90
Domači zdravnik in vodnik v mnogih
opravilih
mesca veliciga travna.
{Zdravnik). Ta mesec se natora pomladi, vse je veselo — kmet in mestnik vživata čisti spomladanjski zrak. Od bolezin, ki bi bile ta mesec posebno navadne, nimamo nič povedati; če je veliki traven posebno hladan, se primerijo bolezni iz prehlajenja, posebno kašelj.— Svariti pa moramo ljudi, de naj opustijo staro vražo, po kteri mislijo, de je dobro ali potrebno, na spomlad kri pušati, de se človek očisti. Ni je sko-rej bolj neumne misli od te, od starih zabitih časov nam zapušene! Kri je nar žlahtniši tekočina našiga trupla , ktere človek brezškode nikdar n e z g u b i, ako je zdrav. Le hude bolezni, pri kterih začne kri kipeti, v glavo, na pljuča i. t. d. tišati, se vnemati, terjajo, de se ljudem in živini kri pusa, in pred ko se v tacih zadevah to stori, boljši je. Kdor si tedej puša, nej zdravnika popraša: ali je zares bolan — nikar pa nej ne gledana spomlad ali na luno! — Kako neki si boš s p u sanj em kri čistil? Kaj misliš, de je v žilah slaba kri od dobre ločena, kakor v skledi smetana od mleka, de tedej slabo lahko izpustiš, dobro pa ohraniš? Nespametna misel! ktera kaže, kako neumni so bili v ti reči nekdej ljudje, ki so si spomladi zjutrej kri pušali, popoldne pa že pri polnimu bokalu vina sede'li, zgubljeno moč si zopet pridobiti!! — Spomlad nam da druge in gotove pomočke, kri čistiti, namreč: čisti zrak pod milim Bogam, pomladanjske zelenjave in sadje za jed, hladno čisto vodo. Teh pomočkov se primi, ljubi prijatel, ako si hočeš kri zares očistiti in se pozdraviti.
{Poljske opravila). Kar žita in sicer sadežev vreme ni pripustilo, konec poprejšnjiga mesca sejati, se seje posebno v pervi polovici tega mesca. Proso, tur-šica, fižol, konoplje, ajda na praho, krompir i. t. d. se seje in sadi še ta mesec. Nemška detelja že da v pervi polovici tega mesca pervo košnjo. Na travnike ne pušaj več živine, ker je trava v nar lepši rastvi.
(Živinoreja). Kdor ima dovelj piče za govejo živino, naj je nikar ne goni na pašo; v hlevu ti bo dala veliko dobriga gnoja in se obvarovala marsi-ktere bolezni, ki seje na pašovnikih naleze. Od suhe piče pa ne preskoči nanaglama k zeleni; nagli preskok od suhe na zeleno klajo naključi nenavajeni živini mar-siktere bolezni. V začetku tedej mešaj zeleno klajo s suho, in tako počasama privadi živino same zelene piče. Prememba suhe klaje z zeleno nakloni živini večidel drisko, ktera pa, če ni prehuda, je živini zdrava in ne potrebuje ozdravljanja. S suho kermo se preobilna driska večidel zopet vstavi. — Ce živino na pašo ženeš ali ji v hlevu zgol zelene piče pokladaš, dej ji poprej
piti, ne pa kadar ima že trebuh z zeleno pičo napolnjen, sicer jo bo napenjati začelo. — Prešiče tudi v hladnim svinjaku derži, tode pripusti jim, de se ob vročini kopljejo in v blatu včasih povaljajo , de jih ne bo koža serbela. Prešič — akoravno je po navadni misli s vinska žival, mora čeden deržan biti. — Ovce dobijo že na pašnikih dovelj piče.
[Vertnarske in vinorejske opravila). Vertnar ima s sajenjem in presajanjem mnogoverstne zelenjave dokaj opraviti. Presajenim mladim drevescam v suhim vremenu prilivaj; nerodovitne šibice cepljencam odreži. Mladimu drevju ne pokaži več gnoja; travo okoli drevja trebi. Gosence pridno zatiraj (Jetas jih je ta mesec posebno veliko). Vinograd se okopuje in kar koli se da globoko, de spodnja perst na verh pride in rodovitna postane. Plevel se iz nogradov trebi in na kup v gnojne jame spravlja. Za cepljenje tert, ako se ni v jeseni zgodilo , je zdej nar pripravniši čas. — Hmelj se vdru-gič okopuje in osipa. — Čebulno in korenjevo seme v gnojnici namoči, predin ga seješ; bo lepši gnalo.
{Hišna gospodinja) zdej posebno gleda na molzne krave. Posodo za mleko čisti in snaži, de je veselje. De mleko veliko smetane da, ga deni v bolj plitve posode, ki so zgorej široke, na dnu pa vozke. Sirovo maslo (puter), če ga je veliko, naj se osoli; sir se začne delati. Maslo tega mesca je nar boljši, nar sta-novitniši, za zimo ga prihrani. — Kader rež cvete, pravijo, de kurja žival rada piko dobi; de se odverne, splakni ji vsaki dan vodno korito ali posodo, iz ktere pije; nalij ga z bistro vodo, in nekoliko kimeljna va-njo verzi.