmski »nered« Oliver Assavas bil znan predvsem kot urednik mitične filmske revije Chaiers du cinema in avtor scenarijev za Andrčja Techineja, film Desordre pa je bil njegov režiserski debi. Glavni junak tolikšnega filmskega »nereda«, ki bo na sporedu na mreži Odeon v torek ob 20.45, je Wadečk Stanczak, na sliki v vlogi Yvana. sobota 20.30 RTV-Lj Živela svoboda (dram.) sobota 20.30 TMC II generale non si arrende (kom.) nedelja 20.30 RAI 3 Hello, Dolly! (glas.) ponedeljek 0.15 RAI 2 A sangue freddo (krim.) torek 20.30 TMC Sette giorni a maggio (dram.) torek 20.45 Odeon Desordre (dram.) sreda 17.15 RAI 3 Sabato sera, domenica mattina (dram.) sreda 22.45 Rete 4 Che fine ha fatto Baby Jane (dram.) četrtek 20.30 Italia 1 II bacio della pantera (srh.) četrtek 22.15 RAI 1 II pozzo e il pendolo (srh.) petek 20.30 RAI 1 II braccio violento della legge n. 2 (krim.) glasba sobota 10.40 RTV-Lj Mladinski pevski festival Celje sobota in petek 0.15 RAI 3 Bach: Brandemburška koncerta šport sobota 13.55, 20.30, 22.40 TV-Kp sobota 14.10, nedelja 13.00 RAI 3 nedelja 13.50 TV-Kp Tenis: polfinale za Davisov pokal sobota in nedelja 19.45 RAI 3 Tour de France sobota 12.05 RAI 1 Poletni maraton: Coppelia sobota 20.30 RAI 1 Igre brez meja ponedeljek 21.35 RAI 2 Evripidova Medeja ■ 1 T A L 1 J A N S K E T V M R E E 2 E ■ RAI 1 RAI 2 RAI 3 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Poletni maraton: Coppelia (Leo Delibes, kor. Roland Petit) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: Rapina a mano armata (krim, ZDA 1956, r. Stanley Kub-rick, i. Sterling Hayden) 15.45 Sobotni šport: avtomobilizem (prenos iz Misana) 16.40 Sedem dni v parlamentu 17.10 Otroška oddaja: Speciale E State - II sabato dello Zecchino 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Medicinska oddaja: Check-up 18.50 Nanizanka: II mago 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Zabavna oddaja: Igre brez meja (vodi Claudio Lippi, 1. odd.) 22.30 Dnevnik 22.40 Dnevnik - posebnosti 23.40 Film: Simbad e l occhio della tigre (pust., ZDA 1977, r. Sam VVanamaker, i. Patrick Wayne, Jane Seymour) 0.30 Nočni dnevnik in vreme 0.40 Film (2. del) 11.00 Glasbeni prostor: Pianoforum -pianista Uriel Tsachor in Angela Hewitt (Schumann, Bartok, Chopin, Mozart) 12.15 Nan.: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.15 Variete: Patatrac - vacanze 16.05 Film: Starflight One (pust., ZDA 1983, r. J.Jameson, i. Hal Linden) 18.00 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Come rubare un milione di dollari e vivere felici (kom., ZDA 1966, r. William Wyler, i. 22.35 22.50 Nočni šport: boks Calamuti-McKenzie in jahanje 0.05 Film: Luomo dal braccio doro (dram., ZDA 1955, r. Otto Pre-minger, i. Frank Sinatra) Audrey Hepburn, Peter OToole) Dnevnik - nocoj 14.00 Deželne vesti 14.10 Tenis: za Davisov pokal: Dan-ska-Italija (neposredno iz Ko-benhavna) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Kolesarstvo: Tour de France, etapa Aix Les Bains-Isle d'A-beau (prenos) 20.30 Dokumentarec: Daljna obzorja -Afrika, Kamena reka (3. del) 21.30 Film: Nefertiti regina del Nilo (zgod., It. 1961, r. Fernando Cer-chio, i. Jeanne Crain, Edmund Purdom, Liana Orfei, Amedeo Nazzari) 23.15 Dnevnik - večerne vesti 23.30 Zabavna oddaja: Iz Va pensiero 88-89 - Chiambretti & Congressi 0.15 Nočna glasba: Bachov Brandem-burški koncert št. 1 z dir. Har-noncourtom (izvaja Concentus musicus z Dunaja) 0.30 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti Igre brez meja slavijo dvajsetletnico Igre brez meja, svojevrstno tekmovanje med mesti iz različnih držav, slavijo svojo 20-letnico. Lani je televizijski prenos tega sproščenega in včasih prav zabavnega tekmovanja, ki mu pa ne primanjkuje agonizma, doživel kar precejšen uspeh, saj je pritegnil pred male ekrane do 6 milijonov gledalcev. Vseh osem oddaj na prvi mreži (zadnje tri bodo sicer ob četrtkih) bo tudi letos vodil Claudio Lippi (na sliki s prikupnima asistentkama). ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Peyton Plače 10.30 Film: La moglie sco-nosciuta (glas., ZDA 1959, r. Raoul Walsh, i. Sal Mineo) 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Film: Pieta per chi cade (dram., It. 1954, r. Mario Costa, i. Amedeo Nazzari) 15.30 Nan.: Fifty fifty, 16.30 Glitter, 17.30 Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: II gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori - Estate 20.30 Film: II ponte sul fiu-me Kwai (vojni, ZDA 1957, r. David Lean, i. Alec Guinness, Willi-am Holden) 23.30 Nanizanka: Ovidio 24.00 Film: Due ragazzi che si amano (kom., VB 1971, r. Lewis Gilbert, i. Sean Bury) 2.00 Nanizanka: Mannix RETE 4______________ 8.10 Nan.: Časa Lavvrence 9.00 Film: Solo per te (dram., It. 1938, r. Car-mine Gallone, i. Be-niamino Gigli) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry'0 12.45 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Dok.: Big Bang 15.30 Nanizanki: Longstre-et, 16.30 Angie 17.00 Film: Contrabandieri a Macao (pust., ZDA 1953, r. Rudolph Mape, i. Tony Curtis) 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Tu sei il mio de-stino (glas., ZDA 1955, r. Gordon Douglas, i. Doris Day, Frank Sinatra) 22.40 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.10 Iz parlamenta 23.55 Deželni tednik 0.05 Film: Il trauma (dram., Fr. 1983, r. Daniel Du-val, i. Mar lene Jobert) 2.15 Nanizanka: Agente speciale ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Robin Hood, 14.30 I forti di Forte Coraggio 15.00 Variete: Musiča e! 16.00 Otroški spored: Bim Bum Bam 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Boks: Mike Tyson-Carl VVilliams (iz Atlantic Cityja) 21.30 Nanizanka: Lady Blue 23.30 Variete: Mai dire Ban-zai 23.50 Variete: Zio Tibia Picture Show 0.35 Film: Frankenstein contro 1'uomo lupo (fant., ZDA 1943, r. Roland De Gostrie, i. Ilo-na Massey) 2.00 Nanizanka: Taxi OPEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Guinnessovi primati 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 la mamma e sem-pre la mamma, 18.30 II supermercato piu paz-zo del mondo 19.30 Aktualno: Ouestitalia 20.00 Rubrika o motorjih 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Trancers (pust., ZDA 1984, r. Sam Fir-stenberg, i. Lucinda Dickey, Sho Kosugi) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Top motori 23.30 Film: Red River (vestern, ZDA 1938, r. George Sherman, i. John Wayne, Ray Corrigan) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Dok.: Sinji planet 13.00 Dnevnik - danes 13.15 Šport show: kolesarstvo - Tour de France 16.20 Film: Piccola Mo (dram., ZDA 1978, r. Dan Hallen, i. Glynnis O Connor, Anne Bax-ter) 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il generale non si arrende (kom., VB 1862, r. John VViller-min, i. Peter Sellers) 22.15 Nogomet: iz brazilskega prvenstva Bahia-In-ternational 24.00 Film: II lenuolo viola (krim., VB 1980, r. Nic-holas Roeg, i. Art Gar-funkel) TELEFRIULI_________ 12.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.30 Rubrika: Motor News 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: Cin- quant'anni damore 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Film: Luomo di carta (ZDA 1971, r. Walter Grauman, i. Stephanie Powers) 22.30 Veliki pevci: Nicola Rossi Lemeni (Verdi, Borodin, Mussorgski 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4______________ i SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1______________ 10.00 Otroška oddaja: Tine in Nejc v etnografskem muzeju 10.40 Množični koncert: Mladinski pevski festival Celje '89 14.15 Film: Kako zelena je bila moja dolina (dram., ZDA 1941, r. John Ford, i. Walter Pidgeon) 16.10 Poletna noč (pon.) 17.05 Tednik (pon.) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke: lutke Robin in Rozi - Glasbenikaček, 18.20 nan. Bendji (7. del), 18.50 lutke Zlatarjevo zlato (2. del) 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 Okno, Dnevnik, vreme, Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Film: Živela svoboda (dram., Slov. 1987, r. Rajko Ranfl, i. Boris Juh, Maja Sever) 22.10 Dnevnik 22.25 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.50 Poletna noč, vmes nad. Mamilo je smrt (2. del) in nan. Samo bedaki in konji (7. del) RTV Koper______________________ 3.00 Boks: za svetovni naslov v najtežji kategoriji 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box 13.55 Tenis: polfinale za Davisov pokal, ZRN-ZDA (iz Munchna) 19.00 Juke box - Zgodovina športa po želji 19.30 TVD Stičišče 20.00 Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Tenis: polfinale za Davisov pokal, ZRN-ZDA (iz Munchna) 22.30 TVD Novice 22.40 Tenis: polfinale za Davisov pokal, ZRN-ZDA (iz Munchna) RTV Ljubljana 2 19.30 Dnevnik 20.00 Operni večer 21.30 Poročila 21.35 Oddaja o kulturi 22.05 Športna sobota 22.25 Kronika dubrovniških poletnih prireditev 23.10 DP v plavanju (z Reke) ■ RADIO • RADIO • RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: Strahek, vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Pisani listi; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Filmi na ekranih; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Sonatina za glas in klavir (bere Adrijan Rustja); 18.20 Glasbeni listi; 19.20 Žaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Posebna oddaja; 11.05 Prizma optimizma; 12.10 Čestitke; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Radio na dopustu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Naši poustvarjalci; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 10.00 Praznični program: glasba, na današnji dan, servis, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.00 Reportaža; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.00 Kruh in sol; 15.30 Radio Koper na obisku; 17.00 Na zdravje; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši; 18.35 Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lucia-no; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.00, 18.00 in 18.30 Govorni prispevki; 19.00 Puzzle; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The best of rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Živela svoboda Slovenija 1987 Režija: Rajko Ranfl □ Scenarij: Rajko Ranfl in Miloš Mikeln □ Fotografija: Rado Likon □ Scenografija: Mirko Lipu-žič □ Montaža: Ana Zupančič □ Glasba: Urban Koder □ Igrajo: Boris Juh, Zvone Hribar, Maja Sever, Pavle Ravnohrib, Dare Valič, Anton Petje, Zlatko Šugman, Ljubiša Samardžič V soboto, 22. julija, ob 20.30, na RTV-LJ 1 Zgodovinska satira. V poletnem nezanimivem filmskem sporedu na RTV-LJ1, ki premore od 4 do 5 celovečercev tedensko, je včasih tudi biser, kot na primerdanes, ko sta na sporedu FordovKako zelena je bila moja dolina (ob 14.15) in slovenska noviteta Živela svoboda. Zgodba v režiji Rajka Ranfla, se dogaja leta 1945 v izmišljeni, zato pa nič manj resnični slovenski vasi in je nekakšen splet dogodivščin, ki so se »zapletle« in tudi srečno iztekle v prvem letu svobode. Predstavi se nam kopica karikaturalnih likov, ki podoživljajo različne načine reagiranja na novonastali položaj. Nekateri navdušeni vzklikajo novi revolucionarni oblasti, drugi objokujejo predvojne čase, večina pastoji ob strani, kot med okupacijo... Tako se vsi spopadi in nasprotja sproščajo na neboleč in humoren način. Ranfl je svoj idilično-nostalgični prikaz prelomnega leta 1945 posnel po avtobiografski, satirično obarvani povesti Miloša Mikelna Kako se je naša dolina privadila svobodi. Uspešno je ujel v sliko Mikelnovo ponekod sentimentalno in duhovito obujanje velikih dramatičnih dogodkov iz perspektive domačega mikrokoz-mosa. || RAPINA A MANO ASM AT A The Killing — Ubijanje, ZDA 1956. V soboto, 22. junija, ob 14. uri, na RAI 1. Pustolovski Ulm. Ameriški mojster sodobnega filma Stanley Kubrick, ki že dolgo let živi in dela v Evropi, se je uveljavil prav s tem delom, pri katerem je bil hkrati producent, režiser in scenarist. Tu se je preizkusil s klasičnim gangsterskim filmom. Protagonist Stanley Hayden se vrne iz zapora in ima v žepu do potankosti izdelan načrt za velerop v konjskem dirkališču. Pri tem pa naredi usodno napako, ker izbere za podvig skupino nenormalnih pajdašev: moškega, ki ima težave z ženo, čudaškega starca, itn. Rop kljub temu uspe, toda... Kubrick je v filmu uporabil zelo ekspresivne črno-bele posnetke in učinkovite flashbacke. Delo se nekako navezuje na Hustonovo romantično vizijo iz Asfaltne džungle, a je odrezav in grenkejši v ugotovitvi, da se zločin ne obrestuje. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: a::!: .■ y...V Postaja:_______________ Ura:__________________ V_______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE imiiiiiig RAI 1________________________ 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Film: L'audace colpo degli soliti ignoti (kom., It. 1959, r. Nanny Loy, i. Vittorio Gassman, Nino Manfredi) 15.40 Nanizanka: Sapore di gloria -Paura di vincere 16.50 Glasbena oddaja: Canzonissima, la grande festa della mušica 17.50 TV film: Vita sul Mississippi (po romanu Marka Twaina, r. Peter Hunt, i. Robert Lansing, David Knell) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Quo vadiš? (po romanu Henrika Sienkiewicza, r. Franco Rossi, i. Klaus Maria Brandauer, Max Von Sydow, Barbara De Rossi, zadnji del) 22.00 Variete: Io Jane, tu Tarzan (vodi Carmen Russo) 23.00 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme RAI 2________________________ 9.50 Srečanja včeraj in danes 10.20 Video week-end: Filmi na domu 10.50 Film: La fuga (dram., ZDA 1947, r. Delmer Davies, i. Humphrey Bogart, Lauren Bacall) 12.30 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 TV film: Unestate da ricordare (dram., ZDA 1985, r. Robert Le-wis, i. James Farentino, Tess Harper) 15.15 Šport: kolesarstvo, motonavtika in avtomobilizem F3 17.00 Film: I celebri amori di Enrico IV (zgod., Fr. 1961, r. Claude Au-tant Lara, i. Vittorio De Sica, Melina Mercoury) 18.40 Variete: Tirami su 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Variete: Film: Controspionaggio (vojni, ZDA 1954, G. Reinhard, i. Clark Gable, Lana Turner) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Dokumentarna oddaja: Mixer 23.30 Rubrika o protestantizmu 24.00 Glas. odd.: Umbria Jazz '88-'89 | RAI 3_____________________________ 12.30 Kolesarstvo: dirka Corsa del Sole 13.00 Tenis: za Davisov pokal Danska-Italij a (neposredni prenos in Ko-benhavna) 14.00 Deželne vesti 18.35 Športna oddaja: Domenica gol -pregled nedeljskih tekem in rezultatov (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Kolesarstvo: Tour de France, etapa Versailes-Pariz (neposredni prenos zaključka dirke) 20.30 Film: Hello, Dolly! (glas., ZDA 1969, r. Gene Kelly, i. Barbra Streisand, Walter Matthau, Michael Ceawford, Louis Armstrong) 22.50 Nočni dnevnik 23.10 Avtorska TV: Nanni Loy - Spec-chio segreto 24.00 Film: II bacio perverso (dram., ZDA 1964, r. Samuel Fuller, i. Constance Towers, Anthony Eis-ley, Virginia Gray) Tour de France je prispel do Pariza Tour de France, najpomembnejša etapna kolesarska dirka na svetu, se po treh tednih napora udeležencev zaključuje z 21. etapo na kronometer Versailes-Pariz (prenos na RAI 3 in TMC). Francozi to dirko imenujejo kar »le grand boucle« ali veliki obroč. Lani je na Elizejskih poljanah oblekel rumeno majico zmagovalca Pedro Del-gado, ki mu letos sreča ni bila preveč naklonjena. Vsaka napoved je se preuranjena, a oči vseh so uprte v Fignona in Lemonda. ZASEBNE TV POSTAJE' CANALE 5____________ 8.30 Nanizanki: Fantasi-landia, 9.30 Glitter 10.30 Film: Gli uomini non pensano che a guello (kom., Fr. 1953, r. Yves Robert, i. Jean-Marie Amato, Jean Bellan-ger) 12.00 Nanizanka: Mac Gru-der&Loud 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Nad.: Colorado 15.45 Film: II principe študente (glas., ZDA 1954, r. Richard Thorpe, i. Ann Blyth, Edmund Burdom) 18.00 Nanizanka: Love boat 19.45 Kviz: Čari genitori album estate 20.30 Nadaljevanka: Segreti (dram., i. Anthony Higgins, Phoebe Ca-tes, 3. del) 22.25 Aktualno: Komercialna televizija v Evropi 22.55 Nanizanka: Ovidio 23.25 Film: Tre per tre (kom., Fr., r. M. Vocoret, i. Luis Reco, Paulette Dubost) 0.55 Nanizanki: Mannix, 1.55 SWAT RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.00 Nanizanka: Bonanza 11.00 Rubrika iz parlamenta 11.45 Nanizanke: Harry 'O, 12.40 Mississippi, 13.35 Giovani avvocati, 14.30 Arabesgue, 15.30 Longstreet, 16.30 An-gie 17.00 Film: II pugnale miste-rioso (krim., ZDA 1946, r. John English, i. Vera Ralston) 18.30 Nan.: Marcus Welby M.D., 19.30 Baretta 20.30 Film: I giorni dell ira (vestern, It. 1967, r. Tonino Valerii, i. Giulia-no Gemma, Lee Van Cleef) 22.40 Film: Petulia (dram., ZDA 1968, r. Richard Lester, i. Julie Christie, George Scott) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1___________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.15 Nanizanke: Dimensio-ne Alfa, 11.10 Chopper Sguad, 12.05 Master 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: La bomba comi-ca (kom., ZDA 1958, i. Charlie Chaplin, Stan Laurel, Oliver Hardy) 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanka: II falco della strada 19.00 Risanke: Foofur super-star, 19.30 Gli amici cercafamiglia, 20.00 I Puffi 20.30 Film: Ricchi, ricchissi-mi... praticamente in mutande (kom., It. 1982, r. Sergio Marino, i. Lino Banfi, Renato Pozzetto) 22.50 Variete: Trisitors 23.50 Nanizanke: Brothers, 0.20 Search, 1.20 Star Trek OPEON________________ 13.00 Rubrika: Ouestitalia 13.30 Nadaljevanka: La sto-ria di Maria 15.30 Film: Vincere per vi-vere (dram., ZDA 1986, r. Delbert Mann, i. Su-san Blakely) 17.30 Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Nanizanka: Sul luogo del delitto 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Film: Ninja in azione (pust., Filip. 1987, r. Tommy Cheng, i. Stuart Steen, Louis Roth) TMC_________________ 10.00 Risanke: Snack 11.00 Nanizanka: Ai confini deli’Arizona 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Film: Compagni di viaggio (kom., VB 1983, r. Richard Eyre) 13.40 Film: L'amante Indiana (vestern, ZDA 1950, r. Delmer Daves, i. James Stewart) 15.25 Kolesarstvo: Tour de France, zadnja etapa 17.00 Dokumentarec: II delta del pellicano 18.00 Nanizanki: I predatori delVidolo doro, 19.00 I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La maschera del terrore (srh., Kan., 1983, r. Jonathan Stry-ker, John Vernon, Sa- SZ-Bra-piadi v Seulu 24.00 Film: La polvere degli angeli (pust., ZDA 1979, i. Chuck Norris) TELEFRIULI__________ 10.30 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 11.30 Dražba 12.00 Nanizanka: Medusa 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Dokumentarec: La bibbia aveva ragione 16.30 Nanizanke: La guerra di Tom Grattan, 17.00 Oranges & Lemons, 18.00 Justice 19.00 Dnevnik - šport 19.30 Nanizanka: Naufraghi 20.30 Film: Lo scudo dei Fal-worth (pust., ZDA 1954, r. Rudolf Mathe, i. Tony Curtis, Jannet Leigh) 22.30 Nanizanka: Angoscia 2.3.00 Šport 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport mantha Eggar) 22.10 Nogomet '89: zilija na olim SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 9.30 Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nan. Nevarni zaliv (9. del, pon.) 10.45 Nad.: Boljše življenje (7. del) 11.30 Alpski večer '89 (5. odd.) 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Glasbena oddaja: San Remo '89 13.45 Video strani 15.55 Video strani 16.05 Nadaljevanka: Zapisani šoli (Marketa Zinnerova, r. Miroslav Raža, i. Gabriela Vranova, Jiri Sovak, 7. del) 17.00 Dnevnik 17.05 Poslovne informacije 17.10 Film: Nor na orožje (dram., ZDA, r. Joseph H. Levvis, i. Peggy Cummins, John Dali) 19.00 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (Mi-odrag Karadič, 5. del) 21.25 Zdravo, vmes dnevnik 22.55 Inf. oddaja za goste iz tujine RTV Koper_____________________ 11.00 Šport spekatkel: Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona, pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 13.50 Tenis: za Davisov Pokal ZRN-ZDA (neposredno iz Munchna) 20.00 Dokumentarec: Čampo base -Oddaja o pustolovščinah (vodi Ambrogio Fogar, pon.) 20.30 Tenis: finale Davisovega pokala (povzetki), vmes (približno ob 22.30) TVD Novice RTV Ljubljana 2________________ 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka Odpisani 18.15 DP v plavanju (z Reke) 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarni niz: Bellamy na vrhu sveta 20.35 EX Libris... z Jerco Mrzel 21.30 Premor 21.35 Športni pregled 22.25 Poskusni satelitski prenosi RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Čarovnij a-izmišljij a (Feri La-inšček, rež. Marjana Prepeluh); 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas, 12.00 Antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča: Prežganka ali Brodo brustola; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous; 17.00 Radijska igra: Avtobus potepuh (Jožko Lukeš); 19.20 Napoved in zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno nedeljsko popoldne; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.30 Superj>ass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU ŠPORTNI PORTRET Goran Ivaniševič Čeprav še ni dopolnil osemnajstega leta starosti (rojen je namreč 13. septembra leta 1971 v Splitu) je Goran Ivaniševič ob odsotnosti poškodovanega Slobodana Živojinovica prvi tenisač jugoslovanske reprezentance, ki se v teh dneh v Baastadu s Švedsko poteguje za uvrstitev v sam finale prestižnega Davisovega pokala. Ivaniševič je nase opozoril že pri dvanajstih letih, ko je postal naj mlajši jugoslovanski mladinski prvak. Kot mladinec je osvojil vrsto mednarodnih turnirjev v Casablanci, Ciudad Mexicu in Milanu, leta 1987 pa je postal mladinski prvak ZDA v igri dvojic. Selektor reprezentance modrih Radmilo Armenulič ga je že februarja 1988 uvrstil v Davisovo reprezentanco proti Indiji. Na lanskem dvoboju proti Italiji je bil četrti mož ekipe, a je v polfinalnem dvoboju z ZRN že nastopil v igri dvojic z Živojino vicem proti Beckerju in Jelenu! Nekdanji jugoslovanski teniški as Nikola Pilič o njem pravi takole: »Ivaniševič je iz-venserijski igralec z razkošnim znanjem. Zelo je uporen, vrh tega pa se bori kot lev in se ne boji nasprotnikov. Če bo znal obvladati savoje živce, bo za vsakogar trd oreh«. V enem samem letu nastopanja med člani se je Ivaniševič z 900. mesta na svetovni rang lestvici ATP povzpel na 80. mesto, širša javnost pa ga je pobliže spoznala na zadnjem mednarodnem odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu (ena štirih preizkušenj za Veliki slam), ko se je prebil med osmerico najboljših. LA FUGA — Dark Passage — Zatemnjen prehod, ZDA 1947. V nedeljo, 23. julija, ob 10.50, na RAI 2. Policijski film. Humphrey Bogart nastopa tokrat v vlogi pobeglega kaznjenca, ki je bil po krivem obsojen zaradi ženinega umora. Na begu ga reši dekle (sijajna Laureen Bacall), ki mu nudi zatočišče, ker je doživela nekaj podobnega: oče ji je umrl v zaporu, čeprav je bil povsem nedolžen. Potem ko kirurg spremeni Bogeyu poteze z operacijo, nekdo umori zdravnika. Tedaj se izkaže, da je skrivnostni morilec Bogartove žene in kirurga neka njegova znanka, ki je zaljubljena v njega in ki si naposled sodi sama. Bogart, ki spet ne uspe dokazati svoje nedolžnosti, pobegne v Južno Ameriko, skupaj z zvesto družico Laureen Bacall. Skoraj sanjski ritem posnetkov, izvrstni nastop protagonistov in rahel romantični naboj odlikujejo brezhiben žanrski film Delmerja Davesa. z A VIDEO NOTES Oddaja:.............. Postaja: __________:__ Ura:___________________ V_______________________J ITALIJANSKE TV 11.55 Vremenska slika 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: II tempo si e fermato (dram., ZDA 1948, r. John Far-row, i. Charles Laughton) 15.40 Sedem dni v parlamentu 16.10 Nabožna umetnost danes: kipar Mario Ceroli 16.30 Mladinska oddaja: Big Estate! 17.30 Film: Sotto 11 sole di Roma (dram., IT. 1948, r. Renato Cas-tellani, i. Luisa Rossi) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Rane, amore e ... (kom., It. 1955, r. Dino Risi, i. Vittorio De Sica, Sophia Loren) 22.05 Dnevnik 22.15 Nadaljevanka: II sangue degli altri (2. del) 23.40 Rubrika: Effetto notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni | RAI 2______________________________ 11.30 Rubrika o židovski kulturi 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nanizanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.15 Film: Niente rose per OSS 117 (krim., It. 1968, r. Cerrato-Desag-nat, i. John Gavin) 17.55 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.35 Gledališče na RAI 2: Medeja (Evripid, r. G. Sepe, i. Mariange-la Melato, Antonio Fattorini) 23.05 Dnevnik - nocoj 23.15 Dok.: Pulcinella a Broadway 0.05 Nočni dnevnik 0.15 Film: A sangue freddo (krim., ZDA 1947, r. Robert Rossen, i. Dick Powell) MREŽE • RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Bezbol - povzetki prvenstva 14.40 Kolesarstvo: Corsa del sole 15.00 Hitrostno drsanje 15.30 Jahanje (iz Fiuggija) 15.50 Glasbena oddaja: Videobox 16.05 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Renzo Arbore 16.50 Film: 11 giudice Timberlane (kom., ZDA 1947, r. G. Sidney, i. Spencer Tracy, Lana Turner) 18.45 Športna oddaja: Derby (ureja Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Šport: Tutto mondiali ieri & do-mani (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik nocoj 22.35 Zabavna oddaja: Fronti a tutto (vodi Pinina Garavaglia) 23.05 Avtorska TV: Michelangelo Antoniom - Chung Kuo Cina (1. del) 0.30 Nočni dnevnik 0.35 Dok. oddaja: Pred 20 leti Evripidova Medeja z Mariangelo Melato Od časa do časa (kot nocoj ob 21.35 na RAI 2) dosežejo male ekrane tudi odlične gledališče postavitve. Med te spada prav gotovo Evripidova Medeja z Mariangelo Melato (na sliki), ki je v sezoni 1986-87 doživela izreden uspeh kritike in občinstva. Udrtih lic, tresočih rok, razpeta med strastjo in krutostjo zaživi ta tragična ženska figura v vsej svoji divjosti, ko umori otroke, da bi prizadela in kaznovala moža, ki jo je zapustil. ■ ZASEBNE TV PO CANALE 5___________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK 11 prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Scandalo a Fila-delfia (kom., ZDA 1940, r. George Cukor, i. Catharine Hepburn, Cary Grant) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Nadaljevanka: Segreti (2. del) 22.25 Kviz: II gioco dei nove 23.10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.50 Film: Mediterraneo in fiamme (krim., Gr. 1972, r. Dimiš Dadiras, i. Costas Precas, Olga Politou) RETE 4_____________ 8.25 Nanizanka: In časa Lawrence 9.15 Film: Marakatumba, ma non e una rumba (kom., It. 1950, r. Enzo Trapani, i. Renato Ra-scel, Paolo Stoppa) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 C osi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d‘amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Viaggio in fondo al mare (fant., ZDA 1961, r. Irwin Allen, i. VValter Pidgeon, Joan Fontaine) 22.23 Film: Gente di rispetto (dram., It. 1975, r. Luigi Zampa, i. Franco Nero) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy,12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanki: Supercar, 19.00 Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Vacanze matte (kom., ZDA 1985, r. James Frawley, i. Step-hen Geoffreys, Came-ron Dye) 22.20 Nanizanki: Starsky and Hutch, 23.20 Brothers 23.50 Dok. oddaja: Cinque_ anni di avventura 0.25 Nanizanki: Taxi, 0.55 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: I tromboni di Fra Diavolo (kom., It. 1962, r. Giorgio Simonelli, i. Raimondo Vianello, Ugo Tognazzi) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Nanizanka: I classici delFerotismo 23.30 TV film: Il nemico dei Kennedy (krim., ZDA, r. Michael 0'Herlihy) TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: La lun-ga notte 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Su e giu per le scale (kom., VB 1959, r. Ralph Thomas) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: I ragazzi di Time Sguare (dram., ZDA 1986, r. Curtis Handon, i. Hovvard Rollins, Jo-anna Cassidy) 22.35 Nanizanka: Ray Brad-bury presenta 23.05 Vesti nocoj 23.20 Šport nocoj 24.00 Film: La guerra di Gordon (dram., ZDA 1973, i. Paul Winfield, G race Jones) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Justice 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il diavolo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Akatualno: Sea - una realtaaTrieste 20.30 TV film: Il cane salato (kom.) 22.00 Nanizanki: San Francisco of limit, 23.00 An-goscia 23.30 Dnevnik 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1_______________| 16.10 Video strani 16.20 Poletna noč (pon.), vmes nad. Mamilo je smrt (2. del) in nan. Samo bedaki in konji (8. del) 17.45 Mozaik. Zrcalo tedna 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Naš utrip 18.25 Mali koncert 18.30 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Hrana, 18.45 lutkovna igrica Zlatarjevo zlato (3. del) 19.05 Video strani 19.05 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Prepolovljeni (P. Ste-panovič-D. Boškovič) 21.06 Kulturna oddaja: Osmi dan 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.05 Poletna noč, vmes nadaljevanka Mamilo je smrt (3. del) in nanizanka Alo, Alo (8. del) 1.05 Video strani RTV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Tenis: za Davisov pokal ZRN-ZDA (povzetki) 16.00 Šport spektakel: košarka NCAA Illinois-Louisville, rugby Auc-kland-Canterbury 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Mednarodni informativni tednik: Settegiorni 20.30 Košarka: Ali star game (pon.) 22.35 TVD Novice 22.40 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) RTV Ljubljana 2________________ 19.00 Dok. oddaja: Po brezkončnosti sveta - Azija (zadnji del) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor, 20.05 Žarišče 20.35 Informativna oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja 21.05 Izobraževalna oddaja: Obramba pred točo, da ali ne? 21.30 Dok. oddaja: ...Jutri? ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■ PLOŠČA TEDNA EAIy 6ranfc Waikii«| 0n Ssrohine Inelude; Gimme Kope Joanna • 1 Don t Wanna Dance Electric Avenue Baby Come Back Do You Feei My Love - Living On The Frontiine RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Detektiv mojster Blomkvist (1. del); 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje: Tercet iz Roža (vodi Simona Rovšek); 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album; 18.00 Kmetijski tednik (pon.), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe na pihala; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živb; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Eddy Grant WALK1NG ON SUNSHINE Najbrž si nihče ni predstavljal, da bo Eddy Grant izdal novo ploščo. Pa se je potrudil, posnel eno novo, prazaprav staro pesem z naslovom Baby Come Back in EMI Records je takoj zavohala priložnost ter v hipu izdala zbirko The Very Best Of Eddy Grant. Njegov stil je seveda reggae in kritika ga je večkrat priznala kot naslednika legendarnega Boba Marle-ya. Pa so se fantje zmotili, saj se Eddy naslanja na reggae, le ko se mu to izplača. Zaslovel je namreč s pesmijo Gimme Hope Jo'Anna, ki z reggaejem nima nič skupnega. Zadnja uspešnica Baby Come Back sodi v isti lonec. Eddy Grant je pravzaprav nekakšen glasbeni oportunist, čeprav vsebuje zadnji album tudi nekaj odličnih reggae songov kot TDon't Wanna Dance, Do You Fell My Love, Put A Hold On It in ... dovolj. Eddy Grant je najbrž zaslutil veliko nevarnost, ki jo predstavlja zanj Marleyev sin Zig-gy s plodnim ustvarjanjem in odličnimi pesmimi zadnjih let. Grant se boji nezaželene konkurence in se je najbrž prav zato odločil, da občasno spremeni svoj slog. Ziggy Marley pa bo na ta način v kratkem postal novi kralj reggae glasbe. Dotlej pa kar poslušajmo razuzdanega Granta in... Gimme Hope JoAnna. Pesmi v albumu so: TDon't Wanna Dance, Gimme Hope JoAnna, Electric Avenue, Lin-ving On The Frontiine, Do You Feel My Love, Till I Can't Take No More, Walking On The Sunshine, Baby Come Back, Romancing The Stone, Can't Get Enough Of You, Harmless Pice Od Fun, Put A Hold On It. SOTTO IL SOLE Dl ROMA — Pod rimskim soncem, It. 1948. V ponedeljek, 24. julija, ob 17.30, na RAI 1. Filmska komedija. Režiser Renato Castellani podaja lahkotno, a realistično male vsakdanje zgodbe, ki jih doživlja skupina mladih Rimljanov med vojno in po njej. V ospredju je lik temperamentnega Čira, ki med ljubeznijo do Iris in raznimi nezakonitimi potegavščinami skuša odrasti v zrelega moža. Castellani je avtor tudi torkovega Due soldi si speranza iz leta 1952 (vedno na RAI 1, ob 17.30), v katerem uprizarja vsakdanjo stvarnost navadnih ljudi. Brezposelni mladenič se prebije skozi številne delovne izkušnje kot šofer, prodajalec pijač, mež-nar, dokler se ne poroči s pošteno in simpatično Marie Fiore. V obeh delih sta izpostavljena sentimentalnost in realizem, ki skupaj označujeta poseben podžanr italijanskega filma, »neorealistično komedijo«. Eden glavnih utemeljiteljev je bil scenarist Sergio Amidei, ki je sodeloval pri Sotto il sole di Roma. f \ VIDEO NOTES Oddaja:'J.OJ.■.. . ač'. Postaja: . ._________ Ura:___________________ V________________________/ • ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piceole 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: L'alibi era perfetto (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana Andrews, Joan Fontaine) 15.30 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.30 Mladinska oddaja: Big E State 17.25 Danes v parlamentu 17.30 Film: Due soldi di speranza (kom., It. 1951, r. Renato Castel-lani, i. Maria Fiore) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Dokumentarna oddaja: Kvark -posebnosti 21.20 Film: I cavalieri della tavola ro-tonda (pust., ZDA 1953, r. Richard Thorpe, i. Robert Taylor, Mel Ferrer), vmes dnevnik 23.20 TV film: Chateauvallon (dram., Fr. 1984, r. Planchon-Friedman, i. Luc Merenda, 4. del) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2________________________ 12.00 Nanizanka: A passo di fuga - II gioco della verita 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: Mutande rosse (kom., Fr. 1962, r. Alex Joffe, i. Etienne Bi-erry, Terry Billis) 18.05 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Capitolo secondo (kom., ZDA 1979, r. Robert Moore, i. James Caan, Marsha Mason) 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 Atletika - it. prvenstvo 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Film: Volto di donna (dram., ZDA 1941, r. George Cukor, i. Johan Crawford, Melvyn Douglas, Conrad Veidt) [ RAI 3____________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Vodno smučanje 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Mariangela Melato 15.10 Film: II corsaro della mezza luna (pust., It. 1957, r. G. M. Scotese, i. John Derck, Inge Schoner) 16.40 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.10 Film: LJmmagine meravigliosa (kom., ZDA 1951, r. Richard Bro-oks, i. Annamaria Pierangeli, Steward Granger) 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Inf. oddaja: Allarme in citta 21.25 Variete: Grillo turista per caso 22.25 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.00 Avtorska TV: Michelangelo Antoniom - Chung Kuo Cina (2. del) 0.20 Nočni dnevnik 0.35 Dok. oddaja: Pred 20 leti Kaj vse počne ta kosmati človekov prijatelj Da psa prištevamo med najboljše človekove prijatelje, je stara resnica in marsikdo bi znal podkrepiti to trditev z mnogimi primeri. Pes pa opravlja tudi vrsto koristnih del: kot pastir pazi na ovce, kot policist straži človeka, kot asistent spremlja nandikapirane. O vsem tem bodo skušali spregovoriti v poljudnoznanstveni oddaji Kvark (na RAI 1 ob 20.30), ki bo še posebej obravnavala abruško-maremske-ga ovčarja, eno od 350 pasjih pasem. - ZASEBNE TV POSTAJE CANALES_____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Le memorie di un Don Giovanni (kom., ZDA 1951, r. Joseph Newman, i. Mariin Monroe) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Film: La tamburina (krim., ZDA 1984, r. George Roy Hill, i. Diane Keaton, Yorgo Vo-yagis) 23.05 Kviz: II gioco dei nove 23.50 Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv Estate 0.50 Film: II detective (krim., Fr. 1972, r. Jean-Luc Miesch, i. Michel Serrault, Jane Birkin) RETE 4______________ 8.00 Nanizanka: In časa Lawrence 8.50 Film: Gli amori di Ma-non Lescaut (dram., It. 1955, r. Mario Costa, i. Miriam Bru, Franco Interlenghi) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. Pa-mela Tiffin, Nino Manfredi) 22.35 Film: Johnny Guitar (vestern, ZDA 1954, r. Nicholas Ray, i. Joan Cravvford) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvis-how 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del VVest 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Festivalbar 22.30 Nan.: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Desordre (dram., Fr. 1986, r. Olivier As-sayas, i. Remi Martin, Corinne Dacla) 22.45 Varieteja: Telemeno, 23.00 Le notti del gran-de cocomero 24.00 Nan.: Half Nelson TMC_________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: La lun-ga notte 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Gente allegra (dram., ZDA 1943, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Sette giorni a maggio (dram., ZDA 1964, r. John Franken-heiner, i. Burt Lancas-ter, Kirk Douglas) 22.40 Rubrika o motorjih 23.10 Vesti: TMC nocoj 23.25 Nocojšnji šport 24.00 Film: Cattive abitudi-ni (kom., VB 1976, i. Glenda Jackson) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 15.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Športne vesti 21.30 Nan.: Il ritorno del Santo, 2230 Angoscia 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4______________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč (pon.), nadaljevanka Mamilo je smrt (3. del) in nanizanka Alo, alo (8. del) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Posvetovalnica za starše - Otroški značaj 18.30 Spored za otroke in mlade: Čiru-le čarale - Čarobna pravljica, 18.40 Rana ura, zlata ura 19.10 Video strani 19.15 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Klan (Fr., r. Claude Barma, i. Victor Lanoux, Ma-rie-Jose Nat, Jeane Manson, Jean Sorel, 5. del) 21.05 Mednarodna obzorja 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nad. Mamilo je smrt (4. del) in nan. Nenavadne zgodbe (8. del) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box: Zgodovina športa po želji 14.00 Košarka: Ali star game (pon) 16.00 Šport spektakel: am. nogomet NFL Cincinnati-Buffalo, NCAA Houston-Wyioming 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: finale pokala pokalnih prvakov, Barcelona-Sampdo-ria (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 Oddaja o Sampdorii 23.00 Šport spektakel: Naj zanimivejši športni dogodki RTV Ljubljana 2__________ 18.30 Beograjski TV spored 19.30 Dnevnik 19.55 Premor, 20.05 Žarišče 20.35 Žrebanje lota 20.40 Dok.: Voditelji neuvrščenih 21.30 Poletni magazin • RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Detektiv mojster Blomkvist (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Barvne sintonije, 12.40 Glas harmonike; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Kresničke, 15.30 Premišljevanje, 16.00 Kulturno-politiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Drama: Boginja iz Sesljanskega zaliva (4. del), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis - dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Su-perpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Oddaja WWF; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Hamletovski dvom Ali bo svetlolasa »Raffa« lahko preživela mirne počitnice? Vprašanje ni od muh, saj se bo morala prav v dneh, ko bo uživala v miru in hladu svoje počitniške hiše na rtu Argentario, odločati o snubcu. Na njena vrata namreč spet trka druga mreža RAI, ki ji ponuja vlogo »posebnega dopisnika«, Berlusconi pa naj bi ji nudil prav tako »mikavno, čeprav povsem različno vlogo« v programu, ki je še »top secret«. Kot marsikoga pred njo je tudi Raffaello Carrd pred leti zamikal zasebni televizijski ekran. K odločitvi je nedvomno prispeval »zanimiv« honorar, ki ga je ponujal Berlusconi, pa tudi polemike, ki so jih izzvali stroški za njeno zadnjo oddajo pri RAI. Raffaella je užaljeno zaloputnila vrata in odšla. Toda na novem elektronskem odru uveljavitev ni bila lahka. Tudi njej, kot marsikateremu zvezdniku javne televizijske hiše, je delno spodletelo. Publika je sicer ni zavrnila, plebiscitarnega navdušenja pa tudi ni bilo. Zato se je Raffaella dejansko znašla pred hamletovsko dilemo, ko ji je novi direktor druge mreže Sodano namignil na možnost vrnitve pod varne peroti »mame RAI«. Z novinarji se je ob odhodu na počitnice sicer pobahala, da bo razmislila in se odločila za predlog, ki se ji bo zdel najbolj zanimiv in spodbuden za njeno kariero. Njena zaverovanost vase pa se je ob koncu le zamajala, ko je dodala, da po navadi preživi počitnice ob prijetnem kvartanju, ne odgovarja na telefon in ne daje intervjujev. »Pripravljena sem pa na pogovor s tistim, ki bi mi rad predočil kak predlog...« DESORDRE — Zmešnjava, Fr. 1986. V torek, 25. julija, ob 20.45, na Odeon. Dramatični film. Skupina mladih glasbenih navdušencev nehote zakrivi umor. Medtem ko krade glasbila v podeželski trgovini, po nesreči ubije mladega trgovca. Policija skupini ne more priti do živega, toda usoda mladih je odtlej zaznamovana. Pri tem so boleče prizadeti tudi njihovi znanci, ki so neposredne priče njihove drame. Mladi francoski režiser Olivier Assayas, ki izhaja iz filmske kritike (kot urednik revije Cahiers du Cinčma), ni posnel klasičnega kritičnega filma o mladih prestopnikih, ki je značilen za francoski film, pač pa rezek in zrel film, ki brez vsakega paternalizma izraža življenjskost in tudi nemir mladega rodu. Pri tem je zelo učinkovito uporabil glasbeno kuliso in izrazito »umazano« fotografijo Denisa Lenoira. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: _____________ Postaja:. ___________ Ura:_________________'_ V______________________J ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1________________________| 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanka: Santa Barbara 12.30 Nanizanka: II sogno dei Novak -II furto 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Schiavo della furia (krim., ZDA 1948, r. Anthony Mann, i. Dennis O Keefe, Claire Trevor) 15.30 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.30 Mladinska oddaja: Big Estate 17.30 Danes v parlamentu 17.35 Film: Bellezze in bicicletta (kom., It. 1951, r. Carlo Campo-galliani, i. Silvana Pampanini, Renato Rascel) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Nanizanka: La signora in giallo -Delitto in cornice 21.30 Variete: Cera una volta... io Renato Rascel (6. del) 22.30 Dnevnik 22.40 Šport v sredo: italijansko prvenstvo v atletiki 24.00 Dnevnik - danes v parlamentu 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.20 Film: OSS 117, a Tokio si muore (krim., Fr. 1967, r. Michel Bois-rond, i. Frederick Stafford) 17.55 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Le due signore Greenwille (dram., ZDA 1987, r. John Erman, i. Ann Margret, Claudette Colbert, 1. del)) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.10 Nočni dnevnik 23.20 Reportaža: Druga polovica noči 23.55 Film: Vita privata di un pubbli-co accusatore (krim., Fr. 1975, r. Jorge Grau, i. Fernando Rey) RAI 3________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Massimo Troisi 15.15 Film: La carica dei 600 (pust., ZDA 1936, r. Michael Curtiz, i. Erroll FIynn) 17.05 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.15 Film: Sabato sera, domenica mattina (dram., VB 1960, r. Karel Reisz, i. Albert Finney) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: Colpo grosso alla napole-tana.(kom., ZDA 1967, r. Ken An-nakin, i. Vittorio De Sica, Raqu-el Welch), vmes večerni dnevnik 22.25 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.55 Avtorska TV: M. Antonioni -Chung Kuo Cina (3. del) 23.55 Nočni dnevnik 0.10 Nočna glasba: Mozart z virtuozi berlinske Filharmonije 0.25 Dok. oddaja: Pred 20 leti Noči na meji med Mehiko in Kalifornijo Niz Druga polovica noči (na RAI 2 ob 23.20J bo nocoj govoril o dogodkih na meji med Kalifornijo in Mehiko, kjer skoraj vsako noč skupinice ubežnikov skušajo priti v »obljubljeno deželo« tako, da prelisičijo policijo. S takimi prehodi se tudi marsikdo okoristi, v resnici je za tem pravo prekupčevanje, biznis, ki marsikoga stane življenje. Med raznimi tveganji je noč pod zvezdami še najmanjše, a za reveže brez doma in strehe včasih tudi tragična izkušnja. ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: 7 donne dall'in-ferno (vojni, ZDA 1961, r. Robert Webb, i. Pat-ricia Owens, Denise Darcel) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Kviza: OK il prezzo e giusto, 22.30 II gioco deinove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv Estate 0.45 Film: Gli ostaggi (vestern, ZDA 1955, r-i. Ray Milland) _____RETE4_______________ 8.00 Nanizanka: In časa Lawrence 8.50 Film: Prima di sera (kom., It. 1953, r. Piero Tellini, i. Paolo Stop-pa) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Terremoto (dram., ZDA 1974, r. Mark Robbson, i. Charlton Heston, Ava Gardner) 22.45 Film: Che fine ha fatto Baby Jane? (dram., ZDA 1961, r. Robert Al-drich, i. Bette Davis, Joan Cravvford) 1.15 Nanizanki: Agente speciale, 2.15 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi shovv 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Nanizanke: Scuola di football, 22.30 Starsky and Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Attenti a quei due... chiamate Londra (pust., VB-ZDA 1970, r. David Greene-James Hill, i. Roger Moore) 23.00 Variete: Telemeno 23.15 Aktualno: Vado bene per la Bastiglia? 23.45 Šport 0.15 Nanizanka: I classici delFerotismo TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: La lun-ga notte 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Il prigionieri delFisola degli sguali (pust., ZDA 1936, r. John Ford, i. VVarner Baxter) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Film: Il pianeta ribelle (fant., Kan. 1979, r. George McGowan, i. Jack Palance, Carol Lynley) 22.20 Znanstveni tednik: Galileo 22.55 Vesti nocoj 23.10 Šport nocoj 24.00 Film: Bersaglio umano (pust., ZDA 1980) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Glas. odd.: Musič box 17.45 Nadaljevanka: Eredita della priora (1. del) 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 TV film: Come e bella la citta (kom.) 22.00 Nanizanka: Angoscia 22.30 Morski športi 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________| 16.30 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.), vmes nad.Mamilo je msrt (zadnji del) in nanizanka Alo, alo (8. del) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Informativna oddaja: Alpe Jadran 18.40 Spored za otroke in mlade: lutke Robin in Rozi - Mornarska skrinja, 18.50 Ena, dva, tri, kdo se vode ne boji? 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Na zadnji postaji (dram., Arg. 1985, r. Alejandro Doria, i. Antonio Gassale, Julio de Grazia) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Težko breme (1. del) in nadaljevanka Hooperman (8. del) 1.15 Video strani | RTV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarna oddaja: Čampo base (pon.) 14.10 Nogomet: finale pokala pokalnih prvakov, Barcelona-Sampdo-ria (pon.) 16.00 Šport spektakel: wrestling AWA, košarka NBA Boston-New York, film Zgodba Isiaha Thomasa (1. del), surf 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Tenis: finale Teniškega prvenstva Italije, Mancini-Agassi (pon.), vmes (približno ob 22.00) TVD Novice 24.00 Posebna oddaja o Teniškem prvenstvu Italije RTV Ljubljana 2 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Koncert baročne glasbe 21.20 Svet poroča RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček: Detektiv mojster Blomkvist (zadnji del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Moja šola radiestezije in bioterapije, 12.40 Foklorna glasba; 13.20 Poletni mozaik: Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O poezije: Iz zemlje gre v trto; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Lit. podobe: Spomini Staneta Kavčiča, nato Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Instrumenti; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05. Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.20 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Naj narodi pojo; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz slovenskih oper; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Svet družine; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Dis-co scoop; 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU PROTAGONISTI Mladinski orkester je star pet let Osnovna karakteristika Italijanskega mladinskega orkestra je prav gotovo navdušenje, ki spremlja njegovo delovanje. Navdušeni so člani orkestra, torej 100 obetavnih mladih glasbenikov, nadušeni pa so tudi vsi tisti, ki z njim sodelujejo. Nastal je pred petimi leti na pobudo Pie-ra Varullija, violista, bivšega člana slavnega Italijanskega kvarteta, glasbenika torej, a predvsem pedagoga, ki je skušal razgibati glasbeno življenje v Italiji tako, da je v okviru Glasbene šole v Fiesolah ustanovil tečaje za »poklicno usposabljanje v orkestru«. V Italiji je z razliko od drugih evropskih držav pobud na mladinskem področju sorazmerno malo. Načrt je bil enostaven: vsak mesec so se v vili La Torraccia, kjer je tudi sedež šole, zbirali za štiri dni mladi glasbeniki, ki so vadili z uglednimi učitelji in dirigenti. Zbirali so se v glavnem diplomiranci na raznih koservatorijih ali vsekakor glasbeniki, ki jim diploma ni bila več daleč, da so se učili trde orkestrske discipline. Orkester je nastal na valu navdušenja, pa tudi zato, da bi takoj uporabili pridobljeno znanje. Stalni dirigent orkestra je Piero Bellugi, vendar so z orkestrom sodelovala nadvse ugledna imena tako med dirigenti -denimo Riccardi Muti, Eliahu Inbal, Krysz-tof Penderecki - kot med solisti, med katerimi sta verjetno najbolj znana violinist Sal-vatore Accardo in violončelist Lynn Har-rell. Zato ni čudno, da je orkester zelo cenjen, saj mu je že uspelo nastopati na znanem Festivalu v Edinburgu in na Poletnem festivalu v Parizu. SABATO SERA, DOMENICA MATTINA — Saturday Night and Sunday Mor-ning — Sobota zvečer in nedelja zjutraj, VB 1960. V sredo, 26. julija, ob 17.15, na RAI 3. Dramatični film. Britanski proletarec Albert Finney živi dokaj nenavadno dvojno življenje: je ljubimec poročene ženske, obenem pa vara ljubimko z mlado lepotico. Te igre je kmalu konec, ker ga prijatelji prevaranega moža pošteno pretepejo in fant se na koncu poroči z mlajšo ljubimko. Zapletena intriga služi angleškemu režiserju Karelu Reiszu, da na nekonformističen način poda zanimiv prerez življenja britanskega proletariata. Reiszov prikaz je učinkovit, saj na skoraj dokumentaren način prikazuje avtentično podobo Anglije 60. letz značilno družbenokritično ostrino, ki je lastna njemu in drugim predstavnikom angleškega angažiranega filmskega gibanja Free Cinema. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:: A ,.:: Postaja: ______________ ITALIJANSKE TV MREŽE ■ RAI 1________________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 II sogno dei Novak 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: La citta nuda (krim., ZDA 1948, r. Jules Dassin, i. Barry Fitzgerald, Hovvard Duff) 15.45 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.45 Risanka: Catalin e Cataline 17.00 Mladinska oddaja: Big Estate 17.50 Danes v parlamentu 17.55 Film: La fortuna viene dal cielo (kom., It. 1942, r. Akos Rathony, i. Vera Carmi, Sandro Ruffini) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Una gita domenicale (pust., ZDA 1986, r. Mark Cullig-ham, i. Toni Randall) 22.05 Dnevnik 22.15 Film: II pozzo e il pendolo (srh., ZDA 1961, r. Roger Corman, i. Vincent Priče, John Kerr) 23.35 Rubrika: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Naniznaka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.30 Iz parlamenta 16.35 Film: II cerchio della violenza (krim., ZDA 1959, r. Phil Carlson, 1. Jeffrey Hunter, Pat CrowIey) 17.55 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Le due signore Greenwille (dram., ZDA 1987, r. John Erman, 2. del) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Variete: Improvvisando '89 23.00 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.50 Nočni dnevnik 24.00 Film: E' tornato Sabata, hai chi-uso unaltra volta (vestern, It. 1972, r. Frank Kramer, i. Lee Van Cleef, Reiner Shine) RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Valeria Golino 15.10 Film: Addio signora Miniver (dram., ZDA 1950, r. Henry Pot-ter, i. Walter Pidgeon) 16.45 Dok. oddaja: Drobci 16.55 Film: Gold Digger (glas., ZDA 1936, r. Lloyd Bacon, i. Dick Pobeli, Joan Blondell) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Dnevnik, vreme, deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Nadaljevanka: Eneida (r. Franco Rossi, i. Giulio Brogi, Olga Kar-latos, 1. del) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.20 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 22.50 Avtorska TV: Pierpaolo Pasolini (4. del) 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Nočna glasba: komorni orkester Festivala iz Bergama in Brescie (Marcello, Vivaldi) 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti STAJE • Ko je plezanje tudi tekmovanje s časom Gost Ambrogia Fogarja in njegove oddaje Pet let pustolovščin bo nocoj (na Italia 1 ob 0.15) športni plezalec Christopher Profit, ena vodilnih osebnosti v tej sorazmerno mladi športni panogi, ki pogosto razburja duhove in dviga polemike. Da bi »opravil hitreje« se Profit premika od vrha do vrha s helikopterjem, prepleza steno in se vrne do baze s padalom. Tako mu uspe osvojiti kar tri vrhove - Mont Blanc, Cervino m Eiger - v pičlih 24 urah. ■ ZASEBNE TV PO CANALES_____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: Inferno di ghiac-cio (pust., ZDA 1958, r. Burt Balaban, i. John Derek, Elaine Stewart) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge-nitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Kviz: Il gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0.45 Film: Una tenera follia (kom., It. 1986, r. Nini Grassia, i. Saverio Val-Ione, Sonia Viviani) 8.00 Nanizanka: In časa Lavvrence 8.50 Film: La citta dolente (dram., It. 1949, r. Mario Bonnard, i. Luigi Toši) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Gosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Capitan Fracas-sa (pust., It.-Fr. 1961, r. Pierre Gaspard Huit, i. Jean Marais, Genevie-ve Grad) 22.30 Film: Bronco Billy (kom., ZDA 1980, r-i. Clirit Eastwood) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1___________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bani, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Il bacio della pantera (fant., ZDA 1982, r. Paul Schrader, i. Nastassia Kinsky, John Heard) 22.45 Nanizanki: Starsky & Hutch, 23.45 Brothers 0.15 Dokumentarec: Cin-que anni di avventura 0.50 Nanizanki: Taxi, 1.20 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Blackout - inferno nella citta (dram., Kan.-fr. 1978, r. Eddy Matalon, i. Jim Mit-chum, Robert Carradi-ne) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Glasbena oddaja: Caf-fe Italia 24.00 Nanizanka: Insiders TMC__________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: La lun-ga notte 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: Lobo 16.00 Film: Miss Beautiful (dram., ZDA 1977, r. Robert Lewis, i. Chuck Connors, Phil Silvers) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Il caso Hearst e Davies (dram., ZDA 1984, r. David Lowell Rich, i. Robert Mit-chum) 22.20 Morski športi 22.50 Vesti 23.05 Šport 24.00 Film: La stanza della morte (srh., ZDA 1973, r. Philip Leacock) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Justice 14.30 Musič box 17.45 Nadaljevanka: Eredita della priora 18.30 Nadaljevanka: Il dia-volo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: I naufrag-hi 20.30 Nadaljevanka: Vigna di uve nere 22.30 Dok. oddaja: Pan 23.30 Rubrika o kolesarstvu 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE ZANIMIVOST RTV Ljubljana 1 RTV Koper 16.35 16.35 Poletna noč (pon.), vmes nadaljevanka Težko breme (1. del) in nanizanka Hooperman (8. del) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (8. del) 19.05 Video strani 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Povest o dveh mestih (Charles Dickens, scenarij Arthur Hopcraft, r. Philippe Monnier, i. James Wilby, Xavier Deluc, 4. del) 21.00 Tednik 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste in tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Težko breme (2. del) in nanizanka Leteči cirkus Monthyja Pyt-hona (8. del) 13.40 Tenis: finale Teniškega prvenstva Italije, Mancini-Agassi 16.00 Šport spektakel: rugby Oueen-sland-Otočje Fiji in mali nogomet S. Diego Soccers-Baltimore Blast 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Rugby: finale it. prvenstva, Be-netton-Colli Euganei (pon.) 22.00 TVD Novice 22.10 Posebna oddaja o rugbyju 23.25 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona, povzetki) RTV Ljubljana 2 19.00 Čas, ki živi: Upehane pohodi čas 19.30 Dnevnik 19.55 Premor, 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert: Jerko Novak 20.45 Oči kritike 21.15 Prisluhnimo tišini RADIO • RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Dvojčici (Erich Kastner, dram. Marjana prepeluh, 1. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Moški zbor Slava Klavora iz Maribora; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Mednarodno tekmovanje pevskih zborov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Lit. večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOIPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU Juke boxu v slovo Včasih je bil res preglasen in je motil, a kdo bi mu zameril. Dobra tri desetletja je pomagal pri širjenju sodobne glasbe, zabaval in kratkočasil, omogočil marsikateri improviziran ples. In vse to za nekaj drobiža, na katerega je bil sicer pogolten. V zadnjih letih pa je njegova vloga postajala vse bolj marginalna. Zasebne radijske postaje in stereo kasetofoni so ga postopno izpodrinili iz javnih lokalov, smrtni udarec pa mu je zadal sodobni CD. Z novimi compacti, ki na majhno površino sprejmejo kopico pesmi, je v bistvu zginila mala plošča na 45 obratov. Ameriški hiši Capital Records in M & M sta že sklenili, da bosta umaknili iz kataloga vse svoje male plošče z izjemov desetih hitov nepozabnih Beatlesov. Male plošče ne gredo namreč več v prodajo, ker so jih nadomestile kasete in CD. In z malo ploščo se nagiba k zatonu tudi juke box, kateremu so bile prav te plošče temeljna »hrana«. Juke box se je »rodil« leta 1949 in nekaj časa životaril, v šestdesetih letih pa je postal nepogrešljivi pripomoček za vsak lokal, ki si je želel mladih obi-skovalcev. V barih, v restavracijah, na plažah je kraljeval in s hrupno glasbo širil radost in sanje, spodbujal ples in stike. Sedaj, ko odhaja s scene, se ga le redki spominjajo, saj je njegoveva zvezda začela toniti že pred časom. Mladi ga ne bodo objokovali, starejšim pa ob njegovem odhodu najbrž ne bo vseeno. In marsikoga bo zaskelelo pri srcu, saj z juke boxom bledi tudi spomin na prve ljubezni in nežne objeme. N aj mu bo »lahka mala plošča«. IL POZZO E IL PENDOLO — The Pit and teh Pendulum — Vodnjak in nihalo, ZDA 1961. V četrtek, 27. julija, ob 22.15, na RAI 1. Filmska grozljivka. Roger Corman, producent in režiser neštetih nizkoprora-čunskih filmov ter pravi obsedenec fantastičnega in horror filma, je posnel grozljivko po znani noveli Edgara Allana Poeja. Izprijena ljubimca pahneta v blaznost prevaranega moža,ki se kruto in prefinjeno maščuje Corman razprede film z grozljivimi, srhljivimi in šokantnimi prizori, ki spadajo k žanru. Vrhunec napetosti in morečega vzdušja doseže prav v končni sekvenci, ko junak Vincent Priče (stalni gost Germanovih filmov) začne trpinčiti brata umrle žene s tehniko nihala... Cormanje prenesel na ekran magični in tesnobni Poejev svet tudi v drugih filmih: I vivi e i morti, La maschera rossa, itd. VIDEO NOTES Oddaja: ! .......... Postaja:___.__.__...... Ura:___________________ • ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1________________________| 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Nanizanka: II sogno dei Novak - Le regole del gioco 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: Io sono un evaso (dram., ZDA 1932, r. Mervin Le Roy, i. Paul Muni, Glenda Farrel) 15.40 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.35 Mladinska oddaja: Big Estate 17.35 Danes v parlamentu 17.40 Film: Miss Italia (kom., It. 1950, r. Duilio Coletti, i. Gina Lollob-rigida, Carlo Campanini) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: II braccio violento della legge n. 2 (krim., ZDA 1975, r. John Frankenheimer, i. Gene Hackman, Fernando Ray) 22.20 Dnevnik 22.30 Aktualno: Spot alle stelle 23.15 Nočni rock 23.45 Rubrika: Effetto notte 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 12.00 Nanizanka: A passo di fuga 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentat.re 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: I battellieri del Volga (pust., It.-Fr. 1958, r. Victor Tour-jansky-Arnal do Genoino, i. John Derek, Dawn Addams) 18.00 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Poletni variete: Cocco 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Nanizanka: Hill Street giorno e notte - Un giorno nero come gli altri 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: Lei gatta (dram., Fr. 1958, r. Henry Decoin, i. Francoise Ar-nould, Berbard VVicki) RAI 3_________________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Videobox 14.30 Dokumentarec: Lo spettacolo in confidenza - Katia Ricciarelli 15.10 Film: Appassionatamente (dram., ZDA 1945, r. Curtin Bernhardt, i. Ida Lupino) 16.55 Dok. oddaja: Drobci 17.25 Film: Incateriata (dram., ZDA 1934, r. Clarence Brown, i. Joan Crawford, Clark Gable) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Film: La leggenda di Robin Hood (pust., ZDA 1938, r. Curtiz-Keighley, i. Errol Flynn, Olivia de Havilland), vmes dnevnik 22.20 Aktualno: Volta pagina 23.00 Petkov boks 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Nočna glasba: Bachov Brandem-burški koncert št. 2 z dir. Har-noncourtom 0.30 Dok. oddaja: Pred 20 leti Pregled nagrajenih reklamnih spotov Reklamni vložki že nekaj čase iz raznih razlogov razburjajo duhove, vendar ne more nihče zanikati, da je to ena od plati sodobne potrošniške družbe in torej življenja. Tako so nam izmenično državne in privatne mreže v preteklih mesecih ponudile že nekaj ur pregleda reklamnih spotov. Danes (ob 22.30) je spet na vrsti RAI 1. Ponudila nam bo vložke, ki so bili nagrajeni pred nedavnim na tekmovanju Spot Italia, komentar pa bo oskrbel Piero Badaloni. • ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5_____________ 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Rubrika: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: I cospiratori (dram., VB 1960, r. Tay Garrett, i. Robert Mit-chum) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle coppie, 19.45 Čari ge> nitori 20.30 Variete: Una rotonda sul mare 22.30 Kviz: II gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show Estate 0.45 Film: II cadavere. era gia morto (kom., Fr. 1975, r. Patrice L.econ-te, i. Coluche, Jean Rochefort) RETE 4_____________ 8.10 Nanizanka: In časa Lawrence 9.00 Film: Robin Hood e i pirati (pust., It. 1960, r. Giorgio Simonelli, i. Les Barker), 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harr y 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.45) La valle dei pini, 15.40 Gosi gira il mondo, 16.40 Aspet-tando il domani 17.00 Nanizanka: California 18.00 Nad.: Febbre damore 19.00 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Baretta 20.30 Film: Operazicne Gross Bow (krim., ZDA-It. 1965, r. Michael Anderson, i. George Peppard, Sofia Loren) 22.40 Film: Un bersaglio particolare (dram., VB 1983, r. Tony Gannett, i. Karen Young, Cly-ton Day) 0.35 Nanizanki: Agente speciale, 1.35 Ironside ITALIA 1__________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, .12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvi show 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del VVest 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Dio perdona... io no (vestern, It. 1967, r. Giuseppe Colizzi, i. Bud Spencer, Terence Hill) 22.25 Nan.: Starsky & Hutch 23.40 Šport: Grand Prix 0.50 Nanizanki: Taxi, 1.20 Kung-fu ODEON_______________ 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II supermercato pili pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: I figli so' pezzi 'e core (dram., It. 1982, r. Alfonzo Brescia, i. Mario Merola, Michele Esposito) 22.45 Variete: Telemeno 23.00 Rubrika: Forza Italia estate 24.00 Nanizanka: Foxfire TMC___________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: La lun-ga notte 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti 13.45 Športne vesti 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dok. o naravi 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Carlo e Diana -una storia d'amore (biog., ZDA 1982, r. James Goldstone, i. David Robb) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L'ultima corsa (dram., ZDA 1976, r. John Leone, i. Herny Fonda) 22.25 TV film: II mistero della testa mozzata (2. del) 23.20 Vesti - nocoj 23.35 Šport 24.00 Film: Rapimento (dram., ZDA-Fr. 1965, r. John Guillermin, i. Patricia Gozzi) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: Eredita della priora 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: I naufra-ghi 20.30 Nadaljevanka: Vigna di uve nere 22.30 Tednik: Tigi 7 23.30 Dnevnik, nato dražba 24.00 Rubrika: Il salotto di Franca 1.00 Inf. oddaja: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV ljubljana 1_______________ 16.35 Poletna noč (pon.), vmes nadaljevanka Težko breme (2. del) in nanizanka Leteči cirkus Monty-ja Pythona (8. del) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv (10. del) 18.40 S poletnega festivala: Folklorni ansambel La Capouliero 19.10 Risanka 19.20 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Naše akcije 20.15 Dok.: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (3. del) 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, i. Dennis Farina, Anthony Denison, 7. del) 21.45 Dnevnik in vreme 22.05 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.10 Poletna noč, vmes nadaljevanka Težko breme (3. del) 24.00 Film: Jasnovidnost (dram., ZDA 1979, r. Ivan Nagy, i. Deborah Raffin, Christopher Carey) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dokumentarec: Čampo base 14.10 Rugby: Turnir petih narodnosti, Francija-Škotska (pon.) 16.00 Šport spektakel: hokej na ledu NHL Montreal-Calgary, bezbol Mayor League in American show - 1960 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: prva finalna tekma pokala Uefa Napoli-Stuttgart (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (pon.) RTV Ljubljana 2_____________ 19.00 Alpski večer (pon.) 19.30 Dnevnik 19.55 Premor, 20.05 Žarišče 20.35 Balet: Vol na strehi JD. Milhaud) 21.45 En avtor, en film: Švedska rapsodija ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Dvojčici (2. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi, 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 13.20 Poletni mozaik: 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z... ; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU Vrtiljak naslednikov velikega Karajana »Umrl je kralj, živel kralj!« Parola je kar stara in izrabljena, a še enkrat na pravem mestu, ko mislimo na »kralja« Herberta von Karajana. Njegovi oboževalci se tolažijo, da je zapustil na stotine plošč in posnetkov, začel pa se je tudi lov na prestol ali celo na več prestolov, za katere se poteguje seveda več ljudi. V Salzburgu je sicer najbolj »priljubljen« Caludio Abbado, a govori se tudi o nekakšnem triumviratu, ki naj bi ga sestavljali umetniški »nadzornik«, glasbeni in komercialni direktor. V vrtiljaku imen se pojavljajo Strehler-Abbado, Harnoncourt ali Kle-iber, morda pa Avgust Everding (sedaj v Munchnu) ali Gerard Mortier (sedaj v Bruslju). Berlinski filharmoniki predstavljajo problem zase, ker so celih 35 let delali izključno s Karajanom in bodo morali braniti osvojeni sloves. Kandidatov je tu še več, med njimi so najvidnejši Riccardo Muti, Lo-rin Maazel, Zubin Mehta, James Levin (trenutno v newyorškem Metropolitanu) in Daniel Barenboim. Za premiero Plesa v maskah (27. julija) in prve ponovitve na festivalu v Salzburgu bo Karajana nadomestil Georg Solti, z njim v alternaciji bo Gustav Kuhn. Koncert dunajskih filharmonikov v spomin na umrlega mojstra v Salzburgu 30. julija bosta dirigirala Georg Solti in Riccardo Muti. Seveda je problem nekoliko širši, ker se bodo v kratkem odprla mesta tudi drugje: prihodnje leto bodo v New Yorku razpravljali o nasledniku Zubina Mehte, leta 1991 bo v Philadelphiji zapadla pogodba Riccardu Mutiju. Pravzaprav pa bo naslednika velikega Karajana izbralo samo in izključno občinstvo... LA LEGGENDA Dl ROBIN HOOD — The Adventures of Robin Hood — Pustolovščine Robina Hooda, ZDA 1938. V petek, 28. julija, ob 20.30, na RAI 3. Pustolovski film. Izkušeni hollywoodski veteran Michael Curtiz je nekaj let pred Casablanco posnel to spektakularno in zelo zabavno inačico o slavnem kralju Sherwoodskega gozda, ki je kradel bogatim in pomagal revnim. S svojo pisano gozdno druščino Robin čvrsto kljubuje napadom vojakov plemiča Guya Gisbourneja in Šerifa iz Nottinghama ter tako obvaruje prestol zakonitega kralja Riharda Levjesrčnega pred napuhom njegovega brata Ivana Brez Zemlje. Robin je seveda razbojnik posebne vrste, ki strelja odlično z lokom, ima posebne atletske sposobnosti in je tudi velik osvajalec ženskih src. Junaka pooseblja izredni Errol Flynn, ki je ob nepozabnem »nemem« Douglasu Fairbanksu iz leta 1922 gotovo eden od najbolj uspešnih filmskih Robin Hoodov. f S\ VIDEO NOTES Oddaja:.......!.......— Postaja: ,, - '■_—____ Po osmih letih premora bodo Rolling Stones spet nastopali na turneji po ZDA in Kanadi. Novico so člani skupine najavili na tiskovni konferenci na železniški postaji v Harlemu, črnskemu predelu New Yorka, kamor so prispeli v vagonu podzemske železnice, ki so ga uporabili v filmu Cotton Club. Turneja se bo pričela prvega septembra, ko bo izšla njhova nova plošča Steel Wheels. Stones bodo nastopili v 29 ameriških mestih. Na tiskovni konferenci je bilo prisotnih preko 500 novinarjev, ogromno število fansov pa je z veseljem pozdravilo povratek najbolj popularne rock & blues skupine vseh časov. Mick Jagger, Keith Richard in ostali člani skupine so povedali, da so trenja, ki so nastala, ko se je vsak od njih odločil za solo kariero, za njimi in da se z veseljem podajajo ponovno na pot. Večkrat se je govorilo o razdoru skupine, ko je leta 1986 izšla njihova zadnja plošča Dirty Work, pa so bili mnogi prepričani, da se s to ploščo zaključuje poglavje v rock'n'rollu, ki je trajalo nepretrgoma od leta 1963, ko je skupina nastala. V teh letih so Stones izdali kar 37 LP plošč. Od leta 1974 so Rolling Stones nastopali vedno v isti zasedbi. Tedaj se je skupini priključil kitarist Ron Wood, da je zamenjal Micka Taylorja, ki je prišel k Stonesom po smrti Briana Jonesa. Člani najbolj priljubljene in včasih kritizirane rock skupine zadnjih desetletij so povedali, da bodo na letošnji turneji predstavili sodobno verzijo Stonesov 80. let in da bo njihova glasba vse prej kot revival. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak in Ivo Tul Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.