GLASILO OBČINE DOMŽALE december 2005 - letnik XLIV, št. 14 na 13S V današnji številki predstavljamo novopečenega akademskega slikarja Luka Leskovška, ki nam je v prvem delu zanimivega pogovora razkril svoje poglede na kulturna dogajanja v naši občini. Nadaljevanje sledi. Strin ]g-r— Utrinek z razstave Maria Petriča v Galeriji Domžale, ki jo je Kulturni dom Franca Bernika Domžale postavil oh slikarjevi 80-Ietnici. Slikarja in njegovo delo bomo predstavili v naslednji številki. Zabeleženo za zgodovino našega mesta: 24. novembra 2005 Je bil v srčnem centru Češ-minovega parka Domžale postavljen megallt avtorja Roberta Lavina - za prostorsko zdravje celotnega parka ter povezavo parka z mestom. Koncert za Acija Bertonclja in recital Dubravke Tomšič Srebotnjak November je bil v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale zaznamovan kot mesec vrhunskih klavirskih koncertov. Na prvem so v spomin na svojega učitelja, pred tremi leti preminulega domžalskega pianista Acija Bertonclja, nastopali njegovi študentje, svetovno znana pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak pa je pred razprodano Tomčevo dvorano izvedla izredno zahteven in doživet program, ki so ga sestavljale izključno kompozicije Frederica ( ho-pina. 22. novembra 2005 je bilo v Hcliosu praznično. Ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi je bil ludi minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak, je Anton 1'ustotnik odprl nove proizvodne kapacitete na lokaciji Količevo. Naš največji proizvajalec premazov, v zadnjem letu tudi med 50. največjimi na sveta, je tako še dodatno okrepil svoje domače proizvodne zmogljivosti. Investicija v proizvodnjo, skladišča in servisne prostore je v tem letu znašala več kot dve milijardi tolarjev. DOMŽALSKE STOLETNE ŠPORTNE SLEDI 100 let Sokolskega društva in TVD Partizan Domžale Domžalska stoletna športna sled -*& Med športno- reki val ivn imi društvi v občini Domžale, ki se sicer lahko pohvali s številnimi športnimi društvi v različnih panogah, ima Športno društvo TVD Partizan Domžale posebno mesto. Pa ne le zaradi stoletnice, ki jo praznujejo v letošnjem letu, temveč zaradi svoje dejavnosti, ki je bila v posameznih obdobjih mnogo več kot prijetno druženje ob športu in rekreaciji. FORTAL.SI WEB DESIGN VfZAVVAfiOji i PREDSTAVITEV. y »M—iti % NATiVBTOVNSMlBPLETUl I lj ir v,,. *» ttm Tal.: 01/7B 19 416 lnto@portal.ai Kar jubilejno leto 2005 so zaznamovali s številnimi prireditvami in slovesnostmi, akademija, 17. novembra 2005, ter izid knjige Domžalska stoletna športna sled, avtorjev Matjaža Brojana in Janeza Bizjaka, pa sta bili vrhunec praznovanja jubileja. Jubilejno leto TVD Partizan Domžale je svoj stoti jubilej praznoval vse leto, saj so se odločili, da ga povežejo z vsemi tradicionalnimi prireditvami, ki so del rednega programa društva Tako so se v okviru vadbe pripravljali na nastope, z jubilejem so povezali srečanji ob dnevu žena in materinskem dnevu. Pripravili so mednarodno športno tekmovanje v petanki, sodelovali z Atletskim klubom Domžale pri organizaciji državnega prvenstva štafet v gorskem teku Sumberk 2005, ob tem pa niso pozabili tudi na prijetno druženje članov in članic, na skrb za okolje ta ureditev TKI M steze. Ob vseh leh prireditvah pa je v Slamniku izhajal tudi feljton Matjaža Brojana o zgodovini Sokolskega dništva Domžale, v zadnjih Številkah glasila pa lahko berete o delovanju TVD Partizan IX>mžale od leta 1945 do danes. Čufarjeva 24. Vir pri Domžalah Tal.: 01/724 65 56 www.v6it-toam.sl Ga i I ■ ■ 0% DO 48 MESECEV Fiat Multipta, Idea ali Stllo Tr«rtjW» »lK.it« Mw). UetJMMi tliwm h teVl^M JM2 0w IsH fcMC KULTURNO DRUŠTVO MIRAN IARC &KOCIAN in NIISKA KARITAS DOMŽALE vabita na MIKLAVŽEV VEČER v ponedeljek, 5. decembra 2005, ob 18.00 HALA KOMUNALNEGA CENTRA DOMŽALE Pre&ieltki »irar/ dtmialtke »kčint Prireditev je omogočila Občina Domžale Kulturno društvo (troblje v sodelovanju z Društvom jasličarjev in Župnijo Jarše vabi na razstavo sodobnih slovenskih jaslic v Kulturnem domu (»roblje. Razstava je odprta do 8. decembra 2005, vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure ali po dogovoru. Dobrodošli! Vabimo Vas na smučarski sejem rabljene in nove zimsko - športne opreme v soboto, 17.12.2005, od 9. do »8. ure in v nedeljo, 18.12.2005, od 9. do 18. ure v DVORANI KS TOMA BREJCA na VIRU Smučarsko društvo Domžale I Wipr«vrtp k ... zima prihaja! AHAC&CO., d.oo, Domiala Mala Lok« 15,1230 Domžale tel 01/56 27 100 -a» mn.,«^m p* «am»iiKi m »lir *hK.pinrn» AL VVAGI POT ZA BISTRICO 67A Domžale Tel.: 7225 650, 7225 654. e-mail: alwagt@sbl.net, www.alwagi.si PLINSKI KOTLI ^Iteretia mm DOMŽALE Dober dan, spoštovani bralci in drage bralke Vedno znova me presenečate... Moram priznati, da sem navadno mislila, da moje uvodne kolumne, kot bolj strokovno rečemo prispevku, ki ga vsakokrat objavim na drugi strani, večina bralcev in bralk ne prebere. Pa me vedno znova presenečate, saj sem bila v zadnjem času deležna kar nekaj mnenj o vsebini mojih razmišljanj. Nekaterim, lahko rečem večini, ki mi je svoje mnenje povedala ali poslala, so ta ugajala. Včasih pokliče tudi kdo, ki ima pripombe, pa sem tudi njegovega mnenja vesela, saj mi pomaga pri pisanju naslednjega prispevka. Tako me je prijetno presenetil eden od bralcev, oprostite, ker se vašega* imena ne spomnim, ko mi je ob obisku knjižnice povedal, da se / vsebino mojega prispevka o ograjah v celoti strinja. »Če sem vas poklical kdaj, ko mi kaj ni bilo všeč, je prav, da vam to povem tudi danes,« je rekel in lahko ste prepričani, da sem bila vesela. Vedno /nova me s svojo neomajno voljo in pozornostjo preseneča moja dobra prijateljica Cvetka. Invalidski voziček je niti slučajno ne ovira, da ne bi v domači peči spekla kruha in ob tem pomislila tudi name. Hvala. Cvetka, tvoj doma spečem kruh je bil odličen. Vedno znova me preseneti tudi mladi in uspešni športnik Marjan, ki nikoli ne pozabi poklicati in povedati, da je prebral prispevek o njegovem uspešnem klubu, tokrat pa me je posebej presenetil tudi s svojim pogledom na druge prispevke. S tem je dokazal, da ne prebere le prispevka o svojem klubu, temveč v Slamniku poišče tudi prispevke o drugih in pove svoje mnenje. Pred nami je novoletna številka, zadnja z letnico 2005. Vabimo vas k oblikovanju praznične številke, pošljite kratko voščilo domačim, prijateljem, znancem, komurkoli, morda z manjšo fotografijo in postanite delček NOVOLETNE ŠTEVILKE, ki izide 24. decembra 2005. Zadnji datum za objavo je, naš naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale, naša elektronska pošta info@kd-domzale.si oz. vera.vojska-@domzale.si Hvala tudi gospe Valeriji, ki ni pozabila najinega sodelovanja ter me je prijetno presenetila s praktičnima knjigama, za kateri je bila prepričana, da mi bosta bolj koristili, kot kakšen roman ali pa kuharica, pa še prav je imela... Prijetno meje s svojim obiskom presenetil tudi gospod France, ki mu ob tej priložnosti iskreno čestitam za novo knjigo, s katero bo obogatil zgodovino enega izmed območij naše občine. Še bi lahko naštevala prijetna presenečenja, tudi kakšno manj priletno bi se našlo med njimi, vendar naj bo za tokrat dovolj. Pred vami je predzadnja letošnja številka, v kateri boste našli tudi povabila za vaše sodelovanje pri njenem oblikovanju. Saj veste, kot vsako leto vam tudi letos ponujamo možnost, da preko Slamnika posredujete svoje najboljše želje. Po trgovsko bi rekla še naslednje: velja tudi za organizacije in društva, vendar naj vaša sporočila vsebujejo največ do 15 besed. Prijetne prihajajoče praznične dni in ko boste že pošiljali prva voščila, ne pozabite, daje nekdo rekel: Najdražja darila, najgloblji prikloni, najlepše pohvale ne odtehtajo ene same iskrene besede človeka, ki mu zaupamo - prijatelja. Vse dobro do prihodnjič. Odgovorna uradnica Megalit za zdravo povezavo parka z mestom Češminov Park Domžale obsega obstoječe zelene površine v pasu ob Ljubljanski cesti, ki se širijo proti jugu vse do šolskih športnih površin (OŠ Domžale), na vzhodu do Plečnikove ulice in na zahodu do zelenic ob individualnih stanovanjskih hišah. Na ozkem kraku, ki sega proti jugozahodu, se območje dotakne nekdanje Mlinščice, ki pa je sedaj skrita v podzemnem kanalu. Avtorji Nataša Bučar Draksler, Adrijan Cingerle, Saša Draksler, Robi Lavin in Pablo Petkovšek so ob pripravi idejne zasnove parka upoštevali najnovejše ugotovitve geomantija - vedenja o subtilnih razsežnostih Zemlje, narave, arhitekture in kulturne krajine. Poznana je tudi kot evropski feng shui, to je umetnost ustvarjanja harmoničnega okolja in kot veščina zdravljenja Zemlje. Geomantična analiza nam daje pogled v globlje značilnosti ekosistema vsakega kraja in njegovo geodinamiko: vpogled v naravne danosti lokacije, analizo zemeljskega žarčenja zemljišča. Opredelitev navzočnosti izvirov energije in medidianov, prikaz psiholoških funkcij organizma prostora in njegove identitete, določitev blagodejnih vplivov prostora na človeka, vpliv geografskih in geomantičnih dejavnikov na razpoloženje ljudi in opis parametrov o zdravju prostora. Tako so avtorji ugotovili, da je najpomembnejši energijski potencial parka srčni center v območju za spomenikom. To je centralno geomantično središče parka in tudi samega mesta Domžale, zato ima zelo pomembno vlogo v organizmu parka in mesta ter ima funkcijo povezovanja. Zal pa je bilo ob tem ugotovljeno, da preblizu postavljena cesta in okoljne gradnje povzročajo motnje v delovanju tega energijsko občutljivega centra, pa tudi, daje skupna značilnost posameznih območij parka nepovezanost prostora z mestom, kar v posledici pomeni, da prostor premalo komunicira z mestom in ne opravlja svoje vloge povezovalca znotraj mesta. Ker bi želeli doseči prostorsko zdravje celotnega parka, je bil pred kratkim postavljen megalit-ski kamen z vklesanim kozmo-grafom (kodirano geometrijsko znamenje, sestavljeno iz črk in oblik, ki prenašajo določeno sporočilo v okolje), kar zagotavlja vzpostavitev zdravja prostora in hkrati identitetno znamenje par- stran ka. Kozmogram v megalitskem kamnu, ki je postavljen natančno na določenem energijskem mestu, deluje po principu akupunkture zemeljskega prostora. V primeru Parka Domžale megalit omogoča ponovno aktiviranje in odprtje srčne energije glavnega centra in povezavo energijske aure parka povezali z mestom. V ponedeljek, 21. novembra 2005, je bil v prisotnosti avtorja Roberta Lavina, avtorjev ter Vabimo vas, da si ogledate razstavo idejnega projekta ureditve ČEŠMINOVEGA PARKA V DOMŽALAH v projekcijski sobi KNJIŽNICE DOMŽALE. Razstava bo odprta od 7. do 18. decembra 2005. županje Cvete Zalokar Oražem, podžupana Vinka Juharta, direktorja Občinske uprave Edvarda Ješelnika, mag. Jožice Polanc, ravnateljice Os Domžale, me-galitski kamen z vklesanim ko/.-mografom vgrajen na najbolj izpostavljeno mesto ,v bodočem parku. Avtor Robert Lavin je ob tej priložnosti povedal, da je znamenji, ki s svojo neprekinjenostjo ponazarjata kroženje v naravi, pa tudi pozitivno energijo, s katero bo park vplival na mesto, vgradil v lipiški apnenec. Kozmogrami niso le likovni simboli, temveč zmorejo sprehajalce nagovoriti na osebni ravni, oddajajo žarenje, ki pozitivno vpliva na okolico. Ob tem zapišimo še, da Občina Domžale vodi postopke v zvezi s sprejemom potrebne urbanistične dokumentacije za ureditev Parka Domžale ter pri tem v okviru možnosti upošteva predloge in pobude občanov in občank, zlasti pa sosedov parka. 0. U. Iz Urada županje Novinarska konferenca Kot smo že napovedali, tudi mesec november ni minil brez novinarske konference. Tokrat jo je županja Cveta Zalokar Oražem sklicala z namenom, da novinarjem predstavi: odgovor na poslansko vprašanje, ki ga je ministru za promet, mag. Janezu Božiču, postavila v zvezi z gradnjo dodatnih cestninskih postaj, sporočilo Ministrstva za promet o realizaciji aktivnostih, vezanih na problematiko na cestnem omrežju na območju občine Domžale po izgradnji avtoceste in dodatnih cestninskih postaj Krtina in Lukovica kot odgovor na sprejete sklepe na sestanku predstavnikov občine Domžale ter Ministrstvom za promet, DARS in DDC 30. maja 2005. Drugi del novinarske konference pa je bil namenjen predstavitvi uveljavitve določb novega Zakona o javnih zbiranjih ter povabilu za razstavo. Županja Cveta Zalokar Oražem je novinarjem predstavila odgovor na pisno poslansko vprašanje, ki gaje kot poslanka v zvezi z izgradnjo dodatnih cestninskih postaj, naslovila na mag. Jane- za Božiča, ministra za promet. Iz odgovora je razvidno, da je bilo na cestninski postaji Krtina v mesecu septembru 2005 pobrano cca K) mio sit cestnine, kar pomeni, da dnevno cestnino plačuje cca 1000 vozil, stroški obratovanja postaje pa so cca 3,4 mio sit, kar pomeni prihodek 6,6 mio sit mesečno. Glede gradnje ostalih, v programu določenih cestninskih postaj Vogr-sko. Vodice in Ivančna Gorica, pa je v odgovoru pojasnjeno, da se kljub temu, da so ponekod z izvajalci podpisane pogodbe, Dostaje ne bodo začele graditi. Županja je ob tem poudarila, da gre za krivično in neenakopravno obravnavanje občin, predvsem pa stran metanje denarja, saj je več ali manj znano, da so se že začeli postopki priprave na elektronsko pobiranje cestnine. Zbranim novinarjem je podžupan Toni Dragar predstavil posledice odprtja cestninske postaje Krtina, ko se številni vozniki, med njimi tudi vozniki težkih tovornjakov, izogibajo vožnji po AC in uporabljajo nekdanjo magistralno cesto Ljubljana - Ma- ribor in lokalne ceste, kar povzroča velike zastoje na lokalnih cestah ter negodovanje tako voznikov kot okoliškega prebivalstva. Posebej je podžupan povdaril dogovore za omilitev posledic odprtja Cestninske postaje Krtina (ukrepi so našteti v pismu ministru - stran 3) sprejetih na sestanku pri ministru mag. Janezu Božiču v maju 2005, od katerih prav noben ni bil realiziran. Ob koncu je povedal, da Občinska uprava zaradi nepripravljenosti za uresničevanja dogovorjenih ukrepov, načrtuje izredno sejo v januarju 2006. Občina Domžale je mag. Janezu Božiču, ministru za promet, že posredovala dopis, v katerem ga je zaprosila, da predlaga termin, ki bo omogočil prisotnost ministra in njegovih sodelavcev na izredni seji Občinskega sveta Občine Domžale, namenjene izključno tej tematiki. V kolikor te pripravljenosti s strani Ministrstva za promet ne bo, bo Občina Domžale zahtevala zaprtje cestninske postaje Krtina, za katero meni, da je največ kriva za prometne obremenitve na območju občine Domžale, ter se poslužila še drugih možnosti. V nadaljevanju novinarske konference je bil novinarjem predstavljen način uresničevanja Zakona o javnih zbiranjih, na osnovi katerega je bila ob nogometni tekmi NK Domža- le : Maribor prvič uporabljena »personalizacija« vstopnic, kar pomeni, daje moral organizator tekme od vseh udeležencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podatke. Glede na dosedanji potek tekem, kjer v Domžalah ni bilo nobenih problemov ter tudi glede na dejstvo, daje domžalska navijaška skupina Ravbarji s strani Nogometne zveze Slovenije razglašena za najboljšo tovrstno skupino v Sloveniji. Županja je ob tem protestirala, saj meni, da je bil ukrep, zaradi katerega so obiskovalci negodovali, nekateri pa si celo prav zaradi njega niso želeli ogledati tekme, povsem nepotreben, saj niti slučajno ob tekmi ni bilo posebno velikega tveganja, da bi na njej prišlo do ogrožanja reda, varnosti in zdravja udeležencev. Za navijače Maribora, Vijole, od katerih se je tovrstno ogrožanje pričakovalo, pa so poskrbeli policija in varnostniki. Novinarska konferenca se je zaključila s predstavitvijo razstave NEPAL - DAJMO OTROKOM UPANJI;, 0 kateri je Lili Jazbec, direktorica Centra za mlade Domžale poudarila, da bo mnogo več kot le razstava, saj bo pospremljena z diaprojekcijami ter željo, da obiskovalci morda ob razstavi najdejo priložnost za pomoč otrokom Nepala. Vera Vojska SLAMNIK Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 Številka), 1935 (1 Številka). Domialec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VKRA VOJSKA let.: 72-20-10(1 (041) 634 505. Pomoćnik odgovorne urednice /Ki A ('AMUR-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ SilDRIĆ, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDREJKA, JURE H .URIN, METKAZUPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENASTARIĆ Drcdni.štvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesli 61 v Domžalah. Uredništvo URNA ZABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofojkd-domzale.si URADNU URU: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. (ilasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. lisi RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%, Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 6lb, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 OBČINSKI SVET 23. november 2005 30. seja Občinskega sveta Občine Domžale Občinski svet Občine Domžale je po sprejemu zapisnika 29. seje, ki je bil po pripombi Romana Lenassija, N.Si. soglasno sprejet, lotili obravnave Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje I) 21/1 Športni park - sever v prvi obravnavi. Predsedujoči Toni Dragar, podžupan, je dal besedo najprej Zoranu Vito-roviču, načelniku Oddelka za prostor in varstvo okolja, ki je predstavil spremembe ureditvenega načrta. O njem so razpravljali: Franci Ger-bec je kot predsednik Odbora za prostor predstavil stališča Odbora ter zahtevo, da se pred sprejetjem odloka predstavi idejne zasnove posameznih objektov; Roman Lenassi, N.SI, je postavil vprašanje v zvezi s smernicami ter želel pojasnilo o negativnem vplivu parka tehnične kulture; Janez Limbek, N.Si, je povprašal po uporabi vode za tehnologijo tet zaščiti pred hrupom; I-ranca Cer-nagoja, Zeleni, je zanimal neodziv dajalcev smernic, opozoril je na neupoštevanje zakonske osnove o oddaljenosti objektov od voda, kakor tudi nezakonito »čiščenje« območja parka tehnične kulture, zanimala gaje tudi lokacija hotela; Lovro Lončar, SDS, je predlagal dopolnitev odloka s pripombami Odbora za prostor kot pripombami, posredovanimi k osnovnemu odloku. V nadaljevanju sta županja Cveta Zalokar Oražem in Zoran Vitorovič ponovno predstavila spremembe, ki niso vsebinske, temveč so le posledica spremenjene zakonodaje. Po ponovni razpravi Francija (ierbca, SD, o negativnih vplivih ter bilanci zelenih površin in pojasnilih Ferda Jordana, LUZ, je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D21/1 Športni park - sever v prvi obravnavi in ga posreduje v 30 dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in v prostorih Krajevne skupnosti Simona Jenka. Javna razgrnitev ho potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo deset dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69, I. nadstropje dne, 7. 12. 2005 ob 17. uri. Vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. Predlog lokacijskega načrta se posreduje Krajevni skupnosti Simona Jenka. V času razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z lokacijskim načrtom vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Ljubljanska 69, 1230 Domžaic. Nova cena plina Štefan Lehar, Petrol plin, je pojasnil predlog sklepa o določitvi maloprodajne cene zemeljskega plina v občini Domžale. V razpravi je na površnosti v gradivu opozoril Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance; Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, je predstavil stališča odbora ter povprašal o številu hišnih priključkov ter priključitvi večjih objektov. O metodologiji maloprodajne cene ter aktivnostih za pridobitev novih odjemalcev je razpravljal Rober Urovat, SDS, mag. Marko Vresk, LDS, pa je predlagal pripravo projekcije, kako na ceno vpliva povečanje števila odjemalcev ter možnost dogovarjanja z Geoplinom. Sprejet je bil naslednji sklep: Maloprodajna cena zemeljskega plina v Občini Domžaic znaša od 1.12.2005 dalje 114,60 SIT /Nm\ Brez razprave je nato Občinski svet sprejel Odlok o občinskih cestah, po razpravi Lovra Lončarja, SDS, o stroških za posamezno komunalno opremo, primerljivosti teh stroškov med občinami ter poudaril, da povečevanje stroškov komunalne opreme ni vzpodbuda za razvoj podjetništva ter mlade družine, je bil sprejet naslednji sklep: 1. Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za leto 2006 na območju Občine Domžale za 1 m2 gradbene parcele na dan 30.10.2005 znašajo 7.300,-00 SIT/m2. 2. Povprečni stroški za posamezno komunalno opremo znašajo: cestno omrežle 39.26% 2.865,98 SIT/m2 kanalizacijsko omrežle 37.99% 2.773,27 Sll/m? vodovodno omrežle 20,63% 1.505,99 Sli« omre/je javna razsvBtljave 2,12% 154,76 SIT/mZ SKUPAJ 100,00% 7.300.00 SIT/mZ 3. Povprečni stroški komunalnega opremljanja za leto 2006 se od 30. 10.2005 dalje valorizirajo z indeksi podražitev, ki jih objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in KiM za področje nizkih gradenj. Poveča se povprečna gradbena cena Občinski svet je nato sprejel naslednji Sklep o določitvi povprečne gradbene cene za leto 2006: 1. Povprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine za III. kategorijo opremljenosti za leto 2006 na območju Občine Domžale se določi v znesku 206.000,00 SIT. 2. Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za III. kategorijo opremljenosti pri 2. skupini gostote poselitve 1 m2 koristne stanovanjske površine na območju Občine Domžale se določijo: -za individualno komunalno opremljanje 12.400,00 SI 17»i2 - za kolektivno komunalno opremljanje 14.400,00 SIT/m2 3. Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju Občine Domžale se za posamezna območja uporabljajo naslednji odstotki od povprečne gradbene cene: - območje centra Domžale 8,00 - 10,00% - območja naselij, ki se urejajo s PIN 6,00 - 8,00 % - območja naselij, ki se urejajo s PUP 3,00 - 6,00%. 4. Vrednosti določene s tem sklepom veljajo na dan 31.12.2005, uporabljajo se od 01.01.2006 dalje in se v tekočem letu valorizirajo z indeksom podražitev, ki ga objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in 1GM za skupino: Stanovanjska gradnja. O predlogu Sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2006 so razpravljali: Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance, je opozoril na problematiko pobiranja nadomestila, o njej so razpravljali tudi mag. Marko Vresk, LDS, in Franci Gerbec, SD. Po pojasnilih Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, je bil sprejet sklep: Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2006 znaša 0,33 SIT. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2006 znaša 21,30 SIT. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 01.01.2006 dalje. 0 odlagališču odpadkov Informacijo o stanju na področju odlaganja odpadkov v občini Domžale je podal Marko Fatur, direktor JKP Prodnik. V razpravi so sodelovali: Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalo ter v imenu Svetniške skupine SDS: opozoril je na splošno oceno, da aktivnosti niso dale rezultatov, pa na vrsto pomanjkljivosti (odcedne vode, požari, nekontroliran dovoz odpadkov do leta 1982) ter povprašal o absolutni višine kvote smetišča. Menil je, da so bile analize vpliva odlagališča na okolje ter vplivi hrupa in smradu ter vsebnost nevarnih kovin nestrokovno opravljeni, da se ni upoštevalo zakonodaje; ob tem pa je povedal, da še vedno obstajajo možnosti odlaganja odpadkov v okviru CERO, kjer bi bilo potrebno več aktivnosti. Opozoril je na sklepe zbora krajanov, ki so proti odlagališču v Dobu. Razpravo je končal z ugotovitvijo, da se bodo potrudili, da odlagališča v Dobu ne bo. Janez Limbek, N.Si, je opozoril na ne-podaljšano najemno pogodbo ter okoljevarstveno dovoljenje. Po večkratni izmenjavi mnenj med Markom Faturjem, direktorjem JKP Prodnik, in Romanom Kur-manškom, SDS, je bil sprejet sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o stanju na področju odlaganja odpadkov v Občini Domžale. Kopica vprašanj, pobud, predlogov In zahtev Po sprejetju sklepa o obvezni razlagi Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Domžale so v točki: Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve sodelovali: Matjaž Pečovnik, SMS. je zaradi številnih prometnih nesreč na avtocesti med Domžalami in Ljubljano zahteval ukrepe; Franci Gerbec, SD, je predlagal obravnavo problematike o gradnji telekomunikacijskih omrežij na seji občinskega sveta ter izboljšanje varnosti na cesti Rodica - Mengeš; Pavel Cerar, LDS, je vprašal o možnostih čimprejšnih priklopov na plinsko omrežje v KS Dob; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na ostanke ekoloških otokov na makadamskem parkirišču ob pokopališču ter zaprosil za podatke o številu postavljenih ekoloških otokov; Roman Lenassi, N.Si, je opozoril na nedoslednosti v odgovoru na vprašanje o načinih plačila nadomestila za stavbna zemljišča; Lovro Lončar, SDS, je predlagal vodenje evidence nerealiziranih sklepov Občinskega sveta ter navedbo vseh členov posameznega odloka, čeprav se spreminjajo. Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal uvrstitev poročila o delu inšpekcijskih služb-občine Domžale na eno naslednjih sej; Anton Preskar, LDS, je želel izvedeti, ukrepe Občine Domžale do zahteve Mestne občine Ljubljana o povečanju plačila za otroke iz drugih občin v ljubljanskih vrtcih, ter kdaj se bo začela gradnja drugega priključka na AC; Darka Bitenc, LDS, pa je predlagala, da se s prometnim znakom prepove vožnjo tovornjakov po Slamnikarski ulici, s posebnimi tablami v parku 88 lip pa odlaganje odpadkov. 0. u. Sredi seje so se svetniki In svetnice poslovili od dosedanje tajnice Občinskega sveta Občine Domžale, Danice Gorše. ki v začetku decembra odhaja v pokoj. Za njeno predano delo sta se |l zahvalila županja Cveta Zalokar Oražem In podžupan Toni Dragar. Občina Domžale Županja Datum: 23. II. 2005 Ministrstvo za promet Ljubljana, Langusova 4 ZADEVA: uresničevanje ukrepov iz Uredbe o LN za avtocesto na odseku Šentjakob - Blagovica in Sporazum, podpisanega med Občino Domžale in DARS, d.d. Spoštovani mag. Janez Božič, minister za promet, kljub ostremu nasprotovanju Občine Domžale, je spomladi 2005 začela z delom Cestninska postaja Krtina. Ze prvi dnevi njenega obratovanja so pokazali, da so bile naše predpostavke, da se bo zaradi omenjene cestninske postaje povečal promet na nekdanji magistralki ter lokalnih cestah pravilne. Zaradi izogibanja plačevanja cestnine so številni vozniki, med njimi tudi težki tovornjaki, namesto avtoceste uporabljali že omenjeno magistralko ter lokalne ceste. Tako je bila Občina Domžale tarča številnih klicev jeznih voznikov, saj so se prometne razmere po uvedbi CP Krtina bistveno poslabšale. Tako je ogrožena prometna varnost občanov ob lokalnih cestah, ki so izpostavljeni dolgim kolonam, posebej pa se je povečano število voznikov na lokalnih cestah, ki predstavljajo tudi nevarnost za prometno varnost šoloobveznih otrok. V želji, da z ukrepi omilimo negativne posledice Cestninske postaje Krtina, smo se 30. maja 2005 sestali na vašem ministrstvu ter soglasno sprejeli, po obojestranskem mnenju, ukrepe, ki bodo prispevali k zmanjšanju odliva prometa z avtoceste na magistralno in lokalne ceste. Pred dnevi smo prejeli vaše sporočilo o realizaciji aktivnosti, vezanih na problematiko na cestnem omrežju na območju občine Domžale po izgradnji avtoceste in dodatnih cestninskih postaj Krtina in Lukovica ter ugotovili, da noben od zapisanih sklepov ni uresničen: - preureditev križišča pri uvozu na avtocesto v priključku Domžale, ki je nestrokovno projektiran, opravljene so sicer analize stanja ter predlaganih več variant, o katerih realizaciji ni nobene besede; - analiza vplivov cestninskih postaj Lukovica in Krtina na povečanje prometa v vzhodnem delu občine je v pripravi; - v zvezi s priključkom Studa je DARS pričel s pripravo projektne naloge za izdelavo prometne študije, o morebitni realizaciji priključka nobene besede; - glede obvozne ceste naselja Vir pa le sporočate, daje za sprejetje državnega lokacijskega načrta potrebno izvesti celoten postopek z vsemi obravnavami in razgrnitvami. O odkupu potrebnih zemljišč za izgradnjo »jezička« Tosama, kot je videti, Ministrstvo več ne razmišlja Razočarani smo tudi z odgovorom na pisno poslansko vprašanje poslanke DZ RS Cvete Zalokar Oražem v zvezi z izgradnjo ostalih dodatnih cestninskih postaj, saj ugotavljamo, da je Občina Domžale glede na druge lokalne skupnosti obravnavana neenakopravno. Zato vas na zahtevo Občinskega sveta Občine Domžale ter številnih uporabnikov prometnega omrežja vabimo, da se udeležite izredne seje Občinskega sveta Občine Domžale, ki bo predvidoma 18. januarja 2006 popoldne in bo namenjena izključno obravnavi navedene problematike. Glede na to, da smo seznanjeni z vašimi številnimi zadolžitvami, vas obveščamo, da je za nas sprejemljiv kateri koli datum v tednu od 16. do 20. januarja 2006. Prepričana sem, da je tudi v interesu Vašega ministrstva, da se problemi, na katere opozarjamo, uredijo, zato pričakujemo, da nam boste datum vaše prisotnosti sporočili do 20. decembra 2005 ter nam tako omogočili vsebinsko pripravo izredne seje V januarju. S spoštovanjem. /upanju Cvetu ZALOKAR ORAŽEM Obvestilo o zadnjem roku za oddajo pobud za pripravo občinskih prostorskih aktov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja obvešča občane občine Domžale, lastnike zemljišč v občini Domžale ter drugo zainteresirano javnost, da v okviru priprave novih prostorskih dokumentov (Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda občine Domžale) sprejemamo pobude in predloge za spremembo namembnosti ter druge pobude, ki se nanašajo na pripravo obeh dokumentov. Zadnji rok za oddajo pobud je 31. december 2005. Za pobude, prispele v roku, se bodo štele tiste, ki bodo s priporočeno pošto oddane na dan -31. decembra 2005. Pobude, prispele po tem datumu, bomo evidentirali v skladu s 67. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in št. 8/03) in bodo predmet obravnave ob naslednji pripravi Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda. Posebej obveščamo pobudnike, ki so že oddali vloge (gre za pobude, dane od leta 2003 dalje) in so nanje prejeli odgovor z. navedbo, da so pobude evidentirane v skladu z zakonom, da jih ne vlagajo ponovno. Vse vlagatelje, ki o oddaji svoje vloge niso prepričani, pozivamo, da to preverijo v času uradnih ur na telefonski številki 01/72 13 686 ali osebno na Oddelku za prostor in varstvo okolja. Zoran Vltorovlc Načelnik Oddelka za prostor In varstvo okolja Občine Domžale KAJ JE NOVEGA stran 4 Županja pisala ministru za okolje in prostor 15. novembra 2005 je Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, ministru za okolje in prostor, Janezu Podobniku, posredovala naslednje zaprosilo: Spoštovani gospod minister Na območju Občine Domžale se je v zadnjih letih intenzivno gradijo novi stanovanjski in poslovni objekti ter javna infrastruktura. Zaradi posegov v prostor se izvaja veliko število parcelacij in sprememb katastra. Pri Geodetski pisarni Domžale, ki poleg Občine Domžale pokriva tudi območja občin Mengeš. Trzin. Lukovica in Moravče, pooblaščeni geodetski izvajalci oddajo veliko število elaboratov, ki jih je potrebno pregledati in nato izvesti upravne postopke izdaje geodetskih odločb. Na našo upravo in name osebno prihajajo številne pritožbe občanov, ki želijo parcelirati zemljišča, saj morajo čakati več mesecev (tudi več kot pol leta), da se geodetski postopek zaključi z izdajo odločbe in obvestila o spremembah katastrskih podatkov. Po podatkih, ki smo jih dobili v Geodetski pisani Domžale, poizkušajo odpraviti zaostanke pri pregledu elaboratov na ta način, da elaborate pregledujejo tudi delavci drugih geodetskih pisarn (Litija. Kočevje). Kot vodja ministrstva, v okviru katerega kot organ v sestavi deluje tudi Geodetska uprava Republike Slovenije, vas prosim, da omogočite ustrezne kadrovske okrepitve v Geodetske pisarne Domžale, da bo lahko v razumnem roku reševala postopke sprememb katastra. S tem bo našim občanom omogočena hitrejša izvedba upravnih postopkov dovoljenj. Občini Domžale pa bo olajšano delo pri izvajanju izvirnih pristojnosti pri odkupih zemljišč ter izgradnji javne gospodarske infrastrukture. Lep pozdrav Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM V letu 2005 investirali več kot dve milijardi tolarjev vposodobitev proizvodnje Nove zmogljivosti za Helios 22. novembra 2005 je bilo v Heliosu praznično. Ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi sta bila tudi minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak, in županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, je Anton Pustotnik odprl nove proizvodne kapacitete na lokaciji Ko-ličevo. Naš največji proizvajalec premazov, v zadnjem letu tudi med 50. največjimi na svetu, je tako še dodatno okrepil svoje domače pro- izvodne zmogljivosti. Investicija v proizvodnjo, skladišča in servisne prostore je v tem letu znašala več kot dve milijardi tolarjev. Poslovni sistem Helios je v zadnjih letih postal eden izmed večjih svetovnih proizvajalcev premazov. Prvič letos ga je referenčna ameriška revija Coatings World uvrstila na 42. mesto na svetu. Svojo rast je dosegal s povečevanjem doma- Veselje ob obnovljenem domu in štirih jubilantih 76 let star godbeni dom doživel notranjo preobrazbo Domžalski godbeni dom je od odprtja leta 1929 pa do danes doživel vrsto sprememb, tako v notranjosti kot zunanjosti. Zadnja vidna sprememba se je zgodila pred nekaj leti, ko je dom docela doživel zunanjo prenovo. Osrednji prostor, kjer ima Godba Domžale še danes vadbene prostore, pa je že vrsto let kazal znake dotrajanosti, saj so se tla zaradi stalnih obremenitev nevarno povesila. Zaradi močno povešenih tal so godbene vaje v zadnjem času izgledale, kot bi dirigent sedel stopnico nižje od ostalih inštiumentalistov. Upravni odbor Kulturnega društva Godbe Domžale z Dragom Tavčarjem na čelu je po posvetu z gradbeniki in drugimi strokovnjaki sklenil, daje potrebno čimprej poskrbeti za adaptacijo in rekonstrukcijo notranjosti. Poudarek je bil na zamenjavi lesene konstrukcije nad klubskimi prostori, oziroma na talni plošči v vadbenem prostoru. Sam objekt je zaščiten pod spomeniškim varstvom, tako daje bilo potrebno veliko energije in potrpljenja, daje Zavod za varstvo kulturne dediščine Županja z jubilanti Slovenije - enota Kranj, dal "zeleno luč" za začetek gradbenih posegov. Med kletnimi-klubskimi prostori in zgornjim vadbenim prostorom je bila z betonsko ploščo zamenjana dotrajana lesena konstrukcija. Istočasno je bilo poskrbljeno za estrih, toplotno izolacijo in novi parket. Spodnji klubski prostori imajo nove tlake in zvočno izolacijo. Gradbeni posegi so potekali celo poletje in se končali v mesecu oktobru. Za nemotene gradbene posege je bilo potrebno godbeni dom popolnoma izprazniti, za kar so poskrbeli članice in člani, ki so z več akcijami preselili inventar iz godbenega doma v pomožne skladiščne prostore. Gradbena dela so omogočili različni izvajalci in podjetja, ki so tako ali drugače poskrbeli za nemotene posege v notranjosti najstarejše društvene stavbe v Domžalah: MABRA inženiring d.o.o., BURGER d.o.o. Domžale, MIK Celje d.o.o., Sam d.o.o. Domžale, Top Dom d.o.o. Ljubljana, Občina Domžale in krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka in Simona Jenka. Zaključek gradbenih del se je časovno ujemal s praznovanjem življenjskih jubilejev dolgoletnih godbenih članov. Godba in slavljenci so združili odprtje obnovljenih prostorov s praznovanjem njihove 60-letnice. Praznovali so: Tine Osolnik, Metod Loboda, Drago Tavčar in line Pavli. Na prijetno druženje so bili povabljeni vsi člani godbe in njihovi domači, upokojeni in častni člani ter vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri obnovitvenih fazah. Vabilu se je prijazno odzvala tudi županja Cveta Zalokar Oražem. Gradnja seje časovno nekoliko zavlekla, kar je otežilo nemoteno vadbo godbe, ki se pripravlja na tradicionalni praznični koncert ob novoletnih praznikih. Vaje so se nemoteno začele šele v novembru, tako da dirigent Gregor Vidmar nekoliko zaskrbljeno odšteva dneve do koncerta. Ne dvomimo, da se bodo člani potrudili in bodo s svojo polno angažiranostjo in redno udeležbo na vajah poskrbeli, da bo tudi letošnji koncert, 26. decembra v Dvorani KC izzvenel, kot redni poslušalci in godbeni navdušenci od njih pričakujejo. PATO Občina Domžale in JKP Prodnik Domžale Akcija zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov jesen 2005 Občina Domžale skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik d.o.o. vsako leto dvakrat organizira akcijo odvoza kosovnih ter akcijo zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov. Ker si večina bralcev in bralk najbrž težko predstavlja, koliko odpadkov se zbere, kaj naredijo z njimi, pa tudi koliko to stane, smo o tem povprašali Mateja Kovačiča, vodjo odvoza, ki nam je na naše prvo vprašanje: Kako ocenjujete zadnjo akcijo odvoza kosovnih odpadkov, jih je bilo več ali manj kot v predhodnih zbiranjih, povedal: V jesenski akciji zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev je bilo zbranih 1580 m3 kosovnih odpadkov, za kar smo porabili 303 ure, toliko ur so namreč opravila vozila. Količine so nekoliko manjše kot ti- ste iz pomladanske akcije, ko smo zbrali 2120 m3 odpadkov in za to porabili 381 ur. Kaj storite s kosovnimi odpadki? Zbrane kosovne odpadke smo sortirali in predali v predelavo. Kovine prevzema podjetje Surovina d.d., plastično embalažo smo predali podjetju Slopak, lesni odpadki pa bodo po drobljenju predani v nadaljnjo predelavo. Kdaj bo naslednja akcija? Naslednja akcija bo potekala spomladi 2006. Poleg obvestila v lokalnih glasilih bomo poskrbeli, da se bo obvestilo vsaj 3 tedne pred akcijo pojavilo tudi na spletni strani http://www.jkp-prodnik.si/. Morda kakšen nasvet občanom in občankam v zvezi z odvozom kosovnih odpadkov? Kosovni odpadki morajo biti pripravljeni na dan rednega odvoza, na vidnem mestu, ki omogoča dostop tovornemu vozilu. Seveda smo hvaležni za dobronamerna obvestila o morebitnih napakah, hkrati pa prosimo za nekaj razumevanja, če se zgodi, da npr. zaradi gradbenih del dostop tovornemu vozilu na določen dan ni mogoč. V takem primeru se odvoz opravi takoj, ko je morebitna ovira odstranjena. Koliko posebnih odpadkov se je zbralo ob zadnjem zbiranju? V jesenski akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je bilo zbranih 5839 kg odpadkov, kar nekoliko presega pomladansko količino (5373 kg). Kaj naredite z njimi? Odpadke smo v nadaljnjo predelavo predali podjetju Kemis d.o.o.. Koliko stane enkratno zbiranje in odvoz posebnih odpadkov ter njihova predelava? Stroški enkratne akcije znašajo približno 1.500.000,00 SIT (torej povprečno okrog 260 SIT/kg, natančna cena pa je seveda odvisna od vrste odpadka). Morda kakšen nasvet ali opozorilo v zvezi z rednim, vsakoteden-skim odvozom odpadkov? Občane bi radi opozorili na ustrezno velikost zabojnikov. Prenapolnjen zabojnik, z odprtim pokrovom je precej bolj izpostavljen morebitnim poškodbam kot tisti, pri katerem je pokrov pred stresanjem zaprt in se odpre šele pri ustreznem položaju iztresalnega mehanizma. V primeru, da pride do izredne količine odpadkov, je le-te možno oddati v posebnih vrečkah, ki jih dobite na sedežu podjetja. V zimskih mesecih bi želeli opozoriti tudi na ustrezno urejenost odjemnih mest (sneg), kar omogoča pravočasno pobiranje odpadkov v celotni soseski. Vabimo pa vas, da kakršnekoli težave in nejasnosti pravočasno prijavite na telefonsko številko 72 95 430 ali elektronski naslov info@jkp-prodnik.si, kjer se bomo potrudili, da bodo le te čimprej razjasnjene in odpravljene. čih proizvodnih zmogljivosti in tudi z akvizicijami sorodnih družb doma in v tujini (Color, Chromos, Zvezda, Mavrica). Vodilo, ki ga v I leliosu zasledujejo, je vseskozi nenehno posodabljanje proizvodnih in ostalih zmogljivosti, ki vplivajo na poslovanje. V letošnjem letu so v HELIOS, Tovarni barv, lakov in umetnih smol na Količevem investirali več kot dve milijardi tolarjev v posodobitev proizvodnje. To je ob vedno večji konkurenci in pritisku na mednarodnem tržišču edini pravi odgovor. Modernizacija proizvodnje je zajemala vse faze za izdelavo barv, povečali so skladiščne kapacitete za tekoče polizdelke in surovine, ki jih sedaj neposredno polnijo s pomočjo avtomatskih tehtnic v posode. Tako so močno zmanjšali izgube pri pretakanjih, manj je odpadne embalaže, kar posredno pomeni manjše obremenjevanje okolja. Popolnoma je moderniziran in računalniško voden tudi oddelek za dispergiranje pigmentnih past, nova je izdelovalna linija za avtolake z metalik efektom, reaktor za proizvodnjo polizdelkov in mešalni rezervoar z avtomatskih zatehtavanjem komponent. Nova je tudi pakirnica s pripadajočo najsodobnejšo opremo, ki je avtomatizirana. S tem olajšujejo težave, pri pomanjkanju delovne sile v sezonskih mesecih in močno dvigujejo produktivnost. Nova so tudi skladišča z odpre-mnim centrom zmogljivosti 5000 palet. Njegova površina je 3300 kvadratnih metrov in 320 kvadrat- nih metrov pripadajočih prostorov s pisarnami. Pomembna pridobitev je tudi bazen s 1000 kubičnimi metri požarne vode, ki dviguje nivo požarne varnosti v družbi. Skladišče gradbenih premazov je bilo zgrajeno na površini 2700 kvadratnih metrov, sodoben je tudi učni center za izvajalce zaključnih del v gradbeništvu. Popolnoma robotizirana je tudi sodobna pakirna linija vse do kartoniranja, ovijanja v folijo in nalaganja na palete. Letno omogoča omenjena linija izdelavo petnajstih milijonov kosov drobne embalaže. V zadnjih letih je Helios, poleg izdatnih investicij v tujini, na domači lokaciji na Količevem investiral štiri milijarde tolarjev, od tega letos več kot dve milijardi. Vse posodobitve, poleg dviga produktivnosti, pomenijo tudi minimiziranje obremenjevanja okolja. V uvodnem nagovoru je mag. Marko Vresk, direktor Tovarne barv in lakov Helios Količevo, po pozdravu predstavil nove pridobitve ter se zahvalil vsem delavcem in sodelavcem za njihov prispevek. O Heliosu in njegovem razvoju je nato govoril Uroš Slavinec, predsednik Uprave, ki je poudaril pomen novih pridobitev ter na kratko predstavil cilje podjetja postati še večji, še uspešnejši in »mešati štrene« svojim konkurentom.'Minister za gospodarstvo, mag. Andrej Bizjak, je pozdravil vse prisotne in čestital za nove pridobitve, hkrati pa poudaril, da tudi nove investicije kažejo prilagajanje Heliosa svetovnim trendom, govoril pa je tudi o nalogah države, da ustvarja poslovno okolje. Predstavil je prioritete slovenske vlade in ministrstva ter zaželel Heliosu tudi v prihodnje veliko uspehov. Ob koncu slovesnosti so si gostje in vsi prisotni ogledali nove investicije. V. Vojska Hvala. Vera Vojska Prenovljena blagovnica VELE v Domžalah Papirnica TEIViPERA, drogerija LEPOTA IN ZDRAVJE ter prodajalna MOJ DOM Za Domžale se je najprijetiiej.se praznovanje leta pričelo 25. novembra 2005, ko je Družba Vele odprla prvi del prenovljene blagovnice Vele, znotraj katerega so papirnica Tempera, drogerija Lepota in zdravje ter prodajalna Moj dom. Prve obiskovalec je v vse tri prodajalne, ki se ponašajo s sodobnimi prodajnimi koncepti, prijetnim ambi-entom, pospremila bogata družabna prireditev na ploščadi pred blagovnico Vele, kjer je sodelovalo mnogo popularnih glasbenih gostov in ostalih znanih medijskih osebnosti, med njimi Game-over, ansambel Veter, Ylenia, Maja Misson, Manca Špik, Tanja Žagarčarodej Mariss in plesna skupina ArtBeat. Obiskovalcem so bile ves dan na voljo tudi številne degustacije, sodelujejo pa lahko tudi v nagradni igri. Otvoritev prenovljenih prodajaln v pritličju domžalske blagovnice Vele pomeni prvo dejanje prenove celotnega kompleksa blagovnice, ki bo sicer predvidoma dokončana do srede leta 2007 z razširitvijo v Planet Tuš. Novo odprte papirnica Tempera, drogerija Lepota in zdravje ter prodajalna Moj dom pa so se pridružile letošnji ekspanziji odpiranj novih enot družbe Vele, ki sloni na razvoju štirih programov. Ti poleg danes od prtih tipov prodajaln vključujejo tudi prodajalne s tekstilom Siilus. Papirniški in drogerijski program sta sicer v blagovnici Vele v Domžalah že obstajala, vendar pa so se s transformacijo v Tempero ter Lepoto in zdravje njuna podoba, prodajni koncept, pa tudi vsebina in ponudba zelo spremenili in prinesli sodobno ponudbo izdelkov in storitev ter prijazno okolje za obiskovalce. Moj dom je v blagovnici Vele v Domžalah novost, ki s svojo ponudbo izdelkov za dom in idej za rešitev marsikaterih bivanjskih dilem nedvomno pomeni svežino. Gre za četrti Moj dom v verigi družbe Vele in hkrati s 400 m2 tudi največji. Poleg bogate ponudbe izdelkov in dekorativnih dodatkov za dom ga odlikujeta tudi zanimivi predstavitvi bivanjskih sklopov spalnice in jedilnice, ki ju lahko skupaj s številnimi idejami za dom obiskovalci v trenutku posvojijo. Posebnost prodajaln Moj dom je tudi mini projekt Moja miza, v okviru katerega »svojo« mizo in pogrinjek po svojih zamislih pripravljajo znani Slovenci. Mojo mizo v Domžalah je tako pripravila Anja Rupel. V vseh treh prodajalnah, ki skupaj merijo blizu 900 m2, je zaposlenih 23 zaposlenih, ki jim bodo nove vsebine in prodajni koncepti zagotovo pomenili tudi velik izziv. Novi prodajni koncepti so namreč poželi zelo pozitivne odzive v drugih krajih po Sloveniji. Vse enote v blagovnici Domžale pa bodo sicer obiskovalcem na voljo od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure ter ob sobotah od 7.30 do 17. ure. 0. u. stran 5 DOMŽALE Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda Obnovljeni, 270 let star, vodnjak ob ihanski cerkvi Hladno novembrsko jutro, 12. novembra 2005, je bilo namenjeno svečanemu odprtju obnovljenega vodnjaka oh župnijski cerkvi sv. Jurija v Ihanu. Obnovljen je bil v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, s pomočjo katerega bo v sedmih letih obnovljenih 41 vodnjakov. Akcija Helios se izvaja skupaj z Ministrstvom za okolje RS in je v lokalnih skupnostih povsod z navdušenjem sprejeta, tako smo se tovrstne priložnosti razveselili tudi v Občini Domžale in Krajevni skupnosti Ihan. V preteklosti opuščeni in porušeni vodnjak ob ihanski cerkvi je v novem tisočletju doživel celovito obnovo. l'o pisnih virih je bil zgrajen med letoma 1725 in 1738, ko je v Ihanu služboval župnik Ignacij Jožef Sehvveiger. V vseh minulih stoletjih je vaščanom služil za oskrbo s čisto pitno vodo, pa tudi mimoidočim, Tako kot večina vaških vodnjakov je tudi ta prenehal z osnovnim namenom oh gradnji vodovodnega omrežja. V zadnjih letih, ko je voda postala vedno bolj cenjen naravni element, pa vodnjaki predstavljajo pomembno alternativno možnost oskrbe s čisto pitno vodo. Na osnovi prijave za dodelitev sredstev iz Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bilo Občini Domžale dodeljenih 400.000,00 sit, enako višino sredstev je zagotovila občina sama, ostalo pa so prispevali turistično društvo Ihan, ki je bilo nosilec projekta, ter sponzorji in donatorji. Obnova je stekla po načrtih arhitekta prof. dr. Jožeta Marinka, ki je čudovito vkomponiral novoobnovljeni vodnjak v to območje, pri njegovi obnovi pa so sodelovali še: krajevna skupnost, gasilci, župnijski urad, obrtniki in Kulturno društvo jhan, ki je pripravilo prijeten kulturni program. V njem so nastopili: eitrarka Saša Romšak, cerkveni pevski zbor, reeitatorka Marjana Razpotnik, učenci OŠ Ihan ter fanfarisli. Vezni Projekt oživljanja in obnove vodnjakov, ki ga vodi poslovni sistem I lelios, ob podpori Ministrstva za okolje in prostor, je edini tovrstni dolgoročni projekt, namenjen podpori in vključevanju občin kot lokalnih skupnosti. Skupaj je bilo ob pomoči 1 Icliosovcga sklada obnovljenih že 36 vodnjakov v 33 slovenskih občinah. tekst je pripravila Helena Gregorič, po-vezovalka je bila Karolina Lunar. Številni prisotni, med njimi tudi narodne noše in gasilci, so prisluhnili tudi govornikom: podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, je govoril o pomembnosti skupnega prizadevanja za ohranjanje zgodovinske, naravne in kulturne dediščine ter čestital in se zahvalil vsem sodelujočim pri obnovi vodnjaka, ki je živ kulturni spomenik naše preteklosti in bo služil kol mesto počitka in mesto srečevanj ter kot turistična znamenitost. Andreja Koš, predstavnica Heliosa. je podrobneje predstavila projekt oživljanja vodnjakov ter poudarila pomen dobrega sodelovanja in čestitala za novo pridobitev. Enako je čestitke izrekel mag. Mitja Bricelj, podsekretar na Ministrstvu za okolje, ki je govoril o pomenu skrbi za zdravo pitno vodo ter vzpodbujanju razvoja ekološke zavesti; predsednik Turističnega društva Ihan, Nande Starin, pa je poudaril, kako se je tudi pri obnovi vodnjaka pokazala resničnost reka V slogi je moč. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli prispevali k obnovi vodnjaka, med njimi zlasti Ivici Drobnič, župniku, dr. Silvestru Fabijaniju, ki je obnovljeni vodnjak blagoslovil. Občini Domžale ter vsem drugim sponzorjem in donatorjem. Nato je Nande Starin, predsednik Turističnega društva Ihan, dvignil prvo vedro vode in ga ob pomoči narodnih noš prelil v škaf in s tem je bil novoobnovljeni vodnjak slovesno odprl. Po pozdravu in najboljših željah Ivana Kepica so številni prisotni v prijetnem druženju ob vodnjaku uresničili enega od namenov novoobnovl jenega vodnjaka: postal naj bi namreč kraj prijetnega druženja. K prijetnejšemu počutju so prispevale dobrote članic Turističnega društva Ihan. predvsem pa prepričanje, da novo obnovljeni vodnjak pomeni, da so vsi, ki so sodelovali tako pri obnovi kot pri slovesnem odprtju naredili zase in za potomce nekaj dobrega in tako obudili tudi spomin na čase, ko so se naši predniki srečevali, zbirali in družili oh vaških vodnjakih. V. Vojska Domžale potrebujejo novo, celovitejšo urbanistično zasnovo in ureditev (nadaljevanje in konec prispevka) Pretiravanje ali nujni varnostni ukrepi Nogometna tekma slovenske lige med Domžalami in Mariborom, ki je bila odigrana v soboto, 19. novembra v Domžalah, ne bo šla v zgodovino toliko zaradi rezultata (domžalski nogometaši so sicer zmagali z 2:1), pač pa zaradi postopkov obravnave obiskovalk in obiskovalcev tekme - prvič so bili namreč soočeni s tako imenovano personalizacijo ob nakupu vstopnic. Ta drastični ukrep je močno odmeval v javnosti in na tribunah, saj se ljudje počutijo silno neprijetno, če jih ob nakupu vstopnice za navadno ligaško tekmo popišejo in od njih zahtevajo vse pomembne podatke (bivališče, državljanstvo, rojstni podatki), takšni podatki pa se potem hranijo še več mesecev. Državni zbor RS je v mesecu oktobru 2005 sprejel spremembe Zakona o javnih zbiranjih in z njimi je bila v 10. členu uzakonjena tudi možnost, da mora organizator športne prireditve pri kolektivni športni panogi zaradi posebno velikega tveganja, da bi na prireditvi prišlo do ogrožanja reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, od udeležencev prireditve ob nakupu vstopnic pridobiti osebne podaUce - personalizacija vstopnic. O omenjeni rešitvi (neprijetna, restriktivna) je bilo veliko razmišljanja ob sprejemanju tudi v Državnem zboru, saj močno posega v zasebnost posameznika in odpira tudi številna vprašanja, povezana z varovanjem osebnih podatkov, toda pričakovano je bilo, da se bodo te določbe izvrševale le izjemoma in ob resnično tveganih in z vidika varnosti najbolj rizičnih prireditvah. Torej naj bi bili takšni postopki na športnih igriščih prej izjeme kot pa pravilo, ki pa je včasih vendarle nujno. Toda očitno temu ni in ne bo tako. Upravna enota Domžale je v odločbi v zvezi z organizacijo omenjene tekme na pobudo Policijske postaje Domžale začela realizirati zelo hitro (zakon je stopil v veljavo pred tednom dni) najbolj drastične ukrepe, ki jih predvideva Zakon in po ustni obravnavi v zvezi z organizacijo tekme v odločbi zahtevala od NK DOMŽALE, da se ob nakupu vstopnic izvede personifikacija, to je zbiranje osebnih podatkov vseh udeležencev. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali je Ministrstvo za notranje zadeve, oziroma vodstvo policije sprejelo na državni ravni ustrezna navodila, v kakšnih primerih in kdaj naj bi se izvajali omenjeni, izjemno drastični ukrepi ali je presoja prepuščena posameznikom in institucijam na lokalni ravni, da prosto in samostojno presojajo o tem? Odprto ostaja vprašanje, v katerih primerih in kako pogosto se bo izvajalo omenjene ukrepe, saj glede na oceno visoke rizičnosti ob omenjeni tekmi lahko pričakujemo, da bo to postalo skoraj obvezna praksa na večini tekem v kolektivnih športih, kar pa lahko pomeni večjo in bolj izpostavljeno prisotnost represivnih organov v našem vsakdanjem življenju. Ni nam znano, na osnovi katerih kriterijev so se v konkretnem primeru odločili za ukrepe, ki zadevajo vse obiskovalce in ne le za ukrepe proti spornim in motečim posameznikom? Pri tem se nam, v konkretnem primeru, postavlja kar nekaj dilem in pomislekov, zaradi katerih se nam zdi ukrep absolutno pretiran: - razlogi, ki so vodili na takšno odločitev, so zelo slabo pojasnjeni in argumentirani ter kažejo na veliko nepoznavanje konkretne situacije in širšega poznavanja dogajanja na nogometnih tekmah v Domžalah, - športne prireditve v občini Domžale doslej niso bile znane po nešport-nem delovanju, domžalski navijači so med najbolj mirnimi, zglednimi in korektnimi v državi, to potrjujejo tudi več kot zgledno organizirane in izpeljane tekme na mednarodnem nivoju v letošnjem avgustu in septembru (Domagnano iz San Marina, Ashood iz Izraela in nemški Stutt-gart) ter »komorno« vzdušje na večini tekem slovenske lige, - ni nam znano in nimamo podatkov, da bi že na kateri koli drugi športni prireditvi v RS Sloveniji v zadnjem času policija zahtevala podobne ukrepe, - ukrepi naj bi bili izvajani selektivno in izjemoma, saj povzročajo med obiskovalci veliko nejevolje in ogorčenja ter upravičenega začudenja in jih odvračajo od udeležbe na tekmah, zato smo presenečeni nad zahtevami Upravne enote in Policijske postaje Domžale, saj mečejo slabo luč na ugled celotne občine Domžale, kot nevarnega in neurejenega okolja, - po našem skromnem mnenju je mogoče varovanje reda, življenja in zdravja udeležencev na tekmah z nekaj sto udeleženci ter nekaj deset spornimi »tujimi« izgredniki (Viole) zagotoviti tudi z drugimi ukrepi varnostnikov in policistov in ne tako drastičnimi in restriktivnimi ukrepi najbolj občutljive narave, ki ne zadevajo le tistih, ki naj bi jim bili namenjeni, pač pa celotno športno publiko, - navijaška skupina Ravbarjev, ki predstavljajo stalno in najbolj zvesto publiko nogometnih tekem, je v letošnjem letu prejela za svoje delovanje posebno priznanje Nogometne zveze Slovenije kot najbolje organizirana skupina v Sloveniji - za svoje delo pa so bili nagrajeni s posebnimi ukrepi prav v Domžalah. Dejstvo je, da so tudi predpostavke, na katerih temeljijo ocene Upravne enote in Policijske postaje Domžale po našem mnenju blago rečeno sporne, saj je na nogometni tekmi res bila napovedana udeležba nekaj deset navijačev mariborskih Vijol, ki pa bi jih lahko policisti s svojimi ukrepi in metodami primemo umirili, navijači Viol so bili obvladljivi in tudi ločeni od ostalih gledalcev. Zakaj torej vznemirjanje z zbiranjem osebnih podatkov vseh gledalcev? Zaradi omenjenih ukrepov se po naši oceni zmanjšuje ugled Občine Domžale, pa tudi ugled športnega kolektiva, zato pozivamo Upravno enoto Domžale in Policijsko upravo Domžale, da v prihodnje bolj premišljeno sprejemata ukrepe, saj pretekle izkušnje in dogajanja na Športnih tribunah v naši občini ne dajejo nobenih indicev, da so potrebni in nujni. Pri tem menimo, da ni nobene potrebe, da se uveljavljajo le v naši sredini, saj doslej Domžale niso bile na slabem glasu zaradi huliganskega in nešportnega vedenja, pa tudi ne zaradi slabe organizacije. Občina Domžale Cvata Zalokar- Oražam. županja V dveh doslej objavljenih prispevkih sem predstavil temeljne probleme glede dosedanjega in bodočega razvoja ter urbanističnega urejanja ožjega in širšega centra Domžal, kakor so jih opredelili strokovnjaki na dveh urbanističnih delavnicah (v letih 1999 in 2003) in občinski svet leta 2002. V zadnjem prispevku sem na kratko povzel tudi, kaj smo uresničili od načrtovanih sprememb ureditve centra Domžal v zadnjih nekaj letih. V isti številki Slamnika je bila v posebnem prispevku predstavljena tudi zasnova razširitve veleblagovnice VELE in ureditve zabaviščnega centra Planet TUŠ. Objavljen je bil tudi kritični prispevek g. Jožeta Nemca, arhitekta in v.d. predsednika Društva za varstvo okolja na isto temo. Kakšna je zasnova ureditve ožjega centra Domžal? Nedvomno je ključnega pomena za dolgoročno zasnovo in podobo ožjega mestnega središča med drugim prav zasnova omenjenega projekta družb VELE d.d. in EN-GROTUŠ d.o.o. Zato je prav, da jih dodatno podrobneje predstavimo. Sedanja lokacija veleblagovnice VELE bo po novi zasnovi namenjena v osnovi dvema poslovnima dejavnostima: 1. trgovinski dejavnosti, 2. kulturnim in športno zabavnim dejavnostim. Po idejnem projektu bodo povečane površine od sedanjih 7.500 m2 na več kot 15.000 m2. Za občane in širšo javnost so zanimive in pomembne predvsem naslednje namembnosti in novosti: • pritličje, kjer je sedaj tehnična trgovina, bo povečano proti jugu in vzhodu (nad sedanje dovozne rampe) za objektom z ureditvijo supermarkela - živilske trgovine / nekaj več kot 3.000 m2 površine, s tem se bodo bistveno izboljšale možnosti oskrbe z živilskimi in drugimi izdelki za osnovno oskrbo prebivalstva v ožjem centru Domžal, ki obsega 8.000 prebivalcev in ki v sedanji veleblagovnici VELE ni bila zagotovljena na ustrezen način (v kletni etaži); • v razširjeni zgornji južni etaži (nad supermarketom) bodo zgrajeni prostori za 4 kinodvorane in za veliko bovvling kegljišče (nad sedanjo kozmetično trgovino); pomembno je, da bo ena od kinodvoran omogočala sprejem več kot 400 gledalcev in bo primerna tudi za druge večje kulturne prireditve, ne samo za kinopredstave; to bo začasno dopolnjevalo potrebe za različne kulturne prireditve v Domžalah, dokler ne bo v ožjem centru /grajen nov kulturni dom; • nadkrita in na novo urejena bo celotna sedanja ploščad pred VELE, kjer so bile že doslej različne družabne in politične prireditve - kar bo v še večji meri možno tudi v bodoče v zaprtem večnamenskem prostoru - veliki vhodni avli; • na jugozahodni strani, med južno steno sedanje veleblagovnice in lokacijo šotora, v katerem je VELE poleti doslej prodajal športne in vrtnarske izdelke, je predvidena lokacija nove mestne tržnice s pokrito streho, ki bo prav tako namenjena tudi različnim prireditvam izven obratovalnega časa tržnice s tem, da bo površina precej večja od sedanje tržnice; • za potrebe veleblagovnice VELE in Planeta TUŠ bo zgrajenih 630 parkirnih mest (na 25 m2 prodajne površine 1 parkirno mesto) in dodatno še najmanj 400 javnih parkirnih mest, ki bodo last Občine Domžale, in sicer deloma vzhodno od sedanje veleblagovnice oz. severno Od I lale KC, pretežno pa v dveh podzemnih etažah pod sedanjim makadamom južno od veleblagovnice, vse do sedanje začasne mestne tržnice in proti vzhodu v smeri nekdanje tovarne Univerzale z možnostjo parkiranja v javni garaži, tudi za obiskovalce zdravstvenega doma in z neposrednih izhodom iz garaž do tega doma; • nad garažami bo zgrajena bodoča osnovna mestna promenada oziroma peš avenija, od sedanje Majheničeve vile do upravne stavbe Univerzale, z novim osrednjim mestnim trgom in parkom s predvidenimi vodnimi ureditvami. Ta idejna zasnova bo seveda deloma že odločilno vplivala na dolgoročno podobo ožjega centra mesta, zato je loliko bolj občutljivo vprašanje njene kvalitete in izvedbe. Z vidika širšega javnega interesa tako meščanov Domžal kakor tudi vseh obiskovalcev mesta so bila zato pri usklajevanjih predvidenih rešitev med predstavniki družb VELE d.d. in ENGROTUŠ d.o.o. ter Občine Domžale v ospredju zlasti naslednja vprašanja: 1. dokončna celovita ureditev mirujočega prometa v ožjem centru tako za potrebe delovanja same veleblagovnice kakor tudi Hale KC in druge javne potrebe, kar bo z najmanj 1.000 parkirnimi mesti v osnovi zagotovljeno; do konca postopka sprejetja novega lokacijskega načrta bo nujno preveriti še potrebe lastnikov stanovanj v neposredni bližini (SPB-1, na ulici Matije Tomca in ostalih večstanovanjskih stavb v centru), ki naj bi dobili možnost nakupa ali dolgoročnega najema parkirnih mest, če se bodo za to odločili na podlagi poslovne ponudbe; 2. dokončno mora biti vzporedno z načrtovanim povećanjem površine veleblagovnice VELE in novim centrom Planeta TUŠ urejeno novo krožišče na križišču Ljubljanske, Savske in Karantanske ceste ter ponovno vzpostavljen dvosmerni promet na ulici Matije Tomca (deloma že v prvi fazi, v drugi fazi proti Slamnikarski cesti pa kasneje); 3. razširitev sedanjega objekta veleblagovnice proti jugu ne sme onemogočiti ali radikalno zožiti predvidene osnovne bodoče mestne pešpoti - promenade med Majheničevo vilo in upravno stavbo Univerzale ter ureditev nove mestne tržnice in novega osrednjega mestnega trga 4. zagotovljena mora biti možnost dokončne ureditve in delovanja Hale KC. Usklajevanja so prišla do točke, ko so bila po večinskem mnenju ključna odprta, deloma tudi zelo konfliktna, vprašanja, vsaj v osnovi ustrezno rešena. Sedaj sledi priprava lokacijskega načrta, ki bo obsegal poleg že opisanih ureditev tudi opredelitev namena rabe in pogojev za gradnjo še na delu ostalih površin v ožjem centru. Tako bo predvidoma lokacijski načrt določil tudi namembnost jugozahodnega dela območja (lokacija sedanje začasne tržnice in nekdanje Jarčeve hiše ter vogalne stavbe), kjer bo načrtovana stavba za javne in poslovne namene. Po mojem mnenju - in enako je pred časom predlagal nekdanji župan g. France Habjan bi morali na tej lokaciji zagotoviti prostore za celotno državno upravo in sodišče, vključno z upravno enoto, centrom za socialno delo, geodetsko upravo, tožilstvo, sodnika za prekrške in podobno, kar bi bilo koristno tako za občane, zaradi možnosti storitev na enem mestu, kakor tudi zaradi potreb samih služb, ki so sedaj deloma v skrajno neprimernih prostorih (npr. Okrajno sodišče). Osnutek lokacijskega načrta z ustreznimi maketami objektov bo predstavljen javno v Likovni galeriji, kar bo vsem zainteresiranim občanom in organizacijam omogočilo, da povedo svoja mnenja in ocene. To naj bi potem omogočilo tako investitorjem kot tudi Občinskemu svetu sprejeti čim boljše dokončne rešitve. Kaj ostaja še odprto? Eno najbolj vročih vprašanj domžalskega urbanizma v bližnji prihodnosti bo nedvomno namembnost bodoče rabe nekdanje tovarne Univerzale. Županja, pa tudi nekateri drugi, si prizadeva za pridobitev možnosti, da se pretežni del te lokacije nameni novi visokošolski ustanovi, in sicer del osnovnega najstarejšega industrijskega objekta in ves ostali vzhodni del. Vse bolj je očitno, da je vprašljivo, ali je možno doseči preselitev ene od visokošolskih ustanov iz Ljubljane. Bolj realistična je ustanovitev nove visokošolske ustanove s perspektivnim programom, npr. s področja industrijskega oblikovanja. Seveda pa bomo člani Muzejskega društva Domžale vztrajno zagovarjali, da se ena etaža glavne industrijske stavbe Univerzale nameni bodočemu Mestnemu muzeju Domžale. Enako pomembno je v zasnovi ožjega centra zagotoviti lokacijo za bodoči novi kulturni dom z novo mestno galerijo in mestno kavarno. Sedanji kulturni dom Franca Bernika je polno izkoriščen in vendar odločno premajhen, saj razen dramskih predstav za mali oder in manjših glasbenih skupin enostavno v nobenem primeru ne more sprejeti večjih odrskih in glasbenih predstav in prireditev. Kulturne potrebe mesta in širšega zaledja počasi, vendar vztrajno rastejo. Naj navedem morda samo ne dovolj znan podatek, da si vsako dramsko gostovanje ogleda v 4 vzporednih abonmajih že okoli 800 gledalcev. Ix>kacija za nov kulturni dom je lahko ali na območju ožjega centra ali pa na območju nekdanje tovarne Univerzale, saj so bile že dane pobude za izgradnjo večjega hotela (130 - 150 postelj) in kongresnega centra, ki bi lahko prinesel možnost domžalskega mini »Cankarjevega doma«. Med drugimi pomembnimi urbanističnimi problemi, ki bi jih morali čim prej začeti operativno reševati, vidim zlasti naslednje: 1. urediti novo glavno mestno vpadnico z glavne ceste Ljubljana - Maribor; 2. na novo urediti celotno Ljubljansko cesto od Stoba do izstopa proti Viru v glavno mestno avenijo, ki bo v osnovi namenjena notranjemu mestnemu prometu, ne pa tranzitu, z bistvenim povečanjem zelenih površin in bogato hortikulturno ureditvijo; 3. celovito urediti sedanje in nove mestne parke s stalno mestno službo vzdrževanja in varovanja, saj je očitno, da sedanja organizacija na tem področju enostavno caplja za razmerami in potrebami; 4. začeti s celovito prenovo kompleksa SPB-1, vključno z ureditvijo pasaž in nadkritjem glavne pasaže; 5. zgraditi podhod pod železniško progo pri postaji, ki naj omogoči normalen in varen prehod; 6. sprejeti dokončen načrt ureditve Kolodvorske ulice z referenčno točko (primerjavo) nekdanjo upravno stavbo VELE (nasproti občine); 7. urediti ljudem prijazno, sodobno, mestno, urbano opremo ulic in tigov, kot so večje število majhnih fontan s pitno vodo, kolesarnic, klopi, avtobusnimi postajami od Stoba do centra; 8. sprejeti dokončne odločitve glede prenove poslovilnega objekta na domžalskem pokopališču, za katerega menim, da bi ga lahko rešili tudi z delnim povečanjem sedanjega objekta in primemo zunanjo ureditvijo prostora ob objektu, parkirnih mest na vzhodni strani poslovilnega objekta. Seveda s tem niso izčrpana oziroma navedena vsa odprta vprašanja domžalskega urbanizma oziroma urejanja ožjega in širšega centra mesta Domžale. V ta okvir sodi na primer tudi izgradnja nove športne dvorane na območju športnega parka, vprašanja gradnje varovanih stanovanj za vedno večje število starejših občanov, zagotavljanje prostorov za mlade (zaenkrat v dosedanjih prostorih »stare knjižnice«). Kaj bo s prostori dosedanjega Kina Domžale? Prepričan sem, da bodo občani Domžal navedli še vrsto drugih predlogov in odprtih vprašanj. Zato naj še enkrat ponovim: v to razpravo naj se vključi Čim več Domžalčank in Domžalčanov, da bi bile rešitve čim bolj tudi v korist širše javnosti, ne le investitorjev in lastnikov zemljišč ter drugih nepremičnin. Franci Gerbec. Predsednik Odbora za prostor Občinskega sveta SLAMNIK - november 2005 IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK stran 6 LDS Domžale Predsednika seznanili s stanjem na terenu Kot smo pisali v prejšnji številki, je LDS Slovenije dobila novega predsednika Jelka Kacina, ki je v svojem programu posebno skrb namenil sodelovanju »centrale« z občinskimi organizacijami LDS in na novoustanovljenimi regijskimi odbori. Da resno misli, je pokazal z vrsto opravljenih pogovorov z vodstvi občinskih organizacij, med drugim se je sestal tudi s predsednikom domžalske LDS Ponijem Dragarjem. LDS Njun pogovor je bil podoben prijateljskemu srečanju, na katerem sta največ časa namenila problemom, pa tudi njihovih rešitvam, kot jih Toni Dragar v tem trenutku vidi kot predsednik enega največjih lokalnih odborov LDS v Sloveniji, posebno skrb pa sta namenila možnostih, tudi konkretnega skupnega sodelovanja lokalnega odbora s centralo v Ljubljani, v katerega se je že do-sedaj uspešno vključevala tudi poslanka Cveta Zalokar Oražem. Menila sta, da je potrebno dosedanje sodelovanje vodstva LDS z lokalnimi odbori okrepiti ter v okviru možnosti zagotoviti čimveč obiskov strankarskih funkcionarjev na sestankih in drugih aktivnostih lokalnih odborov. Kar veliko besed je bilo namenjenih pripravam na lokalne volitve v letu 2006, ob pogovoru o državnozborskih volitvah v preteklem letu pa je pogovor tekel že tudi o pripravah na prihodnje volitve v Državni zbor RS. Pokomentirala sta tudi odnose stranke do aktualnih dogodkov. slabega in netransparentnega dela vlade, zamenjave vodilnih ljudi v upravah in nadzornih svetih, ne glede na uspešnost vodenja. Pogovor je tekel o odnosu države do cerkve, slabih predlogih reform, ki pomenijo za prebivalce Slovenije bistveno poslabšanje življenjskega standarda ter se dotaknila še nekaterih drugih aktualnih tem. Toni Dragar je v pogovoru izpostavil tudi nekaj ključnih usmeritev, na katerih si domžalski lokalni odbor še posebej želi pomoči in sodelovanja vodstva slovenske LDS, opozoril pa tudi na nekatere probleme, ki jih v Domžalah še posebej čutimo. Med njimi je tudi ignorantski in arogantni odnos vladnih služb in ministrstev do lokalne skupnosti. V tem okviru je izpostavil dva problema, in sicer: pomanjkanje kadrov na geodetski upravi v Domžalah, kar ima za posledico dolge čakalne vrste za pridobitev odločb. Glede na dejstvo, daje v naši občini izjemno veliko gradenj, posegov v zemljišča in odmer je ta problem še posebej aktualen. V pogovoru pa je Jelka Kacina, predsednika LDS, Toni Dragar opozoril tudi na izjemno ignoranco ministrstva za promet v zvezi s problematiko odliva prometa na lokalne ceste zaradi cestninskih postaj na območju Občine Domžale. Seznanil ga je z odločitvijo LDS Domžale, da od Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za promet zahteva, da se takoj preneha pobirati cestnino v Krtini, da se pospešijo aktivnosti na področju sprejema in uvedbe elektronskega cestninjenja ter čimprej izpolnijo sprejeti dogovori. Ob koncu pogovora je predsednik LDS Domžale Dragar Toni predsta-vil Jelku Kacinu delovanje lokalnega odbora v Domžalah, posebej pa poudaril, da je vodstvena struktura v Domžalah LDS-ova in da ocenjujemo, daje LDS pomembno prispevala k dosedanjemu razvoju Občine Domžale. Glede na dosedanje delo, strokovnost in pripravljenost članov LDS je Toni Dragar izrazil pričakovanje, da bo LDS na prihajajočih lokalnih volitvah dobila zaupanje volivcev ter tako tudi v prihodnje uresničevala načrte in vizijo uspešne občine Domžale. Ob koncu pogovora je Toni Dragar predsednika Jelka Kacina povabil na obisk domžalske LDS. LDS Domžale 3 mesece plačljive čakalne dobe! V okviru širokopoteznih reform, ki jih je predlagala Damijanova skupina za davčno politiko in ki so v teku izvajanja, je ena pomembnejših - poleg enotne davčne stopnje - tudi reforma o zdravstvu, saj se prav tako tiče nas vseh. Zdravstvo je, poleg sociale in šolstva, torej področje, ki bi lahko poimenovali javno dobro, čeprav se nemara zdi, da gre za termin, ki v praksi izumira. Pri tem ne gre zgolj za izjave danes že bivšega vodilnega vladnega reformista Miča Mrkaiča, o zastarelosti in nepotrebnosti sindikatov kot institucij, ki naj bi ohranjale in zagotavljale osnovne socialne pravice. Slednja problematika pa se posredno nanaša na celovit val privatizacije praktično vseh področij državnega delovanja, ki je v zadnjem desetletju zajel celotno Evropo. Posledice tovrstnih reform v vsakdanjem življenju občutimo prav vsi, katerih osebni mesečni prejemki ne presegajo slovenskega mesečnega povprečja, ki je okoli 150.000 sit (vendar je izračunano skrajno vprašljivo, saj so vanj zajete vse plače v javnem sektorju, med njimi tudi tiste, ki presegajo pet ničel), najbolj pa ga občuti gmotno in socialno depriviligiran sloj prebivalstva, ki je čedalje številčnejši in ki ob ponujenih rešitvah ponižno obmolkne, saj je preponosen, da bi se pritoževal nad svojo vse težjo situacijo. Eden takih skrajnih socialno nevzdržnih ukrepov je uveden tudi v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-H), ki je korenito posegel na področje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in je bil v našem državnem zboru sprejet septembra letos. Problematično je predvsem uvajanje 3-mesečne čakalne dobe. Čakalna doba je po zakonu »čas, ko zavarovanec plačuje premijo, vendar pa v tem času nima kritja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.« Za nameček je tukaj še »pribitek na pozno vključitev«, kar bi lahko razumeli tudi kot neke vrste kazenske točke, če smo si slučajno »drznili biti dopolnilno nezavarovani v preteklih letih«. Se pravi, »vsakemu posamezniku, ki se ne bo vključil dopoln i I n zdravstven zavarovanje potem, ko je postal zavezanec za doplačila, se bo premija povišala za 3% /.vsakim polnim nezavarovanim letom (npr. oseba, ki dve leti ni bila vključena v DPZZ, ima premijo zavarovanja 6% višjo).« Pravzaprav vse našteto sploh ne bi bilo pretirano problematično, če ne bi bil sam termin »prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavaravanje« skrajno zavajajoč, saj njegov zven sugerira na nekaj, »česar ni nujno in tudi potrebno imeti.« V praksi seveda velika večina državljanov ve, da temu ni tako, vendar, če se gremo odgovorno politiko, je potrebno biti dosleden posebej pri tako občutljivih zadevah, kot je zdravje ljudi, s katerim se država pač ne bi smela tako lahkoživo igračkati. Ponovno pa bo seveda prizadet tisti Jože iz Spodnjega Dupleka, ki pač državi ne bo plačeval »neke dodatne zdravstvene storitve.« V njegovem primeru gre lahko za pomanjkanje izobrazbe ali pač golo trmo, vendar razlog sploh ni pomemben. Pomembno je zgolj dejstvo, da državna oblast o takih stvareh najverjetneje sploh ne razmišlja, saj je dopolnilno zdravstveno zavarovanje »nekaj, kar praktično moraš imeti in zato se s tem vprašanjem res ni potrebno posebej ukvarjati, saj tako pač je«. Naj bo taka logika še tako mimo, bi predlagatelji zakona v obliki vladne koalicije bili lahko vsaj še toliko pogumni in pravični, da pač termin »dodatno« zamenjajo s terminom »obvezno«, da bomo vsaj vedeli pri čem smo. Tako, da naš Jože ne bo »čukasto gledal«, ko si bo zlomil nogo ali dobil kako infekcijo in posledično, zaradi pomanjkanja ustrezne zdravstvene nege, tudi umrl. Naši oblastniki temu pravijo »dodamo«, vendar tudi sami vedo, da je še kako »obvezno«. Jutri Jože, pojutrišnjem pa morda že mi! Vsem, ki statusa prostovoljnega zavarovanja nimamo urejenega, predlagam da to storimo do konca letošnjega leta, saj bodo po tem roku zadeve nekoliko bolj »na nož«, predvsem v finančnem smislu. Na svidenje v naslednji revoluciji! Žiga Čamernlk, predsednik 00 SD Domžale Območna organizacija Socialnih Demokratov Izlet v Porabje Porabje je madžarska regija, kjer živi in deluje skupnost porabskih Slovencev. Tja smo se odpravili člani Območne organizacije Socialnih Demokratov v okviru tradicionalnega jesenskega izleta, ki praviloma vselej združuje prijetno s koristnim. Po štirih urah vožnje, ki so minile razmeroma hitro, smo končno prispeli v Mono-šter, ki je središče porabskih Slovencev. Gre za industrijsko mesto, ki se nahaja kakih 30 km od državne meje in loči SLS pripravila resolucijo o vprašanju meje s Hrvaško Slovenska ljudska stranka je pripravila dopolnjen predlog resolucije o meji med Slovenijo in Hrvaško v Istri in na morju, ki vključuje tudi Prekmurje. Janez Podobnik je ob predstavitvi resolucije 17. novembra v Ljubljani dejal, da Slovenija mora imeti jasna stališča glede omenjenih vprašanj. Kot enega od razlogov za to, da bi državni zbor sprejel tako resolucijo, pa je navedel mnenje Evropske komisije, da je ena od zavez Hrvaške čim prej rešiti vprašanje meje s Slovenijo. Pričakujemo, da bo vladna koalicija resolucijo obravnavala in jo podprla ter jo nato tudi skupaj vložila v državni zbor. SLS si ob tem želi tudi podpore opozicije in strokovne javnosti. Slovvnaka lludaka »Iranka Republika Slovenija bo pri določanju mejne črte med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in v Istri izhajala iz temeljev mednarodnih listin in iz naci- onalnih, zgodovinskih, gospodarskih in drugih državnih interesov. Resolucija med drugim ugotavlja: 1. da so Piranski zaliv in naselja ob Dragonji slovenski, 2. da Slovenija pri predlogih za državno mejo ni omejena, saj meja med Hrvaško in Slovenijo kot republiška meja ni bila nikoli določena; 3. da ima Hrvaška zgodovinski dolg do Slovenije, saj seje zahodna meja med SFRJ in Republiko Italijo oblikovala šele na podlagi t.i. etnične reciprocitete, kije za jugoslovansko, ter po razpadu SFRJ, za hrvaško državno pripadnost Istre ter Reke in Dalmacije z otoki, na italijanski strani državne meje pustila avtohtona slovenska ozemlja v Tržaški, Videmski in Goriški pokrajini skupaj z več kot 140000 Slovenci ter 4. da je pravična meja v Istri, na morju in v Prekmurju tista, ki vzpostavlja stanje na dan 25.6.19-91. V SLS smo tudi prepričani, da bodo pogosto izražena stališča različnih strokovnjakov in tudi političnih predstavnikov, še posebej če bo prišlo do arbitraže, imela bistveno večjo težo, če bodo imela status parlamentarne resolucije. S tem dobi tako stališče zavezujočo politično noto. Ker državi še nista rešili vprašanja meje, je pomembno, da ima Slovenija politični akt v obliki resolucije. V SLS smo prepričani, da gre za bistven dokument, ki daje predstavnikom vlade, predsedniku države, pogajalcem in drugim močan politični mandat za pogajanja ali med pripravami na arbitražo. Vsebina same resolucije je odprta za spremembe, zato bi dodatno lahko vnesli primer Brezovice v Beli krajini in problematiko Štrigove. Kot je povedal vodja poslanske skupine SLS, Jakob Presečnik, se je ena koalicijska stranka, NSi že odzvala na pobudo in izrazila pripravljenost na usklajevanja o predlaganem dokumentu. Sedaj so na vrsti usklajevanja s koalicijskimi partnericami, dokument pa želimo predstaviti tudi opoziciji. Poslanska skupina SLS je sicer že v prejšnjem mandatu vložila podobno resolucijo, vendar pa nam takrat ni uspelo prepričati koalicijskih partneric tako v državnem zboru kot v vladi za obravnavo resolucije v DZ. Sedaj seje izkazalo, da bi bilo za Slovenijo dobro, če bi imela takšen dokument, ki ga tudi potrebuje; to spoznanje pa je dozorelo tudi pri večini strank. Rok Ravnikar Slovenijo od Madžarske. V hotelu Lipa, kjer je tudi uradni sedež skupnosti, nas je sprejel predstavnik Zveze Porabskih Slovencev, Jože Himok in nas opozoril na neuveljavljanje pravila recipročnosti s strani Madžarske, za razliko od tretmaja, ki ga je madžarska manjšina deležna pri nas, saj od države Slovenije dobiva neprimerno več sredstev za svoje delovanje. Judi na Madžarskem, podobno kot na avstrijskem Kroškem, je eden bolj perečih problemov, ki se tiče pravnega stanja manjšin, nezadovoljiv položaj slovenščine v javni rabi (dvojezični napisi, poslovanje in dokumenti j. Splošen problem pa je tudi prisotnost slovenščine v porabskih šolah, cerkvah in verskem življenju. Po temeljitem okrepčilu, katerega glavni del je bil tradicionalni madžarski »bo-grač«, smo si udeleženci vzeli še nekaj časa za ogled mesta, ki je zaradi meglenega vremena delovalo precej melanholično. Na poti domov pa si nismo mogli kaj, da se ne bi ustavili še na Goričkem, kjer smo »strokovno« izvedli pokušino slovenskih belih suhih in sladkih vin. Precej razposajeni in zidane volje smo si v avtobusu pravili, za nekatere morda že davno pozabljene vice iz časov, ko smo bili še jugoslovanska republika. Ob tem pa je številne izmed nas preveval kar nek nostalgičen občutek v povezavi z obdobjem, ki je dokončno minilo. Kljub temu pa se je vsaj za trenutek čeloma družba zdela bolj zadovoljna in izpolnjena ne glede na to, da je šlo, predvsem na najvišjih državnih vrhovih, za izdajo takratnih temeljnih vrednost: svobode, bratstva in enakosti, ki jih je večina ljudi resnično nosila v svojih srcih. Take stvari pa samo dokazujejo, da je človek upajoče bitje, ki želi in zmore verjeti v boljšo prihodnost. Včasih je, morda nekoliko paradoksalno, v starejših generacijah moč videti več tiste pristne življenjske iskrivosti in igrivosti kot v mlajših ljudeh, ki s(m)o (pre) pogosto pesimistični. Ti ljudje pripadajo času, ki je marsikomu osmislil bivanje, saj se je zdelo, da gredo stvari v pravo smer, vsaj na papirju. Danes že vemo, da statitistične utemeljitve ne prenesejo vsega vendar kljub temu premalo dvomimo v »objektivno« znanost kot edini temelj napredka družbe. Prevečkrat pa tudi pozabljamo, da nobena stvar ni vredna prav veliko, če je ne osmišljajo dogodki ob katerih se nam zasmeji srce. Carpe Diem! Ž. č. SDS Domžale podpira reforme nove vlade V SDS Domžale se zavedamo, da brez ustreznih reform ne bo povečanja gospodarske rasti in povečanja zaposlenosti. Zato izredno pozitivno ocenjujemo predlog vladnih reform. Večji del reform bi morala sprejeti že prejšnja vlada, vendar se tega ni lotila - verjetno zaradi tega, ker se je bala padca popularnosti. Zaradi nespre-jetja reform je zato prišlo do izredno velikih negativnih učinkov v našem gospodarskem sistemu. To se je odražalo v vedno slabšem ekonomskem in socialnem stanju naših državljanov in podjetij, kar je velika večina ljudi tudi občutila v svojih denarnicah. Na volitvah pa se je »zgodba o uspehu« LDS-u sesula kot hišica iz kart, ljudem pa je ob tem kot zapuščino zapustila le skorajda vsesplošno revščino ter peščico bogatašev. V SDS Domžale smo prepričani, da je sprejem vladnih reform listi vlečni konj, ki nas bo potegnil iz zavoženega liberalnega »podjetništva«. Zavedamo se tudi, da bo zaradi teh reform popularnost naši vladi nekoliko padla, kar pa je (tudi po svetu) povsem normalen pojav. Vendar pa verjamemo v to, da je naša sedanja vlada na pravi poti in da bo dvignila gospodarsko rast v naši državi, kar je pogoj za povečanje blaginje državljanov. Nekateri ukrepi vlade bodo med ljudmi morebiti sprejeti delno negativno, a prav vsi plačujemo davek 12-letne vladavine LDS. Večina bralcev se bo strinjala /. nami, da smo sedaj na nekakšnem razvojnem razpotju. Zaradi počasnosti sprememb in togega ter samozadostnega sistema, ki ga je vzpostavila LDS oz. prejšnja vla- SDS da je Slovenija pričela izgubljati svojo globalno konkurenčnost. V samo štirih letih (2002-2005) je Slovenija padla iz 35. mesta na 52. mesto med zajetimi 60 državami, kar je vsekakor znak, da je potrebno nekaj temeljito spremeniti, saj nas prehitevajo ostale tranzicijske države, ki pa so že pred nami izpeljale precej bolj pogumne in korenite spremembe, kot jih bomo mi. Pri njih tudi ni bilo takšnih medijskih pritiskov ter pritiskov nekdanjih oblastnikov, kot se to vsakodnevno dogaja pri nas, saj so ugotovili, da je za splošno blaginjo reforme pač potrebno izpeljat. To jc dokaz, da se /more, če se le hoče. Seveda pa se strinjamo, da bodo pri sprejemanju potrebni nekateri kompromisi in naša vlada je pri sprejemanju reform ponudila roko opoziciji - če bi katera koli od opozicijskih strank predlagala boljši model, tudi ko gre za enotno davčno stopnjo, kjer bodo z izračuni dokazali, da dosežemo iste učinke, da ustvarimo manevrski prostor, da omogočimo rezerve, da povečamo socialno pravičnost, potem bo naša vlada ta model sprejela hrez tega, da bi kdo postavljal vprašanje prestiža. V razpravi o reformah želimo doseči neko splošno soglasje o tem, daje lahko samo gospodarski razvoj realna podlaga za blaginjo, za solidarnost, /a socialne transferje tistim, ki si sami ne morejo pomagati. V sedanjem svetu je to edina realna podlaga. Lahko se na kratki rok sicer zadolžuješ, tako doma kot tudi v tujini. Nekaj časa to gre, potem pa morajo prihodnje generacije plačali vse /a nazaj in še za naprej, lako jc živela prejšnja Jugoslavija in je zaradi tega propadla ne samo politično, ampak tudi ekonomsko. Reforme, ki so predlagane, pa bodo vplivale predvsem na mlade ljudi, saj so usmerjene v prihodnost. Zagotovo pa smo prav vsi, ne samo mladi, zainteresirani, da bomo imeli višji standard in kakovost življenja, ob tem, da ohranimo socialno državo. Zato je potrebna reforma na številnih področjih; preoblikovanje javnih financ, reforma davčnega sistema, povečanje gospodarske konkurenčnosti, učinkovitejša poraba sredstev EU, privatizacija in razvoj finančnega sistema, liberalizacija in konkurenčnost javnih gospodarskih družb, reforma visokega šolstva, učinkovita in cenejša država, prožnejši trg dela, pravičnejši in bolj motivacijski sistem socialnih Irans-ferjev ter spremembe pokojninskega in zdravstvenega sistema. Janez Stibric. tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale Nova generacija SLS Za izboljšavo obstoječega predloga visokošolske reforme »Nesprejemljivo jc, da bi bili mladi prisiljeni se odpovedovati izobraževanju zaradi pomanjkanja denarja.« Izvršilni odbor Nove generacije SLS, podmladka Slovenske ljudske stranke, je obravnaval usmeritve vladnih reform visokega šolstva in se do njih opredelil tudi v luči izjav Študentske organizacije Slovenije in napovedanih sindikalnih demonstracij. V Novi generaciji SLS obžalujemo, da se študente poziva k udeležbi na sindikalnih demonstracijah. Prepričani smo, da bo socialno državo na približno enaki ravni kot do sedaj v prihodnje možno ohraniti samo ob hitrem gospodarskem razvoju in konkurenčnem gospodarstvu. Mladi so bili v preteklosti vedno pobudniki in nosilci razvoja. Če to ne bodo tudi sedanji slovenski študentje, so obeti za prihodnost mladih štabi, Nova generacija SLS ob tem poziva Vlado RS, da Študentski organizaciji Slovenije in njenim argumentom nameni pravo mero pozornosti, jih ustrezno prouči ter v okviru Sveta Vlade za študentska vprašanja odpre resna razpravo s predstavniki študentov. Namen take razprave mora biti izboljšava obstoječega predloga sprememb ter optimalni prehod na nov sistem visokega šolstva v skladu s temeljnimi usmeritvami reform. Svet vlade bi moral biti organ, v katerem se bodo predstavljala različna mneja in iskale skupne rešitve. V Novi generaciji SLS podpiramo celovito reformo visokega šolstva, vendar le, če jo bo vlada udejanjila ob uvedbi vseh potrebnih socialnih korektivov na način, ki ne bo prizadel posameznikov iz socialno ogroženih družin. Sočasna celovita reforma gospodarstva pa je po prepričanju Nove generacije SLS tako ali tako neizbežen pogoj za uspeh, saj je bolj uspešna država z nekaj deset tisoč zaposlenimi mladimi diplomanti, kol pa z nekaj deset tisoč "socialno pomirjenimi večnimi študenti". Od študentskih organizacij pričakujemo, da ne bodo zavajale študentov in javnosti s populističnimi izjavami in zastraševanjem, ki so na podlagi zgolj splošnih usmeritev sedanje oblike predloga reform v veliki meri neutemeljene. Od predstavnikov študenstkih organizacij obenem pričakujemo, da bodo pri oblikovanju svojih mnenj upoštevali zlasti dolgoročne interese študentov in vseh državljanov Republike Slovenije ter ne kratkoročnih interesov študentskih organizacij, še zlasti na področju njihovega linaeiranja. Slovensko visoko šolstvo je potrebno reformirati tako, da bo postalo bolj kvalitetno ter da bodo naši diplomanti spadali med tiste z najboljšo izobrazbo v evropskem in v svetovnem merilu. Vlada RS predlaga celovito in radikalno reformo visokega šolstva, vendar pa ostaja kar nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo po mnenju Nove generacije SLS potrebno dobro razjasniti pred ključnim "da" predlagani relormi visokega šolstva. Izpostavljamo le najbolj pereče vprašanje financiranja visokega šolstva. Nova generacija SLS načeloma podpira uvedbo vavčerskega sistema financiranja kombiniranega s sistemom odloženih šolnin, saj so znani pozitivni učinki nOVdkgeneracija uvedbe oziroma povečanja privatnega financiranja visokega šolstva. Vendar pa ob tem pogrešamo bolj jasno in z ustreznimi podatki podprto reformo na socialnem področju, ki bo nevtralizirala negativne učinke šolnin pri socialno šibkih posameznikih. Za Novo generacijo SLS je nesprejemljiva situacija, ko bi se bili mladi prisiljeni odpovedovali izobraževanju zaradi pomanjkanja denarja. Prav tako v Novi generaciji SLS ne nasprotujemo proučitvi smiselnosti drugih ugodnosti, vezanih na študentski slaliis, vendar opozarjamo, da jc sporno in problematično krčenje pravic in drugih ugodnosti, ki so vezane na študentski status, pred celovito ureditvijo štipendijskega sistema ter drugih alternativnih socialnih korektivov za socialno ogrožene študente. Nova generacija SLS meni, da ključna bojazen glede pozitivnih učinkov reforme visokega šolstva izhaja iz dejstva, da na ravni vlade do sedaj ni bilo celovitega pristopa k reševanju problematike visokega šolstva in / njim povezanih socialnih vprašanj. To zahteva tesno sodelovanje posameznih ministrslev, katerih delokrog jc neposredno ali posredno povezan / visokim šolstvom in študijem. Dosedanje reforme so bile na žalost vedno omejene le na posamezno ministrstvo ali celo posamezno vprašanje. Rok Ravnikar, predsednik Nove generacije SLS stran T DOMŽALE H Razgradnja socialne države ali kam je izginil skandinavski vzor V Sloveniji je najbolj pogosta tema pogovorov v zadnjem obdobju povezana z reformami. Vlada RS je namreč 3. novembra sprejela Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, ki so jih pripravili v strateški skupini z vodjo Jožefom P. Damijanom na čelu v izjemno kratkem času dveh mesecev. Po letu dni nove vlade je pred nami izdelek s konkretnimi 68 ukrepi, ki naj bi po mnenju predlagateljev državljanom Slovenije prinesle napredek, razvoj in blaginjo. Toda vse kaže, da temu mnogi ne verjamejo: ogorčeni so sindikati, ki niso bili povabljeni kot resni partnerji v socialni dialog, prebudili so se v zadnjem obdobju močno zaspani študenti, v medijih se vrstijo številne tehtne in do nekaterih predlaganih rešitev kritične razprave, po mnenju »reformatorjev« pretežno starejših, a zato bolj izkušenih, predvsem pa socialno občutljivejših ekonomistov (Tineta Stanovnika, Mateja Lahovnika, Jožeta Mencingerja tudi Marka Kranjca, Bogomirja Kovača), številnim predlaganim rešitvam nasprotujejo v Zvezi upokojencev... In kaj je vzrok za to nasprotovanje? Res je in s tem se velika večina strinja, da Slovenija potrebuje nove vizije, rešitve, spremembe, reforme, res pa je tudi, da položaj (ekonomski, družbeni, gospodarska rast, položaj družbenih dejavnosti) ni katastrofalen, kritičen in zaskrbljujoč. Kot so pokazale natančne primerjave, Slovenija v skoraj ničemer ne odstopa bistveno od trendov v drugih evropskih razvitih državah - torej ni potrebno delati globokih rezov, strukturnih in razvojnih potez, ki bi spremenile osnovne temelje družbenih odnosov, po katerih se razvijamo in napredujemo. Torej prva ugotovitev; predlagane spremembe so pretirane, spremenile bodo socialno strukturo družbe, porušile enakost, ki je v Sloveniji še vedno tudi po tranziciji ena najnižjih v Evropi in primerljiva z npr. Finsko, Dansko ter razgradile srednji razred, ki seje komaj dobro začel vzpostavljali inje nujen za normalno družbo. Ob tem je potrebno omeniti še nekaj: po podatkih iz raziskave slovenskega javnega mnenja je v Sloveniji ena najvišje ocenjenih vrednot socialna varnost, zato si tu očitno ne želimo večjih sprememb. Nenazadnje smo tudi v ustavo zapisali, da je Slovenija socialna država in večina državljanov meni, da bi nam morale biti za zgled pri načrtovanju razvoja skandinavske dežele, ki so reforme že uspešno izvedle. V tem smislu bi bilo bolje rešitve iskati pri njih na preizkušenih modelih, kot eksperimentirati na osnovi nekih novih, zgolj teoretičnih znanj in strokovnih iskanj mladih ekonomistov, ki se v praksi še niso realizirale ali pa le delno, a v državah, s katerimi se težko primerjamo (Baltske dežele, Rusija, Slovaška) Zanimivo je, da je v svojem velikem intervjuju v Sobotni prilogi pred volit- vami o skandinavskem zgledu govoril tudi Janez Janša, ki pa je očitno s tem le hotel pridobivati volivce, po zmagi pa je svoje prepričanje spremenil in si sodelavce poiskal v mladih, agresivno-arogantnih neoliberalnih ekonomistih, ki spominjajo na brezčutne robote. Očitno imajo reformatorji ob tem tudi druge namene: povečati moč kapitala in lastnikov, pospešiti privatizacijo zlasti na področju javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, infrastruktura), vsekakor pa bi ob uveljavitvi takšnih ukrepov, še zlasti enotne davčne stopnje, prišlo do povečane socialne neenakosti. Torej ob tem ne gre več le za ekonomske ukrepe, pač pa ukrepe, ki bodo spremenili strukturo družbe. Ob tem pa se lahko spremenijo tudi vrednote. Pravzaprav je ob pregledu ukrepov zanimivo zlasti dvoje: na prvi pogled so napisani zelo suhoparno, kot nekakšen vojaško-planski načrt (s koraki, nosilci, nameni, roki), tisto, kar najbolj preseneča, pa je to, da v programu ni niti enega samega izračuna in analiz. To jemlje programu verodostojnost, omajana je njegova strokovnost in vzbuja vtis, da to niti ni potrebno, saj avtorji že tako vse vedo in bodo s podporo Vlade, Janeza Janše in koalicije do sprememb prišli s popolnq predanostjo in zaklinjanjem na nujnost sprememb. In za konec še konkretni ukrepi, ki vzbujajo največ pomislekov in dilem: - enotna davčna stopnja, ki je razvite države ne poznajo, v državah, ki so jo uvedle, pa je prinesla izjemno povečanje socialne neenakosti. Vsi bomo obdavčeni enako - 20 %, torej ni nobene progresivne lestvice, kot jo pozna veliko bolj socialno naravnani skandinavski davčni sistem, profitirali bodo bogatejši sloji, lastniki kapitala, denacionaliza-cijski upravičenci... Srednji razred bo tako rekoč izumrl, saj zanj ni načrtovanih socialnih korektivov kot npr. za najrevnejše (povečanje splošne olajšave). Možni alternativni predlog, ki je boljši: predlog dr. Marka Kranjca, ki predlaga tri skupine za plačilo dohodnine: - enotni DDV na 20 % - podražila se bo hrana, stanovanja, zdravila, knjige, otroška oblačila, ki so trenutno obdavčena 8%. Torej bomo vsi kupci s temi podražitvami zapolnili proračunsko vrzel v višini med 11 .V in 134 milijard tolarjev (in ob tem se trdi, da podražitev ne bo!!!), da bodo reformatorji lahko razbremenili gospodarstvo (78 milijard zaradi ukinitve davka na plače in 39 milijard na račun nižje dohodnine, ki ostane podjetjem). Možni alternativ- ni predlog: izpad naj bi nadomestili z manjšim dvigom obeh stopenj DDV-ja za približno 2%; - gospodarstvo naj bi z znižanjem davkov in drugimi ukrepi bilo razbremenjeno za okoli 170 milijard - ta denar naj bi bil ključnega pomena za bodoči razvoj, tehnološki napredek, konkurenčnost. Kje je garancija, da bodo lastniki podjetij ta denar res namenili za te namene, saj ni predvidenih zakonskih obveznosti ali omejitev, lastniki pa ta denar lahko trosijo prosto tudi za popolnoma druge namene (tuji lastniki npr. za nakupe drugih podjetij izven Slovenije, za lastno porabo, luksuzne proizvode...) Alternativni predlog: davčne olajšave bi bile vezane na preverljiva vlaganja v razvoj, tehnološke izboljšave, raziskovalno dejavnost...; - predvidena je delna privatizacija državnega premoženja v lasti SOD in KAD (država obdrži 26% kontrolnega deleža), pa tudi energetskega omrežja, avtocest, železnic, kar se v tujini ni pokazalo za učinkovito (primer Velike Britanije); - na področju delovnih razmerij se predlaga vrsta ukrepov, ki bodo zmanjšali dosedanje pravice: povečevanje zaposlovanja za določen čas (najemniški odnos delovne sile), izenačitev obdavčitve za študentsko delo (pravzaprav to pomeni ukinitev), ukinitev dodatka na delovno dobo, ki naj preide v dodatek na stalnost, skrajšanje odpovednih rokov, /manjšanje višine odpravnin; - s področja pokojnin: podaljšanje delovne dobe za določitev pokojninske osnove, sprememba načina valorizacije pokojnin, izenačitev pogojev upokojevanja za moške in ženske (to je podaljšanje delovne dobe za ženske), - zdravstvo: znižanje bolniške in omejitev njene dolžine, povečanje konce-sionarstva in zasebništva ter postopna privatizacija bolnišnic; - šolstvo: v Sloveniji naj bi ustanovili 7-10 novih univerz (norost, ki ni izvedljiva). Zaključek: Program reform ni v celoti primeren dokument za nadaljnjo obravnavo o potrebnih spremembah v Sloveni j i V njeni so nekatere tudi zelo pozitivne rešitve, na katerih je treba graditi in jih postopno uvajati s spremembami zakonodaje, toda temeljna usmeritev sprememb ni v interesu državljank in državljanov, saj Slovenija ne more bili prepuščena eksperimentiranju, ki bo ogrozil socialno enakost, povečal razlike med ljudmi, kar bo posredno povečalo tudi politično nestabilnost, varnost in blaginjo, najširših slojev. Takšne reforme prinašajo nekaterim korist, veliki večini pa bistveno poslabšanje. Ne moremo se v celoti odpovedati niti socialni občutljivosti, niti nordijskemu modelu, ki nam je vzor. Poti do večje gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti, ki sta nujni, so številne. Lahko so manj radikalne, postopne, delne. Vsekakor pa je koristno in dobro, da smo se začeli o tem pogovarjati. Morda pa bo Vlado le srečala pamet. Cveta Zalokar- Oražem, poslanka LDS Nujno potrebne reforme za razvoj Slovenije Slovenska vlada je sprejela predlog reform za povečanje gospodarske rasti in zaposlenosti. Brez dvoma gre za najpomembnejši politični projekt sedanje vlade, obstaja pa tudi visoka stopnja soglasja o tem, da Slovenija mora narediti nekatere korake. In to iz dveh razlogov. Prvič zato, ker smo del Evropske unije, kjer so v teku reforme, ki jih je sprožila Lizbonska strategija. 20 od 27 držav članic je v podobnih razpravah kot mi. Reforme so sicer različne, različne intenzitete in tudi ni potrebno vsem izvajati vseh. Ampak o reformah se govori praktično v celotni Evropski uniji in mi smo del tega prostora. Drugi razlog tiči v dejstvu, da nekaterih reform, ki so jih drugi že naredili, mi še nismo. Cilji reform so določeni v Strategiji razvoja Slovenije. Sedaj gre enostavno za razde-lavo poti, po katerih bomo do teh ciljev prišli. In mi si želimo, da bi enako stopnjo soglasja, kot smo ga dosegli pri strategiji, določanju ciljev, dosegli tudi pri izbiri poti. Opažamo pa, da se je večina komentarjev oz. dilem osredotočila samo na enega od predlogov reform, na uvedbo enotne davčne stopnje. Ta niti ni najpomembnejši, čeprav je važen, je pa verjetno takšen, na katerem sedanja opozicij* zaradi splošnega nepoznavanja manipulira z ljudmi, čeprav je to res samo eden od več desetih predlogov reform. Mi ne želimo rušiti nekega socialnega modela, ne želimo znižati socialnih pravic, želimo pa te pravice v nekaterih delih sistema zagotoviti na drug način, ki bo bolj pošten, bolj transparenten in bolj učinkovit. Tudi sindikati morajo uvideti, da so možne tudi boljše rešitve od obstoječih, ki so bolj fleksibilne, bolj gibljive, manj toge. Države, ki so to v EU že izvedle, recimo Danska, imajo visoko stopnjo zaposlenosti, imajo visoko socialno varnost in visok standard. V Evropi imamo nekaj različnih modelov poti sprejemanja reform in naša vlada skuša posnemati tiste najbolj uspešne. Če pogledamo nekaj primerov - recimo, že omenjena Danska ima enotno davčno stopnjo davka na dodano vrednost, ki je zelo visoka, 25-odstotna. Za vse, za hrano, za zdravila, za potrošni material ima Danska, ki je zelo socialna država, 25-odstotno davčno stopnjo. Ima progresivno obdavčenje na drugih področjih, ampak, ko gre za davek na dodano vrednost, ima enotno davčno stopnjo. Potem ima- mo tukaj Veliko Britanijo z zelo dobro razvitim sistemom javnega in zasebnega partnerstva, kjer tudi zasebni kapital lahko sodeluje pri izboljšanju kvalitete javnih storitev, se je ta model zelo obnesel in ga kopirajo mnoge druge države. Potem imamo Irsko, ki je evropska sredstva z dobro organizacijo, z dobrim načrtovanjem, zelo učinkovito uporabila za hitrejši razvoj. Ta model želimo posnemati tudi mi. Potem imamo tukaj Luksemburg, z zelo dobro organizacijo trga finančnih storitev, dobro organizacijo finančnega sektorja, kjer so nekateri modeli, ki jih lahko uporabimo. Potem je tukaj Estonija, z zelo enostavnim pristopom pri reševanju javnih zadev, tudi pri organizaciji davčne službe in tako dalje, kjer zaposlujejo v državni upravi za določene storitve recimo bistveno manj ljudi kot mi. Skratka, v Evropski uniji ni področja, kjer v neki državi nekaj ne bi idealno delovalo. In to je silno bogastvo, ki ga lahko zdaj uporabimo. Del reform posega tudi v šolstvo. Z nastajanjem zasebnih visokošolskih zavodov in uvajanjem vavčerskega sistema financiranja študija, kombiniranega s sistemom odloženih šolnin, bi študij na odličnih zasebnih univerzah omogočili tudi socialno najbolj ogroženim, posledično pa bi se zvišala kvaliteta študija tudi na javnih visokošolskih zavodih. Nov sistem štipendiranja bi študentom omogočal, da se osredotočijo na študij, ne pa na iskanje občasnih zaposlitev, kjer se večinoma opravlja preprosta in enostavna fizična dela. Posledica pri nas obstoječega sistema je podaljševanje študija v neskončnost. Slovenija je ena redkih držav na svetu, če ne celo edina, ki ima 30 let in več stare študente. Cena za tak izobraževalni sistem pa je ravno za študente strašansko visoka. Račun se plača takrat, ko študent študij konča in ugotovi, da skorajda ni dela, primernega njegovi izobrazbi v nekonkurenčnem slovenskem gospodarstvu. Velika večina mladih je zato ob pogoju, da službo sploh dobijo, prisiljena sprejeti manj zahtevne in seveda tudi slabše plačane službe. Po mnenju številnih mladih se z zbiranjem podpisov proti reformam, ki jih organizira šos, študentski funkcionarji borijo za ohranitev svojih velikih ugodnosti in privilegijev, ne pa za pravice in boljši jutri študentov. Glede na vse skupaj pa je potrebno povedati, da vlada zakonov za izvedbo teh reform ne bo predlagala v proceduro vseh naenkrat, saj je to tudi tehnično nemogoče, ampak jih bo predlagala postopoma, nekateri pa so celo že v proceduri (npr. poenostavitev davčnega postopka in še nekatere druge npr. Zakon o gospodarskih družbah - to je izredno pomemben zakon za izboljšanje okolja, za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva). Nekatere ključne zakone nameravamo sprejeti v sredini naslednjega leta, tako da bo potem še dovolj časa za pripravo podzakonskih aktov in uveljavljanje teh rešitev. Tiste zakone, ki zadevajo socialni dialog, bomo skušali vgraditi tudi v naslednji srednjeročni socialni sporazum, ki naj bi nadomestil sedanjega, ki preneha veljati konec leta. O tem se bo naša vlada vsekakor pogajala s socialnimi partnerji. Vendarle pa prej, preden se tega dela v praksi lotimo, potrebujemo nek okvir. Dejstvo je, da praktično ni bilo nobenega nasprotovanja (razen enega sindikata), nobena politična stranka ni nasprotovala strategiji razvoja Slovenije. Zdaj v bistvu v tem reformskem paketu ponavljamo vse te cilje in jih razdeljujemo. In nekateri sedaj nasprotujejo tistemu, s čimer so se že strinjali. Vsi skupaj pa lahko ugotovimo, da veliko socialno razslojevanje, ki smo mu priča danes, oziroma, ki je nastalo v zadnjih desetih letih, ni nastalo zaradi reform, kijih še ni. Nastalo je zaradi stanja, kakršno je in kakršno je bilo. Mi želimo to stanje izboljšati, vendar ne želimo ob tem prevzemati odgovornosti za stanje, ki ga je povzročil nekdo drug in ki zdaj govori o nekakšni socialni pravičnosti. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije 2. kongres Nove Slovenije Nove možnosti Sloveniji Mrzlo jasno sobotno jutro, 19. novembra 2005, nam je napovedovalo sončno soboto. Ze na avtobusu se je zbrala družba dobro razpoloženih predstavnikov N.Si in dala slutiti, da bo dan zanimiv in pester. Ob prihodu v Novo Gorico smo se srečali še s predstavniki drugih območij, malo poklepetali, se akreditirali in že je napočil trenutek, ko je bilo potrebno zasesti svoja nafta v dvorani. Predsedujoči kongresu, g. Alojz Sok, nas je pozdravil in pričeli smo z delom. Najprej smo sprejeli dnevni red. Po izvolitvi delovnega predsedstva in komisij je bila na vrsti obravnava poslovnika, statuta in poročil. Kot je bilo pričakovati, je bila največje pozornosti deležna obravnava poročil. Svoje poročilo so podali: predsednica ženske zveze, ga. Lidija Drobnič, ki je vse prisotne obvestila, da zanimanje žensk za Žensko zvezo narašča. Posamezni občinski odbori, so pričeli delo na nivoju regije, zato se ustanavljajo tudi regijski odbori. Teme, ki jih obravnavajo ženske v svojem odboru, so tako politične kot tudi nepolitične, saj vsi vemo, da so ženske danes poino zaposlene in veliko prispevajo k razvoju družbe. Zveza zagovarja demokracijo, pravno državo socialno pravičnost, solidarnost, osebno, svobodo, kulturno in politično ter demografsko identiteto, zlasti pa si bo prizadevala tudi v bodoče za varstvo in razvoj družine kot najpomembnejše celice naroda. Predsednik Mlade Slovenije, g. Jernej Pavlin, je podal poročilo o delovanju podmladka N.Si. Mlada Slovenija deluje z namenom omogočiti mladimi da sodelujejo pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja. Zastopa pravice in interese mladih, obravnava družbena vprašanja, daje politične pobude in zavzema politična stališča do javnih vprašanj, sodeluje pri predlaganju kandidatov in kandidatk za volitve v organe oblasti. Mlada Slovenija deluje s ciljem vzgajanja mladih "za odgovorno družbeno politično sodelovanje. Ponosni so, da so v preteklem letu veliko prispevali k dobremu rezultatu za »evroposlan-ca«, saj jim je stranka zaupala kampanjo in organizacijo. Prav gotovo je dober rezultat na »evrovolitvah« tudi plod njihovega dela. Predsednik Mlade Slovenije je seznanil prisotne tudi z. številom članov v podmladku, ki hitro narašča, saj je od ustanovitve Mlade Slovenije v aprilu 2001, ko jih je bilo 400, pa vse do danes, ko jih je preko 1100. Z veseljem ugotavljajo, da mladim krščanske vrednote niso tuje in da jih cenijo kot njihovi starši in generacije pred njimi. Poročilo seniorjev N.Si je podal g. Jože Strgar. Namen te zveze je sodelovati z ostalimi organi stranke pri oblikovanju stališč in predlogov, ki prizadenejo pravice, obveznosti in položaj starejših, izboljšati materialni in družbeni položaj, izboljšati možnost starejših za sodelovanje v kulturnem, gospodarskem in političnem ter družabnem življenju, preprečevati nasilje nad starejšimi. Vsi se prav dobro zavedamo, kako pomembne so izkušnje in modrosl, ki nam jo starejši lahko posredujejo, zato smo ponosni, da v N.Si obstoja tudi Zveza seniorjev. Kot predsednik Kmečke zveze pri N.Si je g. Vladimir Pori podal iz- hodišča za delovanje te zveze, ki so sledeča: - daje družinska kmetija osnovni nosilec kmetovanja, - daje slovensko kmetijstvo ekosoci-alno in tržno naravnano, - da lahko slovensko kmetijstvo izkorišča vse naravne danosti z dvigom produktivnosti in kakovosti pa povečuje dohodek in s tem izboljšuje svoj ekonomski položaj. Poročilo o delovanju stranke v vladi je podal tudi predsednik dr. Andrej Bajuk. Opozoril ja, da N.Si ni sad povezovanja ozkih zasebnih ali skupinskih interesov, marveč omrežje ljudi. katerih povezovalna nit je zvestoba kulturnim vrednotam ljudsko-krščan-skega gibanja, ki oblikuje in zaznamuje naš drugačen pristop k politiki in političnemu delovanju. Na posameznih resorjih v vladi, ki jih vodijo ministri iz N.Si, so že vidne spremembe. Na področju dela družine in socialnih zadev je prav gotovo uspeh ta, da upokojenci še vedno prejemajo zaslužene pokojnine. Ministrstvo se zavzema tudi za boljšo ponudbo domov za ostarele tudi z vlaganjem privatnega kapitala. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo številne ukrepe, ki se deloma že izvajajo, občani pa to lahko občutimo pri obiskih notarjev, saj so se cene znižale. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se zavzema za večjo povezanost med Univerzo in gospodarstvom. Potrebna je povezava v trikotniku znanost- . visoko šolstvo-tehnologija in hkrati dati visokemu šolstvu in znanosti tisti pomen, ki jima v visoki družbi znanja pripada. V letošnjem proračunu je namenjenih več kot 2 milijardi dodatnih sredstev. Na področju finančnega ministrstva je di Bajuk opozoril na več kot 70 ukrepov, razdeljenih v štiri prioritete, in sicer na področje: - konkurenčnosti in gospodarske rasti, -učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, - učinkovita in cenejša država, - modema socialna država in večja zaposlenost. Vsi ukrepi so bili razdeljeni na dve skupini: tisti, ki jih lahko vlada izvaja takoj, ter tisti, ki zahtevajo bolj podrobne predloge in so zaenkrat le izhodišče v potrebnem dialogu. Žalostno pa je, da so mediji od vseh ukrepov izpostavili predvsem enega, in to je EDS. V nadaljevanju je bil sprejet tudi statut stranke. Pred volitvami sta se predstavila tudi oba kandidata za predsednika stranke: dr. Andrej Bajuk in »novi kandidat« g. Franci Vovk. Predstavitev g. Vovka je bila nekoliko daljša, saj ga večina predstavnikov ni poznala. S svojim govorom in predstavitvijo je navdušil kar veliko predstavnikov, kot se je kasneje izkazalo na volitvah. Na kongresu je bil izvoljen tudi nov svet stranke, izvršilni odbor, strankino razsodišče, predsednika sveta stranke, nadzorni odbor, podpredsednika stranke in predsednika stranke. Zaradi velikega števila kandidatov v posamezne organe so se volitve zavlekle pozno v noč. Rezultati pa so naslednji. Predsednik stranke: dr. Andrej Bajuk Podpredsedniki stranke: Ljudmila Novak Alojz Sok Janez Drobnič Novi člani so tudi v Svetu stranke, ki šteje 25 članov, in Izvršilnem odboru, ki ima 11 voljenih članov. Geslo tega kongresa je bilo Nove možnosti Sloveniji. Vsi izvoljeni so dobili nove možnost in želimo jim, da bi jih izkoristili v celoti. Sonja Helne, podpredsednica 00 N.SI Domžale OD TU IN TAM Aktualno v Evropskem parlamentu Na novemberskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu sta med drugim potekali tudi glasovanji o finančnih sredstvih za razgradnjo jedrskih elektrarn ter o predlogu direktive REACH, katerih izid je pomemben tudi za Slovenijo. Poslanka dr. Romana Jordan Cizelj je skupaj z ministrom za gospodarstvo, mag. Andrejem Vizjakom, v petek, 18. novembra, sklicala skupno novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila omenjeni zadevi širši javnosti. 0 finančnih sredstvih za razgradnjo jedrskih elektrarn 15. novembra je bilo na plenarnem zasedanju obravnavano poročilo o uporabi finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih elektrarn, namenjeno enakovrednemu konkurenčnemu nastopu jedrskih elektrarn v primerjavi z drugimi elektrarnami. "Ker se jedrske elektrarne obravnavajo ločeno, moramo biti dejansko pazljivi, da jim ne nalagamo bremen, ki jim druge elektrarne niso podvržene." je ta dan povedala dr. Romana Jordan Cizelj, ki je predstavila stališča svoje politične skupine (EPP-ED). Poslanka je poudarila, naj se finančna sredstva zbirajo po načelu onesnaževalec plača in to še v času obratovanja elektrarne. Sredstva se morajo porabiti za namene, za katere se zbirajo, upravljanje z njimi mora biti transparentno, ravnanje s finančnimi skladi pa skladno z evropsko zakonodajo o konkurenčnosti. Dr. Romana Jordan Cizelj meni, da je "zakasnitev razgradnje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nesprejemljiva, medtem ko je načrtovana zakasnitev sprejemljiva, saj gre v tem primeru za čas, v katerem poteka radioaktivni razpad, ki zniža radioaktivnost materialov. Na ta način se zmanjša izpostavljenost delavcev radioaktivnemu sevanju." Poslanka je izpostavila, da "moramo na evropskem nivoju najti ustrezen dogovor o neke vrste spremljanju in nadzoru teh finančnih skladov, tudi zaradi naše odgovornosti do mlajših generacij. Hkrati se moramo zavedati, da je potrebno najti ustrezno ravnotežje med pristojnostmi držav članic in EU v skladu s pogodbo EURATOM." Za konec se je poslanka dotaknila tudi dela poročila, ki omenja spremljanje finančnih sredstev v državah članicah. Predlagala je, naj Evropska komisija poleg držav članic spremlja tudi pristopnici, Bolgarijo in Romunijo, ter državo, ki je pravkar začela s pogajanji. Hrvaška ima s polovičnim lastništvom NEK, ki sicer stoji v Sloveniji, podobne obveznosti kot ostale jedrske države. Za REACH po meri Slovenije ter malih in srednje velikih podjetij V okviru plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu so poslanci glasovali o predlogih, s katerimi bodo na ravni Evropske Unije uredili področje registracije, evalvacije ter administracije kemijskih snovi (REACH). "Konkurenčnost in trajnostni okolj-ski razvoj nista izključujoči se kategoriji, marveč dve plati iste medalje. Z drugimi besedami: le visok življenjski standard in zdravo življenjsko okolje prinašata blaginjo. S tega vidika se zavzemam za iskanje ravnotežja, ki v nobenem pogledu ne sme zapostavljati katerega od obeh vidikov," je v zvezi s sprejemanjem zakonodaje poudarila poslanka. Predlog direktive, ki jo je Evropski parlament izglasoval, pomeni predvsem zmanjšanje administrativnih ovir in olajšanje postopkov pri registraciji kemikalij. Poslanka dr. Romana Jordan Cizelj pričakuje obsežna pogajanja in usklajevanja v drugem branju v Evropskem parlamentu na področju avtorizacije. Svet bo predlog direktive obravnaval konec meseca novembra 2005. »Sprejetje predloga bi bilo še zlasti pomembno za mala in srednje velika podjetja ter manjše članice Evropske Unije«, sta poudarila tako minister kot poslanka Evropskega parlamenta. Darko Rudi Dr. Brejc na srečanju s Spidlo "Prost pretok ljudi je eden od temeljev EU" Poslanec Evropskega parlamenta, dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), se je odzval vabilu komisarja EU za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimirja Špidle na pogovor o socialnih vprašanjih in zaposlovanju v EU. Uvodoma sta govorila o pravkar sprejetem poročilu o socialnih razsežnostih globalizacije, ki ga je pripravil dr. Brejc. Evropski parlament se je s tem poročilom odzval na poročilo Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije (VVCSDG), ki jo je ustanovila Mednarodna organizacija dela (ILO). Dr. Brejc je komisarju predstavil svoja izhodišča pri pripravi poročila. Kot poročevalec je želel poudariti socialno dimenzijo procesa globalizacije, saj po njegovem mnenju gospodarske, finančne, ekološke dimenzije tega procesa, čeprav so povezane z globalizacijo, niso predmet poročila. "Globalizacija ni ideološki proces," je v pogovoru s komisarjem poudaril dr. Brejc in dejal, da je dokument Komisije dobra osnova za sprejem nadaljnjih konkretnih ukrepov na tem področju. Dr. Brejc in komisar Špidla sta enotnega mnenja, da lahko nekateri vidiki socialnih modelov, ki obstajajo v Evropski uniji, služijo drugim de- lom sveta kot vzorec in da je treba okrepiti sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela. Dr. Brejc se je zavzel za spoštovanje temeljnih delovnih standardov in dejal, daje EU lahko zgled drugim državam, ko gre za socialne standarde, pa tudi ko gre za uveljavljanje dostojnih pogojev dela. V nadaljevanju pogovora je dr. Brejca zanimalo, kdaj bo prišlo do odprave prehodnega obdobja glede prostega pretoka ljudi na področju zaposlovanja, saj tako ni zagotovljena enakost med državami članicami. Sedaj ima kar 8 novih članic prehodna obdobja, po mnenju dr. Brejca pa bi jih za večino teh držav lahko odpravili. Komisar je povedal, da Komisija pripravlja dokument o oceni prehodnega obdobja, ki bo na voljo v začetku prihodnjega leta. Na podlagi pogovorov, ki jih je do sedaj opravil, pa je že jasno, da bodo nekatere večje države članice vztrajale na ohranitvi prehodnega obdobja. Dr. Brejc je komisarju predstavil podatke za Slovenijo in se zavzel, da bi bilo prehodno obdobje za Slovenijo odpravljeno. Kot je še dejal, bo to vprašanje sprožil tudi na Odboru za zaposlovanje in socialne zadeve EP. Nataša Šuštar Kam bomo odlagali? Skoraj vsak torek zjutraj me prebudi smelar-sko vozilo, na katerem ekipa že navsezgodaj pobira smeti, ki smo jih pridno pridelali čez teden. Vedno pomislim, kako lepo je biti še vedno v postelji, medtem ko se pridne ekipe smetarjev vozijo po mestu, ne glede na to, kakšno je vreme. Zgodi pa se, da mi misli uidejo dlje, globlje v odpadke. Kje končajo vsi ti odpadki? Kdo poskrbi za njih? Kako vplivajo na kvaliteto življenja? V letošnjem letu se v občinskih klopeh obeta še zanimiva razprava na temo - Dobska deponija. To je kraj, kamor že od začetka 80. let odlagamo odpadke vsi prebivalci domžalske in bivših domžalskih občin. To je kraj, kije sinonim za »znebiti se vsega, česar ne potrebujemo več« ali z drugimi besedami »v soboto bom pa vse skupaj v jamo peljal«. S tako vestnim ravnanjem smo vsi skupaj dodobra pripomogli k polnjenju in nenazadnje, zapolnitvi. V letu 2007 bo še zadnji tovornjak pripeljal odpadke, potem pa bo obstoječa deponija polna. Konec zgodbe. Širitev ali konec? Tu se zgodba pravzaprav šele začne. Površno gledano je s stališča okoliških občanov in ostalih prebivalcev Domžalske in drugih bivših domžalskih občin povsem razumna odločitev - proti širjenju deponije. Za prebivalce ob deponiji to pomeni konec dovoza tovornjakov polnih smeti, smradu in najrazličnejših tveganj za zdravje. Za vse ostale občane pa eno breme manj. Do tu vse lepo in prav, vsaka medalja pa ima dve plati. Konec koncev, sami smo proizvajalci teh odpadkov, ki jih tako kategorično zavračamo. Pri tem se poraja vprašanje, kateri argument bo močnejši? Pojdimo lepo po vrsti. Če predpostavimo prvo tezo, da se v letu 2007 res zaključi odlaganje odpadkov na deponiji. Dovoz odpadkov se v vsakem primeru še vedno odlaga na obstoječo deponijo, razen v primeru, da bi se odpadke neposredno iz kamionov odlagalo na bližnjo deponijo v kakšni sosednji občini, najbližja in edina taka možnost je odlaganje odpadkov na Deponijo Barje v Ljubljani. To pomeni dodaten strošek transporta v Ljubljano, več porabljenega časa za prevoz odpadkov in seveda dodatno onesnaževanje okolja z izpušnimi plini vozil. Odpadki pa bodo v enaki meri kot v Dobu onesnaževali okolje v Ljubljani. Naslednja »prednost« je cena odlaganja odpadkov, ki ni zanemarljiva. Cene za odlaganje odpadkov se vrtijo pri okroglih I00€/tono. Sami pa si lahko izračunamo, koliko odpadkov dejansko odložimo v kontejner vsak teden. Pri tem seveda niso upoštevani nikakršni drugi stroški, kot so recimo stroški transporta, dela, manipulacije in drugo. Tisti, ki se bolje spoznate na cene in nadzor nad cenami, verjetno veste, da so cene komunalnih storitev že lep čas zamrznjene, kar pomeni, da izvajalec javne službe ravnanja z. odpadki ne sme dvigovati cen storitev končnim porabnikom, to je, občanom. Na drugi strani pa je, v primeru da nima v lasti svoje deponije, podvržen »tržnim« cenam odlaganja odpadkov na drugih deponijah. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da je potrebno za vsak kilogram odloženih in ne ločeno zbranih odpadkov plačati takso za obremenjevanje okolja. S to takso lahko izvajalec javne službe ravnanja z odpadki izvaja investicije in črpa sredstva, ki v nasprotnem primeru romajo v državno blagajno. Če ni deponije, ni takse. V primežu zamrznjenih cen in na drugi strani »tržnih« cen odlaganja odpadkov se lahko hitro znajdemo v položaju, ko s plačevanjem komunalnih storitev zgolj pokrivamo, ali pa še to ne, samo zbiranje in odlaganje odpadkov. V vsakem primeru to pripelje do zviševanja cen storitev, posredno ali neposredno. Naslednji korak so občinske subvencije, ki gredo posredno iz naših, davkoplačevalskih žepov, za pokrivanje izgub. Že tako vedno premajhen občinski proračun je še bolj obremenjen. Najbolj črn scenarij je vstop zunanjega izvajalca ravnanja z. odpadki, ki mu je, v nasprotju z javnim podjetjem, interes samo maksimizacija dobička. Posledica tega je temu primerna kvaliteta storitve. In še, ločeno zbiranje pomeni bolj čisto ravnanje z odpadki, saj se s tem izdatno zmanjša količina odloženih odpadkov. Je pa cenovno manj ugodno, saj v nasprotju z »vse v eno kanto« zahteva pobiranje ločenih frakcij s posameznimi vozili. Druga možnost v konkretnem primeru je širjenje deponije v smeri proti avtocesti. Ta vsekakor ni po godu okoliškim krajanom, kar je povsem razumljivo. Seveda pa je potrebno gledati na širši, občinski interes. V tem primeru predpostavimo, da ostane možnost odlaganja neločenih odpadkov Z dokončno ureditvijo zbirnega centra za odpadke v Dobu, ki že kaže svojo podobo, in s širjenjem deponije bi občina pridobila nedvomno veliko.V Sloveniji večini odlagališč poteka »rok uporabe« in so že zaprta ali so v zapiranju tja do leta 2008. Načrti regijskih deponij pa so še vedno v glavah funkcionarjev. Kaj so prednosti in slabosti pa se že kaže v krajih, kjer so deponijo preprosto zaprli. Primer. Razočaran občan občine, kjer je skrajno kvalitetno organizirano ločeno zbiranje, zbiranje organskih odpadkov, obveščanje in osveščanje prebivalstva polarna, da kljub temu, da ima nedvomno več dela z odpadki, kot njegov sorodnik iz druge občine, ki ne ločuje odpadkov, plačuje komunalne storitve nekajkrat dražje. Žal je res tako. Cena odlaganja odpadkov na lastni deponiji zajema stroške dela in stroške ekološke takse. Razočaran občan iz prejš- stran 8 njega primera ima to smolo, da živi na območju, kjer odlagališča odpadkov nimajo, zato odvažajo smeti na najbližje odlagališče, ki je pripravljeno odpadke sprejeti. Približne cene odlaganja komunalnih odpadkov se gibljejo okrog lOOt/tono ali približno 25.000 SIT za tono. Namesto odlaganja na lastno odlagališče pa je potrebno odpadke na zbirnem centru pretovoriti in odvažati k pogodbeni stranki. Cena odlaganja za tono odpadka naraste krepko čez 30.000 SIT. To pa je razlika, ki jo, žal, plačuje razočaran občan. Ne smemo pa pozabiti, da do ekološke takse, namenjene za izgradnjo infrastrukture ali nakup opreme, izvajalec javne službe ni več upravičen, saj obremenjevanje okolja ne poteka v naši občini. Tako se vsi ti stroški prelevijo na končnega potrošnika nas občane. Stroški širjenja so nedvomno velika investicija, vendar dolgoročno upravičena. Ne pozabimo dejstva, da poleg rednega odvoza odpadkov lahko vsako gospodinjstvo mesečno lahko odda na deponijo do 2m.3 najrazličnejših odpadkov brezplačno, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo direktno obračunavanje odstranjevanja po veljavnem ceniku. Po vsej verjetnosti bi precej več odpadkov romalo na črna odlagališča. Š taksami bi lahko še več investirali v še bolj ločeno zbiranje, v osveščanje in sploh bolj čisto ravnanje z odpadki, kar je konec koncev osnovni namen. Seveda pa smo za to odgovorni vsi, vsako gospodinjstvo. Posledica tega so zmerne cene odstranjevanja odpadkov, po drugi strani pa kvalitetna in ustrezna storitev odstranjevanja odpadkov. Na račun lastnih deponij in sprejemanja odpadkov iz drugih okolij nekatera mesta v Sloveniji dopolnjujejo svoj proračun. Po drugi strani pa so znani primeri, kako tudi v centrih, kjer zelo zgledno in pohvalno delujejo na področju ločenega zbiranja, zaradi zaprtja deponije, ne morejo več tega izvajati tako, kot bi si želeli. V grobem sta to obe plati medalje. Moramo vedeti, da tu ne gre za boj dobrega in zla, ne za črno in belo ali levo in desno. Tu gre preprosto za modro odločitev sprejemanja koristi za kar največ ljudi, ki jih stvar zadeva. Nenazadnje si nihče ne želi pred svojim domom, nečesa, česar ne mara, a vendar potrebuje. Sam imam to smolo, da živim v bližini cerkve, ki nas vsakih petnajst minut opominja, koliko je ura, pod okriljem radijskega oddajnika, ki nas v telefonu veselo razveseljuje z. novicami za pomorščake po svetu, v neposredni bližini ceste, kjer se poleti nočni veseljaki sočno izražajo in popravljajo izgled občine, skratka tam, kjer ni vedno tako, kot bi si želel. Verjetno smo vsi veseli, ko uporabljamo elektriko, a ne bi imeli elektrarne, veseli, ko se vozimo z avtomobilom, a ne bi onesnaževali okolja, veseli, da imamo ceste, a ne bi plačevali davkov in veseli, ko nam odvažajo smeti. Samo nočemo vedeti kam, pa tudi vedno preveč stanejo. Biti proti, pomeni vedeti, zakaj proti in vedeti, kaj prinese ta »proti« skupnosti in ne posamezniku. Naj zmaga razum. Jure Flerln Turistično društvo Jarše - Rodica Jegličev pohod na Rašico V daljnji Himalaji se je pred osmimi leti smrtno ponesrečil naš krajan in vrhunski alpinist Janez Jeglič. V spomin na velikega alpinista naše društvo vsako leto v oktobru organizira pohod na Dolično oz. na Rašico. V kulturnem programu nam je naša Nina Bokalič predstavila njegovo življenje in vse njegove dosežke v alpinizmu. Obvladal je vse veje sodobnega alpinizma inje bil s svojimi drznimi vzponi v velikih stenah pravi alpinistični virtuoz, ki je tudi v najtežjih trenutkih zbral misli in nadaljeval pot do cilja. S svojo neverjetno voljo, vztrajnostjo in fizično močjo je vedno znova dokazoval, da zanj beseda nemogoče ne obstaja. Po jutranjem okrepčilu z napitki in sladicami smo okoli 10. ure vzeli pot pod noge. Prelepo jesensko sobotno jutro, obsijano s toplim soncem, nas je spremljalo ves dan druženja, zato je bila pohodniška vnema toliko boljša. Pohoda se je poleg številnih domačinov udeležila tudi njegova družina in sorodniki ter učenci turističnega krožka na OŠ Rodica. Na zg. parkirišču gostilne Ručigaj nas je pričakala naša ekipa z odličnim golažem, pripravljenem v gostilni Bunkež, in z drugimi dobrotami. Po okrepčilu smo pot nadaljevali do Rašice, kjer smo si z razglednega stolpa ogledali vso našo okolico, nato pa je sledil pov-ratek na Dobeno, kjer smo izkoristili prelep sončen dan za druženje vse do poznih popoldanskih ur. 30, oktober bo za vedno ostal spomin na žalostno izgubo velikega alpinista, ki je želel na 7855 visokem Niiplseju opraviti še zadnji veliki vzpon in izpolniti dolgoletne sanje Nevenka Narobe Turistično društvo Domžale Priznanja lastnikom najlepše urejenih domačij Kot smo že pisali, je Turistično društvo Domžale tudi letos podelilo priznanja lastnikom najlepše urejenih stanovanjskih hiš in njihove okolic. Priznanja so prejeli: Brane LOŽAR, Javorjeva 2; KMETIJA LOŽAR, Študljanska 75; Ivan LOBODA, Študljanska 33; Anton ARNUŠ, Depala vas 88; Albin KLAVŽAR, Cankarjeva 14; Barica ŽUGEC, Študljanska 34; Branko GORJUP, Jesenova 11; Miha TROŠT, Mačkovei 35; Matjaž GANTAR, Jesenova ulica; Barbara OREHEK, Bernikova 12; Albina MAJHENIČ, Bernikova 6a; Marjan ZAVRL, Adamičeva 3; Gabrijela KONČAN, Prečna ulica 24; Janez. NOVLJAN, Obrtniška 1; Irena GRIČAR, Obrtniška 6b; Branimir BERNOT, Prešernova 55; Zdenka BROJAN, Masarvkova 14; Silvana GKRBEC, Masarvkova 12; Stanislav ŠUBBLJ, Obrtniška 6a; Almira ŽEMLJIC, Krakovska I7a; Andrej JEMEC, Krakovska 17; Franc BROJAN, Krakovska I4a; Stanislav LEPENK, Krakovska 14; Irena TONKLI, Mačkovei 44; Maksimiljan GORJUP, Levstikova 24; Elizabeta ALIČ, Ljubljanska 126' Darinka SJ.ABE, Slam-nikarska 23; Ana MIHELIČ, Bistriška 8; Iva JAŠOVIČ, Rojska cesta 24; llermina PINTAR, Prešernova 18; Terezija BEŠTER, Trubarjeva 7; Antonija TEKAVC, Trubarjeva 15; Marjan KLANDER, Prešernova 44; Roman I /ČAKAR, Jesenova l'; Franc SUHOREPEC, Potočnikova 12; Jana POJE, Poljska pot 4; Alenka ZIMMER, Stobovska I la; Marjeta DEL BELLO, Sto-bovska 14; t rane ŠALA, Poljska pot I2a: Angelca KOVAČ, Miklošičeva la, pa je prejela priznanje za dolgoletno delo v Turističnem društvu Domžale. VSi: NA( IRAJENCE PROSIMO, DA PRIZNANJA (stenske ure - lipov list) ČIM PREJ PREVZAMEJO NA SEDEŽU TD DOMŽALE, Slamnikarska 14, tel.:7211-064. T. D. AVTOMATSKA LAMELNA GARAŽNA VRATA tvvinDOOR Me Karakal d.o.o. Kamnik Informacije: 01/831-47-80 041/637-613 OPTIK ^\ Martina Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 stran IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ Prva ekskurzija Muzejskega društva Domžale V razkriški kot V soboto, prvega oktobra, je Muzejsko društvo Domžale organiziralo strokovno ekskurzijo v Raz-križje. V prekrasnem vremenu smo člani društva in simpatizerji z avtobusom krenili po novi avtocesti mimo Trojan, Vranskega, Celja, s postankom v Tcpanjah. Nato smo pot nadaljevali mimo Slovenske Bistrice, proti Ptuju in mimo mogočnega gradu v Veliki Nedelji. Naslednji postanek je bil v Ormožu, kjer smo si ogledali farno cerkev z znamenitimi freskami in skulpturami ter lepo ohranjen in obnovljen ormoški grad. Zaradi časovne zaloge smo nenačrtovano obiskali še Jeruzalemski vrh, kjer smo bili deležni čudovitega razgleda na vinske gorice in mnoge obiralce grozdja. Po ]fi ^:^■■^'T.^w■'.\'tVA•vt^:PTti • pokritju stroškov samoplačniških receptov • plačilu razlike v ceni med originalnim in generičnim zdravilom Pridružite se nam tudi vi Adriatic Domžale Ljubljanska c. 90, tel: 01 724-04-11, 724-04-22 Adriatic zavarovalna družba d.d. stran 11 ČESTITAMO • Podžupan Toni Oragar izroča zlato priznanje najstarejšemu še živečemu ihanskemu nogometašu Janezu Gregorinu. ob njem Jože Rape, zaslužni član in nekdanji dolgoletni predsednik. 75 let Nogometnega kluba Ihan Naj se torej nogomet v Ihanu uspešno igra tudi v vseh naslednjih letih V letu jubilejev, kot radi imenujemo leto 2005, so prvih 75 uspešnih let praznovali ihanski nogometaši, ki jih vodi Jože Rape ml. Ob jubileju so pripravili svečano akademijo, na kateri so ob kulturnem programu podelili tudi priznanja, izdali pa tudi zbornik, v katerega so shranili zgodovino svojega kluba. Podobno kol so prvi nogometni koraki vseh nogometnih klubov povezani z zelenimi travniki, s preklami, s katerimi so označevali gole, z žogami, ki so to bile ali pa tudi ne, pa Z navdušenimi mladimi fanti, ki so tekali za žogo in tedaj še niso vedeli, kakšne bodo razsežnosti nogometa čez deset, sto in več let, seje pred dobrimi 75 leti godilo tudi v Ihanu. Še pred lormalnim organiziranjem Nogometnega kluba Ihan so v letu 1929 odigrali tekmo med Ihanom in Dobom, na Kavkovem travniku. Fantje so za žogo tekali v dolgih hlačah in navadnih čevljih, najbrž enako navdušeno kot današnji rekreativni ali celo profesionalni nogometaši. Sledil je prvi občni zbor v gostilni pri Mgan, ki bo v zgodovini kluba za vedno napisan kot nogometu najbolj naklonjen gostinec, in leta 1930 ustanovili Nogometni klub Ihan. Dolge hlače so zamenjale kratke črne hlačke, dobili so prve majice in dobili tudi prve primerne nogavice in prvo tekmo v dresih odigrali z Depalo vasjo daljnega leta 1932. Sledila so srečanja s klubi od blizu in daleč, Nogometni klub Ihan pa je postajal vedno številčnejši klub, v katerega se je vključevalo mlado in staro. Začeli so razmišljati o ureditvi igrišča, o ureditvi garderob, ki so bile nujno potrebne, saj je ihanski nogomet postajal vse bolj organiziran, treba je bilo poskrbeti za registracije, za zdravniška spričevala Seveda ni treba posebej pripovedovati, da je bilo prvo, in vsa naslednja igrišča, urejeno predvsem s prostovljnim delom, v katerem so sodelovali nogometaši in ljubitelji nogometa. Ne smemo pozabiti omeniti tudi Nogometnega kluba Tabor, ustanovljenega takoj po vojni, ki je pravzaprav vmesni člen med nekdanjim in sedanjim Nogometnim klubom Ihan, ki so ga v zgodovini vodili: Drago Kovic, Jože Rape, st.. Drago Krajšek, Janez Hribar, Lojze Kralj, Zvone Slovnik, Jože Kovic, Janez Pižcm, Karlo Pest. Rado Pitom, Darko Vozelj, ob jubileju pa klub vodi Jože Rape, ml. Veliko uspehov je bilo doseženih v teh 75 letih nogometnega kluba, v katerem so se menjavale generacije nogometašev in nogometnih delavcev, prihajale so nove lige in nove organiziranosti slovenskega nogometa, v kateri so si ihanski nogometaši vedno znali izboriti svoj uspeh. Med te sodi tudi podatek, da so bili nekoč ihanski nogometaši daleč najboljši v nekdanji občini Domžale, v sedemdesetih letih so bili kar šestkrat najboljši. Imenitno pa je tudi darilo, ki so ga nogometaši poklonili svojemu klubu ob njegovi 75-letnici. Z uvrstitvijo v tretjo slovensko ligo je namreč dosežen zgodovinski uspeh Nogo- metnega kluba Ihan, s katerim pa so povezane vedno nove zahteve, ki jih uspešno izpolnjujejo. To se kaže z urejenostjo Športnega parka Ihan, /i\ katerega si prizadevamo, da bi bil z nogometnim igriščem in vsemi drugimi priložnostmi, ki jih ponuja športnikom in rekreativcem, prijazen do vseh, ki V njegovem okviru iščejo možnost za prijetno preživljanje prostega časa. Slovesna akademija je pomenila vrhunec praznovanja. Na njej so v kutlurnem programu nastopili otroci podružnične šole Ihan z recitacijami. Mladinska pevska skupina Felicita, ki je zapela pravo nogometno tekmo, nogometaši in njihovi Neža in Bine Orobnic prijatelji pa so zaploskali tudi Neži in Binetu Drobniču. Slavnostni govornik podžupan Toni Dragar se je spomnil najpomembnejših mejnikov v zgodvini kluba ter jubilantom čestital v imenu Občine Domžale ter županje in jim zaželel veliko veliko športnih in drugih uspehov v tej na svetu najpomembnejši postranski stvari na svetu. Zlata priznanja Nogometnega kluba Ihan je podžupan Joni Dragar na slovesnosti izročil najstarejšemu še živečemu ihanskemu nogometašu Janezu Gregorinu. zaslužnemu članu in dolgoletnemu predsedniku Jožetu Rapetu, st.. Župnijskemu uradu Iha. Nogometnemu klubu Domžale, priznanje pa je dobila tudi Občina Domžale. Za konec naj zapišemo le še željo iz naslova, ki jo je na prireditvi izrekel podžupan Toni Dragar: Naj se torej nogomet v Ihanu uspešno igra tudi v vseh naslednjih letih. Vera Vojska Mladinska pevska skupina Izlet v Prlekijo in Prekmurje Če je jesen lepa, je tudi planiran in izveden izlet lep. Tako je bilo tudi v soboto 15.10.2005, ko smo se člani II) Jarše - Rodica v lepem jesenskem vremenu odpravili na enodnevni izlet po Prlekiji in Prckmurju. Naše potovanje je potekalo iz Jarš, preko Trojan, Celja, Slovenskih Konjic do Tepanj, kjer smo se okrepčali z napitki in sladicami, nato pa smo pot nadaljevali do Babičevcga mlina na Muri, ki predstavlja največjo atrakcijo občine Vcržej. Čeprav ta občina spada med najmanjše, je bogata s kulturno-zgo-dovinskimi spomeniki, zgodovino in neokrnjeno naravo. Natovorjeni z moko smo pol nadaljevali tlo Goričkoga, kjer smo si ogledali grad s 365 sobami, ki predstavlja našo največjo in najstarejšo fevdalno zgradbo iz leta 1183. Po ogledu evangeličanske cerkve v Puconcih, kjer nas je pričakal duhovnik Balažic in nas seznanil s protestantsko vero ter nas pogostil z. domačimi specialitetami, nas je v motelu Čarda že čakala topla malica. V Bogojini smo si ogledali cerkev gospodovega vnebohoda, delo arhitekta Jožeta Plečnika, katere prednica je stala od leta 1371, po načrtih Plečnika pa je bila preoblikovana v letih od 1925-1927. Po ogledu filma o samostanu in o življenju patrov v Pleterjah smo si v neposredni bližini ogledali tudi Filovce, nekoč značilno lončarsko naselje, kjer pa so to obrt skoraj povsem opustili. Z zanima- njem smo opazovali lončarja pri izdelavi vrča ter si ogledali staro panonsko hišo in ostale zgradbe, krile s slamo. V današnjem času si težko predstavljamo življenje teh ljudi, ki so tam prebivali, danes pa so te hiše razglašene za etnološki spomenik. Vsak od nas je prejel za spomin vrček z datumom 15.10. Darežljiva narava okoli Bukov-niškega jezera nas je prepojila z energijami in nas sprostila. Prelep je bil sprehod čez gozd, kjer so bila v okolici kapele Sv. Vida odkrila razna sevanja, ki pomagajo pri odpravi različnih zdravstvenih težav ter vplivajo na boljše počutje. Bele štorklje, ki predstavljajo simbol Pre-kmurja so se letos masovno naselile na to jezero, saj je v njem domovalo na milijone žab, njihova najboljša poslastica. Po pikniku v naravi smo pot nadaljevali v Moravče, ki je bilo do leta 1983 izrazito kmečko naselje. Šele po odkritju termomineralnc vode seje začel živahen razvoj kraja, povezan s turizmom in storitvenimi dejavnostmi. Ogled Evangeličanske cerkve, kjer nas je škof g. Geza Emiša podrobneje seznanil z njihovo vero, je bil izredno zanimiv. Na vsa naša vpra- šanja nam je z veseljem odgovarjal. Naša vodička Marjeta nam je zelo dobro predstavila ta del naše domovine in nam s kvizom »kako dobro poznamo Slovenijo« zastavila razna vprašanja in za vsak pravilen odgovor je sledila nagrada, poskrbela pa je tudi za srečelov z dobrimi dobitki. Naše potovanje smo zaključili z večerjo v motelu Čarda, kjer so nas pričakali glasbeniki s cigansko pa tudi drugo glasbo, kar je privabilo na plesišče naše udeležence izleta. Prijetno utrujeni in polni novih doživetij z dobrimi vtisi smo se odpeljali proti domu. Spoznali smo nov košček naše prelepe Slovenije, prijateljsko poklepetali in si nabrali toplote in kondicije za mrzle zimske dni. Nevenka Narobe Zdenka Stolnik, evropska prvakinja v streljanju s samostrelom Biti odprt za kritike je pot k napredku »In smeh ni samo pol zdravja, ampak še veliko več. Ja, ta dva sta bistvena. V njih se prepoznam,« odgovarja na vprašanje o življenjskem motu moja sogovornica, Zdenka Stolnik, Domžalčanka, evropska prvakinja v streljanju s samostrelom. S streljanjem se ukvarja že 11 let, od osnovne šole dalje, tudi na fakulteti in seveda še zdaj. Za njo so večinoma uspešne sezone, vmes kakšna manj uspešna. Vseskozi je članica strelskega kluba Olimpija, njen trener je Alojz M ikolič. Šport jo je navdušil sam. »Preciznost, umirjenost, elegantnost. "Po tihem" preizkušaš samega sebe, greš do svojih meja... Pred vsem meje pritegnila natančost, ki je tudi moja osebna vrlina,« pravi profesionalka, strelka, zaposlena v športni enoti policije. Tej je izredno hvaležna za priložnost in denarno pomoč, ki ji omogočata več treningov in priprav na treninge, mora pa za to imeti stalne vrhunske rezultate, ki so pogoj za mednarodni status športnika, ki je posledično pogoj za vstop v enoto športnikov. Se od streljanja da živeti? Od streljanja se ne da živeti, oziroma vsaj ne dobro živeti. Pa ne zato, ker si ne zaslužim, ampak, ker je promocijsko manj zanimiv špoii. Prav zato se strelci dodatno ukvarjamo še z iskanjem sponzorjev in poskušamo skrbeti za promocijo... s tem pa izgubljamo dragoceni čas in najpomembnejše: dobro voljo. Škoda, ker nimamo dostojnega človeka za stike z javnostmi, ki bi nas promo-viral kot celoto - povsod, vedno in korektno. Stroške krijem sama, tudi s pomočjo domžalske občine, hvala zanjo; včasih se tekmovanja ali priprav ne udeležim in si ne privoščim nove puške ali strelske opreme. Kako je videti trening evropske prvakinje? Najpomembnejši se dogaja na strelišču. Po strechingu se oblečena v strelsko opremo (strelsko perilo, hlače, jopič, rokavice, čevlji) postavim na strelsko mesto in najprej vadim občutek držanja puške in merjenje. Nadaljujem s poskusnimi streli in nato si postavim nalogo (število strelov, končni želeni rezultat, omejim si čas streljanja..). Tu treniraš tehniko streljanja, se učiš merjenja, čim bolj idealnega strelskega položaja, ki ti olajša strel, vadiš proženje (v pravem trenutku na pravem mestu, mirno in samo s prstom), ustvarjaš tekmovalno vzdušje... Del drugačnega treninga je vizualizacija, ki je lahko kjerkoli, kadarkoli. Meni pomaga pri opisanem treningu, da strel čim večkrat izvajam perfektno. Ponavadi se z vizualizacijo ukvarjam zvečer ali pri teku, hoji... Treji del treninga je kondicijski. Tek, priljubljena hoja v hribe in fitnes. Z ničimer ne pretiravam, ker ni zaželeno in tudi ni potrebno. Je pa pomembno, da bolje prenašaš fizične napore, si bolje pripravljen v težjih pogojih in manj dovzeten za morebitne psihične nepričakovane spremembe. Lahko našteješ pet največjih uspehov? 5. mesto s puško na Sredozemskih igrah, 6. mesto s samostrelom na SP posamezno in 2. mesto ekipno, 5. mesto s samostrelom na SP in 1. mesto ekipno, strelka Slovenije 2002, večkratna državna prvakinja, 16. mesto (2-krat) na EP s puško... Ali je osvojitev naslova evropske prvakinje v streljanju s samostrelom tvoj največji uspeh? Si ga pričakovala? Da, to je moj največji uspeh, sploh, ker gre za enako disciplino, kot jo imajo moški, kar pomeni, da sem se enakovredno kosala z njimi. Imela sem enak rezultat kot nekajkratni prvak in olimpijec v več disciplinah s puško, iz Rusije (Kadjibekov). Rezultat sam je bil odličen, sploh pa finalna serija desetih strelov ni mogla biti boljša. V finalu sem premagala odlično Švicarko Schnvder. ki je kar nekaj časa kraljevala na tem prestolu. Naslova evropske prvakinje nisem pričakovala, sem si pa po tihem želela tretjega mesta. Želja se mi je več kot uresničila, zahvaljujoč dobri fizični in psihični pripravi sem svoja pričakovanja znantno presegla. Zelo rada presenečam, sploh tiste, ki včasih podvomijo vame. To mi pomeni adrenalin! V ekipnem tekmovanju sle dekleta osvojila bronasto medaljo? Streljanje je v prvi vrsti individualni sport, je pa ekipna uvrstitev vsekakor pika na i. Želo sem vesela, da se ekipno na največjih prvenstvih konstantno uvrščamo na prva tri mesta, ne glede na sestavo ekipe. Z Natalijo Prednik sva bili do sedaj stalni članici ženske ekipe s samostrelom in puško. Po njenem odhodu, še vedno sva dobri prijateljici, je prišla Renata Oražem Vršič, tudi moja dobra prijateljica in sotekmo-valka v zadnjih dveh letih v slovenski reprezenianci s puško, letos še s samostrelom, medtem ko se Bojana Bombac redkeje uvršča v reprezentanco. S tem, ko smo osvojile medaljo, sem si za trenutek oddahnila pred svojim finalnim nastopom. Za veselje še ni bilo časa. Proslavljale pa smo kasneje. Kaj pričakuješ od prihodnjih let? Na športnem področju želim delati še 4 leta, do olimpijskih iger, in v tem času hočem narediti vse. kar je v moji moči, da si izborim kvoto za OI in če bo sreča, dosežem tudi dober rezultat. To bo izvedljivo in v veliki meri odvisno od sponzorjev, za katere bi vsekakor izpolnjevala dolžnost "imeti dobre rezultate" in biti prepoznavna. Nekaj let traja, da si ustvariš krog ljudi, ki pišejo za tebe. Tako je, če delaš sam. Pa cilji v osebnem življenju? Športni cilj bo podlaga za samozavest na poslovnem področju. Zaradi pomanjkanja financ za športnike in slabi skrbi države si ne morem privoščti večno ostati na tem finančnem nivoju ob tako veliki porabi truda in časa. Želim si dokončati fakulteto, zaradi športa sem jo zanemarila. Nato poiš-čem primemo službo, morda ostanem na športnem področju, le na drugi poziciji. Bi mladim svetovala, da se odločijo za katerega od strelskih društev? Nobenemu mlademu ne bi svetovala oz. izbirala določenega športa. Rekla bi mu samo. naj si ga izbere. Ni važno katerega. Otroka oz. mladostnika je treba naprej poznati, da mu lahko predlagaš nek sport. Tako kot niso vsi za atletiko in tek na kratke proge, niso tudi za streljanje. Pri streljanju kot tudi pri drugem športu gre za izzive in boje s samim seboj. Vsak šport te mora pritegniti...ne vem, kako... Mislim pa, da ga bodo prej izbrali tisti, ki ne marajo preveč fizičnih aktivnosti. In tisti, ki so že zamudili najboljše (mlado) obdobje za vrhunske rezultate v drugih športih. Saj res, in tisti, ki težko in nočejo paziti na telesno težo. ker tukaj skoraj ni velikih ovir. in ... Ob koncu najinega pogovora se je evropska prvakinja zahvalila sponzorju - uspešnemu poslovnežu izpred nekaj let - Franciju Kogovšku s.p. z Dobrove pri Ljubljani ter domžalski občini za podporo, hkrati pa bodočim sponzorjem in donator-jem priporočila, da si že januarja v Trzinu ogledajo mednarodno tekmovanje z zračno puško in pištolo ter se morda odločijo, da je strelstvo priložnost zanje... Hvala Zdenka in veliko zadetkov v polno tudi v prihodnje! •eri Kolsku IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL stran 12 Dvodnevni izlet v Jurski park Otroci iz Zasebnega vrtca Mali princ smo se napotili na dvodnevno raziskovalno ekspedicijo v prazgodovino. Obiskali smo Jurski park v Avstriji. Najprej smo se nastanili v hotelu Pri drzni opici. Bivali smo v lesenih drevesnih hišicah, ki so postavljene 3 metre nad zemljo. Sledil je ogled parka, kjer smo videli in spoznali več kot 70 vrst različnih dinozavrov v naravni velikosti, videli smo še orjaškega lenuharja, mamuta, pračloveka. orjaškega jelena... Najbolj nam je bil všeč tiranozaver, bra-hiozaver.. .Pravzaprav so nam bili vsi všeč. Sledil je spust po Dinodrči in ogled cirkusa. Jedli smo v Dino restavraciji. Bili smo tudi v kinu, kjer smo si na velikem platnu ob kokicah ogledali risani film o dinozavrih. Videli smo tudi are in domače živali, kot so koze, zajčki, lame, poniji... Občutili smo tudi potres in videli vulkan, ter srečali »pravega« dinozavra. Seznanili smo se z ledeno dobo in teorijami, zakaj so dinozavri izginili, videli pa smo tudi fosile. Čisto pred odhodom nas je obiskal tudi vijoličen dinozaver v mehkem kožuščku, ki nam je na posteljah^u-stil presenečenja - dinozavre. Otroci Iz zasebnega vrtca z Monlko In Edvlnom Učenci 8. b po končanem delu s svojim Bučlzavrom Zmagovalni Bučlzaver na Rodici Bučizaver na Rodici Pred OS Rodica je tudi letos potekalo tekmovanje za Najlepši strah. Prvo mesto je slavil S. b s projektom Bučizaver, 2. mesto so osvojili učenci 4.b za predstavitev V Piranskem zalivu, tretje pa 7. b za Prašičjo farmo. Prireditev, ki je bila proti večeru 27. oktobra 2005, je privabila veliko število obiskovalcev. Naj na kratko opišem, kako je nastajal naš Bučizaver. Že skoraj cel mesec prej so po razredu potovali listki s sporočili: »Ne pozab'te poiskat buč!« Fantje so narisali in naredili ogrodje. Na prvi pogled nihče ni vedel, kaj bo nastalo iz brezoblične gmote skupaj zbitih desk. Končno smo pričakali dan, ki je bil določen za izdelovanje strahov iz buč. Razporedili smo se v skupine. Nekaj učencev je dolblo buče, drugi so izdelovali krila, ki so jih kasneje po-lepili z najrazličnejšim listjem, tretji pa so se ukvarjali z natikanjem buč na leseno ogrodje, iz katerega se je rojevala podoba dinozavra. Vsi smo bili polno zaposleni. Končno je Bučizaver stal pred nami v vsej svoji veličini. Fantje so pritrdili krila, dekleta smo mu zmanikirale kremplje in mu vsadile zobe. Naš Bučizaver je bil popoln. Imel je vse: strašne zobe, kremplje na nogah, velika krila, še jezik ni manjkal... Na tekmovanju so Bučizavra spremljale štiri prave coprnice iz našega razreda. Prireditev je vodila ga. Draga Jeretina Anžin, izdelke pa je ocenjevala stroga ocenjevalna komisija. Tekmovali smo za najlepši strah, za naj čarovnico in za naj čarovniški urok ali smeh. Nagrade za prva tri mesta za Najlepši strah so bile tri velike torte, darilo Slaščičarstva Raz-potnik. Najčarovnica je dobila potovalno torbo, za najčarovniški urok pa so čarovnice prejele metlo. Po prireditvi smo Bučizavra odnesli pred trgovino Spar, kjer je še nekaj dni strašil mimoidoče, dokler ga ni povozil čas. Več o prireditvi si lahko ogledate na šolski spletni strani: http://www2.ames.si/~osljro2s/. Marila Luklč, 8. b Lickanje koruze Dandanes ob hitrem življenju vedno bolj izgubljamo čut za slovensko ljudsko izročilo. Na Osnovni šoli Domžale ga želimo obuditi, zato smo se odločili za poseben projekt. V aktivnosti so se vključili oddelki podaljšanega bivanja l.c, 2.a in 2.b razreda. V mesecu oktobru smo se skupaj z učenci odločili, da se bomo lotili starega kmečkega opravila ličkanja koruze. Otroci so projekt sprejeli z navdušenjem. V šolo so pridno prinašali koruzo. Hišnika sta nam izdelala čudovit kozolec. O tem starem kmečkem opravilu smo se veliko pogovarjali, saj otroci o njem niso veliko vedeli. Izdelali smo plakat o lickanju koruze. Nato smo pripravili zabavno popoldne. Lickali smo koruzo, pili in jedli hrano, tako kot včasih, in poslušali staro ljudsko glasbo. Zlička-no koruzo smo zvezali in jo obesili v kozolec, da bi se posušila. Z listi smo napolnili posteljno blazino in se tako »pripravili na zimsko spanje«. V ustvarjalni delavnici smo iz koruznih zrn izdelovali sončke. Pri delu nas je obiskala ravnateljica ter učitelj tehnike z učenkama, ki sta vse dogajanje fotografirali in posneli ter opravili še nekaj intervjujev. Namen spoznavanja starih ljudskih običajev je v tem, da so otroci delali to, kar so včasih počeli naši predniki, babice in dedki. Na tak način so se seznanili z ljudskimi običaji, ki so" pomemben del naše zgodovine in narodne identitete. Otroci bodo ljudske običaje ob projektnih aktivnostih vzljubili in ohranjali tudi takrat, ko bodo odrasli. Katica Pantner Foto: vldeo krožek OŠ Domžale Obisk v Škratovi deželi Otroci iz skupin Petelinčki in Žogice smo bil na prvem pravem izletu. Avtobus nas je pripeljal do gozda Martuljka, kjer nas je pričakala Špela. Z njeno pomočjo smo prehodili Škratovo deželo. Našli smo zlate kamenčke, se posladkali s škratovimi koreninami in sladicami ter pili čudežno vodo. V gozdu smo previdno hodili, da ne bi zbudili Črnih škratov. Pokazali so se nam škrat Vodnar, škrat Ogljar, škrat Muzikant, škra-tovka Ponca in škrat Zeliščar, ki nas je na koncu povabil na malico. Vrtec Urša, vzgojiteljici Suzana In Tatjana Kostanjev piknik »Kostanjček zaspanček..« je odmevala pesem že navsezgodaj zjutraj, saj smo v ponedeljek, 25. oktobra 2005, v vrtcu Dominik Savio pripravili Kostanjev piknik. Vrtec po meri vseh Kot ravnateljica sem pravzaprav zadovoljna, da sem v zadnjem času, ko je lenarški župan razburkal javnost s svojo izjavo, slišala toliko dobrih trditev o vrtcih. Saj sem včasih že imela občutek, da smo popolnoma nepomembni. Največkrat se nas je namreč omenjalo v zvezi s ceno, pa morda še v povezavi s pripravo na šolo. Kakšna pohvala našega programa ali vzpodbudna beseda o dobrih kadrih je bila le redko izrečena. No, pa so se ljudje le pričeli zavedati, da je vrtec še kako pomembna institucija, njegova vrednost pa presega meje dobrega varstva in toplega dnevnega obroka hrane. Vrtec ima predvsem dve nalogi: vzgaja otroka in ga varuje v času, ko so starši v službi Kadar imamo v mislih zgolj varstveno funkcijo, bi se pravzaprav v prvem trenutku kar strinjala z lenarškim županom. Res je, da bo jutri zjutraj varstvo bolj potreboval tisti, ki bo zjutraj odšel v službo, in ne tisti, ki zjutraj ostaja doma. Kadar pa pogledamo vlogo vrtca pri vzgoji naših otrok, je situacija drugačna. Vsi otroci morajo imeti enake možnosti za vzgojo in imeli bi jih, če bi bili vsi (katerih starši bi to želeli) v vrtcu. Poleg dobro zastavljenih programov so v vrtcu pomembni elementi: življenje v skupini, družabni stiki, komunikacije med otroki, pravila, ki veljajo za skupino, in drugo. Ne nazadnje ima otrok v vrtcu primerno hrano, toplo zakurjeno igralnico in vse, kar spada danes k dobremu vrtcu. Država pa je vrtcem prilepila še eno funkcijo. V času, ko obstaja problem nezaposlenosti in slabega socialnega statusa, ima vrtec še socialno funkcijo. V njem so namreč otroci tudi zato, ker pomeni plačilo majhnega prispevka /a oskrbnino v vrtcu, za starša najbolj ugodno možnost preživetja otroka. Hvala bogu, da vrtec obstaja, ni pa prav, da se tako rešuje socialno stanje družine (nezaposleni starši oz. starši, ki so slabše situirani, so namreč že zdavnaj ugotovili, da je vrtec za njih poceni). No, in vsak župan, ne samo lenarški, tudi kaj hitro ugotovi, da je otrok brezposelnih staršev v vrtcu za občino najdražji, saj mora oskrbo zanj v celoti plačati občina. Za občino so »najboljši« otroci staršev, ki so v zadnjem, osmem plačilnem razredu. Ti plačujejo 80% cene. Tako pa se družin pač ne more in ne sme tretirati! Za zaposlene v vrtcu so takšne ocene brezpredmetne, saj je bistvenega pomena otrok. Pa še nekaj v bran lenarškemu županu! Zaveda se, da so vrtci popolnoma na plečih občine. Prav nič za njih ne prispeva država, razen zakonov, pravilnikov in normativov. Občina je dolžna vse upoštevati in v občinah, kjer je denarja malo, so zares problemi, saj se vsega ne da postoriti. Se dobro, da v Domžalah takšne situacije ni in da naša občina za vrtce dobro skrbi! Na splošno gledano, pa velja: Slovencev je malo in statistike kažejo, da nas bo še manj. Morali bomo nekaj ukreniti za dvig rodnosti, vsakega novorojenega otroka pa zaščititi kot »rožico posebne sorte«. No, pa je potem kar prav, da so pogoji življenja in dela za otroke v vrtcu dobri in najboljši! Problemi, kot so: zaposlenost, socialno stanje družine, ugotavljanje premoženja in velikost »žaklja« z denarjem na občini, pa še daleč ni in ne more biti problem sprejema otrok v vrtec.To bo morala urediti država! Pa se tako vrtimo v krogu ... tako kot se v krogu vrtijo nezaposleni starši. Če nima varstva, ne more sprejeti službe, in,če nima službe, ne rabi varstva (po mnenju lenar-škega župana)...Kje pa se ta začarani krog potem lahko konča??? Darka Bltenc, ravnateljica Vrtca Urša Velika, okrogla,..buča Zadnje dni v oktobru so dnevi pogosto hladni, deževni, neprijetni - kot nalašč za posebno praznovanje, ki si šele zadnja leta utira pot k nam - NOČ ČAROVNIC. Na ta dan marsikje postavijo izrezljano bučo s svečo pred vhodna vrata ali na okno. Tudi v vrtcu Palček na Viru v najmlajši skupini »Račke«, smo izkoristili deževne dneve in skozi cel mesec spoznavali jesenske plodove, kot so kostanj, koruza ter seveda buče. Odkrivali in utrjevali smo različne oblike ter barve buč in si izmislili tudi svojo pesmico o buči: BUČA VELIKA NAM JE VRT NAŠ KRASILA, SEDAJ TUDI PUJSE BO NAHRANILA IN POZIMI PTICE S SEMENI RAZVESELILA! Že teden prej smo se z otroki pogovarjali o gozdnih plodovih, jih iskali po gozdu, nabirali, se seznanjali z gozdom jeseni, še podrobneje pa sta se z gozdom seznanili starejši skupini, saj sta jih po gozdnih poteh vodila gozdarja. Ugotovili smo, da imamo vsi radi kostanj, sami pa ga nismo nabrali veliko, zato smo k nabiranju povabili tudi družine otrok. V ponedeljek, na predviden dan piknika, so se z vsakim prihodom otroka posode in košare, namenjene kostanju, bolj polnile. Že zgodaj do- poldne je po vrtcu in zunaj njega zadišalo po pečenem kostanju, pa tudi v kuhinji je v velikem loncu vrelo veliko kostanja. Starejši otroci niso imeli težav z lupljenjem, mlajši pa so potrebovali več pomoči, ki so jo nudile vzgojiteljice, pomočnice, pa tudi starejši otroci. Kostanja smo se zares dobro najedli in ker nismo porabili vsega, smo ga nekaj namenili za prodajo na ustvarjalni igri Tržnica.....to pa je že druga zgodba. Ana Dollnšek Šola v naravi, Logarska dolina Spoznali pa smo tudi, kaj se v buči skriva. Tako sva skupaj z otroki izdolbli bučo, vanjo postavili svečo, pri tem pa pazili predvsem na varnost otrok. Naša buča je poskrbela za vznemirljivo vzdušje, kljub temu da seje v vedno bolj neprijazno naravo priplazila jesen. Vrtec Domžale, enota Palček, Vir, skupina Račke Tatjana In Urška Zahvala V četrtek, 10. novembra 2005, je Osnovna šola Preserje pri Radomljah v sodelovanju z Rotary clubom Domžale organizirala dobrodelno prireditev za pomoč pri nakupu dvigala našemu Roku. Ob tej priliki bi se radi najprej zahvalili ravnateljici Ani Nuši Kern za pobudo in organizacijo te prireditve, podžupanu Toniju Dragarju, nastopajočim, sponzorjem in vsem Vam, ki nas razumele, nam stojite ob strani in nam na kakršen koli način pomagate. Hvala tudi Rokovim sošolkam in sošolcem ter razredničarki Moniki Švigel, da se Rok v razredu in šoli dobro počuti. Družina Korošec »A ni lepo, a ni noro?« »Joj, kakšne barve je gozd, škrlaten.« »Slap je kot čipka na skalah.« »Tecimo do drevesa.« »Planine se v sončnih žarkih topijo.« »Ful prši pod slapom.« Vsepovsod je kakšen izvir, vse žubori.« Mislite, da smo bili tri dni v pravljici? Res, lepa je naša dežela. Že utečena šola v naravi je bila zame nova izkušnja. Veselilo meje, kako znajo učenci občudovati naravo, začutiti, da ima vsako drevo svojo zgodbo, vzljubiti pohodništvo in se družiti. Videli smo: oglarsko kopo, slap Rin-ko in Palenk, naravos-lovno-etnografsko učno pot (holcarska koča, drča, posebna drevesa). Program smo popestrili s peko »tvista«, orientacijskim pohodom, iskanjem zaklada. Preden smo zasluženo zaspali, smo izpolnjevali planinski dnevnik. V Planinskem domu so bili ustrežljivi in prijazni. Umirjeni smo zapuščali naravni rezer- vat lepot in se prepustili vtisom. Ocena odlično. Priporočamo. Osnovna šola Preserje pri Radomljah Učenci Interesne dejavnosti: kreativno pisanje, 4,a, 9-letke In mentorica Prijetna Primorca na tolkalih V Centru za mlade so imeli v torek, 8. 11. ob 20.00 uri malo drugačen večer. Vladimir Hmeljak in Luka Manojlovič, Primorca iz okolice Nove Gorice, sta jim približala svet tolkal. Sta člana društva Protip. Kot pravita, je bilo ustanovljeno zaradi ena-komislečih, ki se ukvarjajo z glasbo, avdio-video in multimedijsko dejavnostjo. Strnili so znanje in človeški potencial v kulturno-umetniškem prostoru. Kot sta povedala mlada izvajalca, je vrlina biti izviren. Mediji ju ne omejujejo. Pri tej dejavni umetnosti želita vplivati na čustva in razgibati vse telo. Vodilo njune glasneje ritem, razvijata spontanost, vplivata na samozavest in ustvarjalnost prisotnih. Obiskovalci so pobliže spoznali tolkala in njihov izvor: djembe (Afrika), darabu (Egipt, Turčija), cavvbell (Brazilija), clave (Kuba). Njima najljubši boben pa je 18-litrska plastična steklenica za vodo. Zanimiv večer so zaključili ob gledanju videoprojekcije skupine Stomp. Izvirno in pestro. Mojca Grilj Foto: Mateja Absec z\kumulatorejv halloween večer Ponovno smo do zadnjega kotička napolnili prostore VI k ( Akumulator, k čemur je pripomogla odlična ekipa organizatorjev in mladih ustvarjalcev. Poleg na novo prepleskanega pros-lora / vzorci valov, pajkove mreže in ornamentov pa smo odprli tudi razstavo z naslovom »Fantazy art.« »Darkerska umetnika,« Psiho in Pleš, sta kot tehniko uporabila svinčnik in barvice ter se zgledovala po motivih iz. srednjega veka in nordijske mitologije. Ekipa likovne delavnice pa je izrezovala buče različnih motivov in s svečkami pričarala njihov čarovniški sijaj. Za profesionalni glasbeni izbor je poskrbel DJ BEASTMASTER, ki je kreiral odlično atmosfero, v kateri so se obiskovalci sproščeno zabavali in plesali. Točno ob polnoči smo podarili nagrade še za najboljše maske, ki so s svojo izvirnostjo posebej izstopa- le. Hvala glavnemu sponzorju Miranu iz Bistroja MINUTA, ki nam je omogočil glavno nagrado, Janezu Školicu, ekipi MKC Akumulator ter vsem obiskovalcem, ki vedo, da ravno v teh prostorih domujejo najbolj prijetni večeri. Marinka BREGAR [•►akumulator video montaža / sreda, 17. 19. ure info: info@akumulator.org likovna delavnica / četrtek ob 17h - Božične pravljice, čestitke info.: 041 597 849 keltska delavnica / petek ob 17h info.: 041 338 118 interpretacija tekstov / sreda, 17. -19. ure info: 031 508 060 glasbena delavnica / sobota ob 14h info: 031 429 775 .v TJ O O) O sobota, 3.12.2005 ob 20h Motalski večer / Scaffold / True / Maleficus Angelus / sreda, 7.12.2005 ob 20h PlatnTeater/ 0 luckv man (Lindsav Anderson) nedelja, 18.12.2005 ob 18h PredbožJčna razstava sreda, 21.12.2005 ob 20h PlatnTeater / Up in smoke! (Cheech, Chong) četretek, 22.22. 2005 ob 20h Keltski večer vesele pTCiZnike^ več... www.akumulator.org Intervju z diplomantom Likovne akademije, smer slikarstvo Luka Leskovšek Luka Leskovšek je letnik 1980 in eden najbolj svežih intelektualnih umov v Občini Domžale. Pred kratkim je kočal diplomsko delo z naslovom »Mesto slike,« v katerem se ukvarja s topiko odložišč, pri čemer gre za refleksijo človekovega notranjega sveta in njegovih izraznih možnosti. Njegov slikarski stil je grd, grob in prvinski. Z lepoto in estetiko slike se posebej ne ukvarja, saj preveč oži njegov referenčni okvir. Načini njegovega ustvarjanja in družbenega mlejstvovanja so vselej reakcionarni, pa četudi odzivi niso vselej pozitivni. »Negativna reakcija je še vedno boljša od pasivne drže, saj pomeni, da ljudje razmišljajo,« pravi. Trenutno dela kot montažer na TV Pika, skupaj s sodelavcem Hieronijcm Vilarjem pa sta ustanovila tudi samostojno produkcijsko hišo. Kakšne zaposlitvene možnosti ima človek z diplomo iz vaše smeri pri nas v Sloveniji, oziroma v občini Domžale? Zavisi. Če si denimo diplomiran slikar, so možnosti zelo odprte. Predvsem se lahko ukvarja z raznimi de-signerskimi Storitvami in podobno, kar pa se tiče izrecno tistega, kar si študiral na dotični ustanovi, pa stvari niso ravno rožnate. Če bi se hotel iti slikarja v umetniškem smislu, oziroma iskanju nekih »robnih izkušenj« (izkušnje z roba družbe), ki jih ta način življenja nosi s seboj, pa te stvari niti v Sloveniji, kaj šele kakšni manjši občini, niso ravno rožnate. Kako, da je temu tako? Problem je predvsem v tem, da tak način življenja ne nosi s seboj nekih materialnih možnosti preživetja. Vi;d-no sije potrebno poiskali neke druge vire zaslužka. Denimo, slikar za sliko porabi toliko svoje energije in časa, da to nikakor ne more odtehtati tržne vrednosti slike, če se seveda odloči, da jo sploh proda. Zelo pomembna je tudi sama promocija, ki predstavlja slikarju kot ustvarjalcu svojevrstno oviro, ker se mora sam s tem ukvarjati, zato trpi tudi ostrina njegovega izraza. Lahko se seveda slika bolj tržno usmerjeno, vendar gre pri tem za neko proizvodnjo, ki je slikar »po defoltu« ne more trpeti. Z ostrino izraza imate v mislih kvaliteto dela? Tako je. Če bi se slikar hotel izražati v polnosti, bo to pomenilo, da bi sliko snoval neprenehoma - 24 ur. Sama efektivnost pa je odvisna od lastnega načina dela. Proces je sledeč. Hodiš naokoli in čakaš, da boš razrešil nek problem, ki si ga zastavil. Ko se to zgodi, tečeš v atelje in v sami sliki to rešitev tudi apliciraš. Vendar zato, da dejansko pride do teh momentov, je potreben čas, ki ni nikoli podarjen. Zelo malo je ljudi, ki bi podpirali tovrstno ravnanje. Celo v primeru, če se to zgodi, moraš pristati na marsikaj, kar pa te lahko ponovno ovira v izrazu. Zato je »robnost izraza« zadeva, ki jo je silno težko vzdrževati. Kaj pa motivacija za posamezno sliko? Za koga se sploh riše, oziroma kateri je tisti družbeni razred, ki naj hi izdelke sploh kupoval? Če govorimo o profesionalnem slikarju, ki je vzdrževan s strani določene skupnosti, je njegova odgovornost predvsem v tem, da tej skupnosti kaže možnosti izražanja, ki jih ona sama nima. ker je pač obremenjena z drugimi stvarmi. Zato taka družba znotraj sebe izlušči tiste ljudi, ki jim zaupa, da lahko te meje porivajo naprej. Osebno gledam na te stvari zelo romantično. Vsaj kar se slikarstva tiče. nočem popuščati. Rad bi šel do konca, vendar imam s tem velike težave, saj nočem biti všečen, ker to ni stvar »robnosti.« V mojem slikarstvu boste tako težko našli nek vzorec ciljne publike, ki jo iščem. Moja publika je univerzalen človek in ne določen sloj ljudi. Če bi hotel omenjeno zadevo speljati do konca, bi imel velike eksistenčne probleme, zato se ukvarjam tudi z drugimi stvarmi, ki se slikarstva tičejo bolj posredno, da si priskrbim čas za raziskavo teh meja. Ste imeli v Domžalah že kakšno razstavo? December v CENTRU ZA RAZSTAVA »NEPAL Ijek, 5.12., ob 19. uri. MLADE DOMŽALE Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: czm« siol.net, www.i-rose.si DAJMO OTROKOM UPANJE« ponede- PREDAVANJAZ DIAPROJEKCIJAMI Vse projekcije in predavanja bodo v Likovnem razstavišču Domžale Torek, 6. 12., ob 18.00 uri videoprojekcija: MONGOLIJA Milan JAZBEC Sreda, 7. 12., ob 18.00 uri diaprojekcija s predavanjem: POTI SKOZI NEPAL -Tone ŠKAR.IA, Damijan MfiŠKO Četrtek, 8. 12., ob 18.00 uri diaprojekcija s predavanjem: SIBIRIJA -Stane KLEMENC Petek, '). 12., ob 18.00 uri videoprojekcija: ŠOLA NEPAL - osnovni tečaj planinstva - Bojč POLLAK BOLŠ.IAK Ponedeljek, 12. 12., od 16.00 do 19.00 ure - Likovno razstavišče Prodaja uporabnih stvari iz »druge roke«. Izkupiček bo namenjen projektom Centra za mlade. Še vedno zbiramo stvari, ki hi jih radi poklonili. Tel.: 722-66-00. TEHNIKE UČINKOVITEGA UČENJA za srednješolce. Začetek v ponedeljek, 19. 12.. ob 19.00 uri v CZM. Mentorica: mag. Stanislava Polajžer. Prijave zbiramo do zasedbe mest po tel.: 722-66-00 ali osebno na Centru. MLADI MLADIM ZA ZABAVO- tradicionalna prednovoletna zabava Torek, 20. 12., ob 16.00 uri v CZM TEČAJ ŠPANŠČINE Začetni tečaj je ob sredah od 19.00 do 20.30 ure. Vodi Maja Mesesnel. Int.: 722-66-00 (še seje možno priključiti). RAZSTAVA V CZM V naših prostorih si lahko ogledate razstavo z naslovom »Potaplja se raj« akad. slikarja Vojka Aleksiča. VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju Ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-maii- czmiSisiol.net. V Domžalah sem imel razstave predvsem v sklopu raznih mladinskih kulturnih ustanov: festivalov v MKC Akumulator, dnevov kulture pod okriljem Študenstkega kluba in tudi v Centru za mlade. Vse te institucije so naravnane na splošno publiko, kar meni osebno ni všeč. Te institucije nimajo kakih posebnih zahtev, kar se tiče publike v okviru nekih festivalskih dogodkov, zato se jo da relativno hkro zadovoljiti. Vendar v primeru večjih zahtev, bi bila odzivnost publike še manjša? To je res, vendar je vprašanje, če za to ni kriva tudi sama predstavitev teh zadev. V zvezi s tem mi je všeč denimo, da je v Domžalah dokaj močna amaterska scena. Problem pa je v tem, da publika ne zna ločiti amaterskega in profesionalnega nivoja ustvarjanja. Drugo izkušnjo pa imam z razstaviščem v Vele, kjer imajo nek akademski standard, ki je zelo na nivoju glede na domžalsko publiko. Morda je problem zgolj v tem, da ima ta publika neke svoje zahteve. Osebno pa bi rad s svojim akademskim znanjem pomagal tej amaterski sceni, ki bi morda mojo pomoč tudi sprejela, vendar je težava v tem, da funkcionira ljubiteljsko. Tudi kak domžalski profesionalec mora funkcionirati ljubiteljsko, da bi lahko poglobil svoj izraz do konca. Umetnikova vloga - rad bi ločil izraza umetnik in profesionalec, ker se slednji s tem tudi preživlja, kar za seboj potegne še marsikaj - je preveč izpostavljena, napram človeku, ki ustvarja ljubiteljsko. Kakšne razmere bi morale biti, da bi bila vaša pomoč lahko funkcionalna? Fino bi bilo, če bi vsa domžalska društva, ki se s tem ukvarjajo, oblikovala nekakšno svoje predstavništvo, kjer bi se lahko vse ideje med seboj malo pomešale. Za vse to bi ta društva seveda potrebovala nek cilj. Denimo, občina zase financira nek kulturni dogodek, vendar raje najame neke tuje, sicer slovenske, izvajalce za izvedbo, namesto da bi zadevo prevzela specifična občinska društva, ki bi do cilja prišla z dialogom. Tako včasih sredstva dobi eno društvo in o tem molči, ostala društva, ki se ukvarjajo s podobnimi zadevami, pa niti niso dobila možnosti, svojemu znanju navkljub. Pa obstajajo taka društva v Domžalah? Mislim, da so in lahko bi postala še močnejša, če bi jim dajali neke določene naloge. Je problem pri občini? Problem je obojestranski. Sama društva morda ne pritiskajo dovolj, krivda občine pa je. da jih ne stimulira. Potrebnih bi bilo več razpisov, ki ne bi bili objavljeni samo v Slamniku, pač pa bi se pošiljali društvom po pošti. Obstaja še tretji problem: (ne)od-zivnost publike. Da, vendar te zadeve bi za seboj potegnile spremembe. Če imamo eno društvo, to pomeni določeno število ljudi, če pa imaš 5 ali 10 društev, je to toliko več. Ta publika bi na ta način prišla do veliko bolj kvalitetnih kulturnih dogodkov. Kljub temu pa je vprašanje, če bi ta številčnešja publika dobila bolj izostreno oko za kvaliteten izdelek? To lahko povzroči samo kvantiteta dogodkov. Namesto da se v galeriji Domžale zvrsti 7 ali 8 avtorjev na leto, naj se jih zvrsti 30. Se pravi, gre zgolj za problem organizacije, medtem ko kader obstaja že sedaj? V veliki meri. Ne moreš vzpostavljati kritičnega pogleda, če ne dobiš možnosti primerjave. Ne do lastne, niti do tuje scene, ki prihaja v Domžale. To se lahko zgodi samo s tem, da je dogodkov več. Občina bi se najbrž vprašala, zakaj bi ji sploh bilo več. Tukaj je zanimivo, da obstaja neprimerno več funkcionalnih športnih društev, kar pomeni, da jih občina bolj stimulira. Zakaj imamo ogromno Športnih društev in med njimi veliko kvalitet- nih na eni strani, ter zakaj le nekaj kulturnih društev, ki ne dosegajo tega nivoja, na drugi? Občine torej ne zanima toliko vložek v kulturo. Dejstvo je, da je šport bolj dobičkonosna dejavnost. Je res in ni res. Zadevi gresta precej z roko v roki. Zavisi, kako definiramo dobiček. Je to kapital? Primerjajmo, kaj in koliko odnesemo z nekega športnega dogodka ter koliko nekih izraznih možnosti bivanja ponuja nek kulturni dogodek. Iz športnega dogodka si odnesel neko trenutno navdušenje, ki je odzvenelo, medtem ko se ti po kakem kulturnem dogodku obzorja veliko bolj razširijo v smislu možnosti človeškega udejstvovanja, kar prinaša dolgoročne posledice. Kulturna doživetja so tudi veliko bolj pluralna in mavrična, saj je pri športnem dogodku tisto končno doživetje bolj ali manj znano - gre za zmago ali poraz. Medtem ko ti po drugi strani nek kulturni dogodek lahko da idejo, te česa nauči in razširi obzorja dojemanja sveta, te osvobodi utečenih spon. kijih športni dogodki kvečjemu poudarjajo. S tem mislim na razna pravila, ki človeka izločijo iz igre. če jih le-ta krši. Ponovno gre za vprašanje odziva. Tudi sami občani so bolj na strani športnih dogodkov, ki ponujajo možnost izlivanja nekih čustev, ki se nakopičijo med tednom. Na kulturnem področju pa moramo absorbirati nekaj, kar ni priučeno našemu vsakdanjemu življenju in se moramo šele naučiti te posebne zavesti in njenih doživetij. Marsikdo tega ne obvlada. Tako je. Imamo množico 10.000 ljudi, ki živi za en dogodek na 14 dni in še ta je športne narave. Medtem kojih vsi tisti kulturni dogodki, ki se zgodijo vmes, ne zadovoljijo. Ponovno je odgovor nepodprtost v primerjavi s športnimi dogodki, ki so obenem tudi »show.« Če samo pogledamo, koliko občinskih površin zajemajo športni objekti ter koliko površin zajemajo objekti, ki se ukvarjajo s kulturo je ta odstotek neverjetno podoben razmerju med spremljanjem športnih in kulturnih dogodkov s strani občanov. Mar ni potem res nelogično vlagati več denarja v kulturne prireditve, če so že te slabo obiskane? Saj to je glavno vprašanje: čemu to sploh storiti? Očitno pa je še vedno nekaj ljudi, ki jih ti kulturni dogodki kljub vsemu zanimajo. Hkrati pa to izvira iz zavesti občine, da v določenem mestu kultura pač mora obstajati. Kakor da obstaja nek vzorec, kakšna ta kultura mora biti. In tako se gremo mesto, kjer se točno ve, koliko prejmejo športne dejavnosti na eni strani in kulturne na drugi. Zakaj pa ne bi ta odstotka obrnili? Če bi se kar naenkrat namenjalo za ples. glasbo, gledališče, film, slikanje in podobno, bi Domžale čez noč postale unikaten otoček sredi Slovenije, da ne rečem Evrope. Nekaj teh otočkov Evropa sicer premore in jih celo ljudje, ki so sicer pretežno kapitalistično usmerjeni, zelo dobro zaznavajo in gredo tja po tiste možnosti, ki jim jih ti otočki ponujajo. Denimo, nimajo dolčene ideje in gredo tja po-njo ter tudi na ta način ponovno obrnejo svoj kapital. Prav gotovo ne gre za manjše vsote kot pri športu. Raje večje, saj gre za nekaj izjemnega. Pa vidite v Domžalah tak kulturni potencial, ki bi to lahko omogočal? Po pravici povedano, mislim, da to v Domžalah ne bi bilo možno, ker se ljudje niso pripravljeni žrtvovati do te mere. Za izvedbo nekega kulturnega dogodka na nivoju, Domžale nudijo tako malo, da človek obupa še preden ga izpelje. Tudi po tej plati bi za izvedbo športnega dogodka človek neprimerno prej prišel do potrebnih sredstev. Zanimivo je, da ljudje, ki zapustijo Domžale, ponavadi naletijo na zelo plodna tla in se potem tudi ne vračajo. To je sicer škoda, vendar naša občina tovrstnih izgub najverjetneje niti ne opazi. (nadaljevanje prihodnjič) Pogovarjal se je Žiga Čamernlk 100 let Sokolskega društva in TVD Partizan v Domžalah Domžalska stoletna športna sled (Nadaljevanje v prve strani) Srebrna plaketa Občine Domžale Ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale je predsednik ŠD TVD Partizan Domžale, Janez Bizjak, iz rok županje Cvete Zalokar Oražem sprejel srebrno plaketo, ki jo je Občina Domžale namenila v zahvalo vsem generacijam Sokolskega društva in TVD Partizan Domžale za njihov prispevek k razvoju športa in rekreacije. Gospa Ela Košir je prejela za svoje požrtvovalno in uspešno delo zlato plaketo, srebrno plaketo Občine Domžale pa je pred leti za strokovno in drugo delo v TVD Partizan prejel tudi Franc Košak. Nov prapor Vključili so se tudi v prireditve ob 80-letnici razglasitve trga Domžale ter sodelovali na osrednji prireditvi junija, ko so se njihovi člani in članice pokazali v paradi po ulicah Domžal, hkrati pa se na svečanosti v Športnem parku Domžale predstavili s telovadnimi vajami, ob stoti obletnici pa razvili tudi nov prapor. Razstava in knjiga ob jubileju V novembru 2005 so v okviru programa jubilejnih prireditev v Me-načn'kovi domačiji slovesno odprli razstavo, na kateri predstavljajo dokumentacijo pa tudi nekatere rekvizite iz zgodovine svojega društva. V teh dneh pa je izšla tudi knjiga Domžalska stoletna športna sled, v kateri Matjaž Brojan piše o najpomembnejših dogodkih iz zgodovine Sokolskega društva Domžale, Janez Bizjak pa o novejši zgodovini in sedanjosti TVD Partizan Domžale. Knjiga je pomembna obogatitev poznavanja športne zgodovine naše občine, hkrati pa najlepše darilo društvu ob stoletnici. Svečana akademija in podelitev priznanj Kot že zapisano, je bil vrhunec jubilejnega leta 17. novembra 2005, ko so se v hali Komunalnega centra v Domžalah zbrale generacije TVD Partizan, med njimi pa tudi nekateri še živeči člani Sokolskega društva, ki so bili deležni posebnega aplavza. Po obeh himnah je Razstava ob 100-letnici TVD Partizan Domžale Sokol vsak je junak V okviru prireditev ob 100-letnici TVD Partizan Domžale je bila v začetku novembra v Me-nač'akovi domačiji v Domžalah slovesno odprta razstava »100 let od Sokola do TVD Partizan Domžale«, ki skozi različno dokumentacijo pa tudi čisto uporabne predmete nazorno prikazuje zgodovino sedanjega Športnega društva TVD Partizan Domžale. V uvodnem nagovoru je Janez Bizjak, predsednik TVD Partizan Domžale, poudaril pomen nekdanjega Sokola, v okviru katerega so poleg športno-rekreativnih dejavnosti posebno skrb namenjali vzgoji mladih ter ohranjanju domoljubja. Hkrati so v domu, ki so ga sami zgradili in je pomemben del zgodovine domžalske občine, izhvajali tudi kulturne dejavnosti. Na kratko je predstavil tudi dejavnost TVD Partizan, enega pomembnejših društev na področju organizirane rekreativne dejavnosti, skrbi za TRIM stezo in okolje, ki v zadnjem času vse bolj pridobiva pomen na tekmovalni dejavnosti - zlasti na področju petanke. Predsednik se je vsem, ki so kakorkoli prispevali k postavitvi razstave, iskreno zahvalil ter povabil na osrednjo prireditev ob 100-letnici. V imenu Občine Domžale je podžupan Toni Dragar pohvalil dejavnosti TVD Partizan Domžale, se vsem generacijam, predvsem pa članom Sokola, zahvalil za opravljeno delo ter zaželel, da bi domoljubje našlo mesto tudi v drugih društvih in na drugih področjih. Za njim se je zgodovine Sokola spomnil Matjaž Brojan, tudi soavtor zbornika ob 100-letnici ustanovitve Sokola, ter poudaril, da je bila ustanovitev Sokola 26. decembra 1905 veliko domoljubno dejanje, ki pušča svoj odmev v zgodovini, kjer Sokol ne bo pozabljen tudi zaradi v letu 1911 zgrajenega Sokolskega doma. Poudaril je, da je bil Sokol vzor spoštovanja, uspešnega, dobrega, prijateljstva in tovarištva, TVD Partizan pa je uspešen most tega gibanja iz preteklosti v prihodnost. Posebne pozornosti so bili deležni spomini najstarejšega člana TVD Partizana, Jurija Vulkana, ki seje spomnil svojega prihoda v Sokol, pa tudi dogodkov, povezanih z njegovo udeležbo v NOB ter povojnim delovanjem tega društva, posebej pa je predstavil svoje spomine, povezane z javnimi telovadnimi nastopi in znanimi domžalskimi telovadci. Zbranim članom in članicam TVD Partizan ter prijateljem društva je spregovoril tudi Franc Košak, ki je predstavil letošnje prireditve, se posebej zahvalil nekaterim za pomoč, zlasti Romanu Kosu in Olgi Pavlin pri postavitvi razstave in avtorjema zbornika, Matjažu Brojanu in Janezu Bizjaku, ter vse povabil na osrednjo prireditev 17. novembra 2005. Za prijetno vzdušje so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora Radomlje, ki so zapeli tudi sokolsko himno, katere verzi ostajajo aktualni še danes: Hej naprej brez miru za sokolskim praporom... Sokol vsakje junak...., obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledovali fotografsko in drugo gradivo iz zgodovine domžalskega sokolstva in TVD Partizan. Še posebnega zanimanja je bilo deležno gradivo, ki gaje prispevala ena najuspešnejših članic društva, Ela Košir. Prijeten večer se je nadaljeval z ogledom Menačn'kove domačije in druženjem, kakršnih si Domžal-čani zanesljivo še želijo. Vera Vojska zbrane pozdravil predsednik TVD Partizan Janez Bizjak, ki je največ besed namenil zahvali vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je za društvo leto 2005 minilo tako, kot so načrtovali: slovesno in praznično. Po predaji prapora Dušanu Mer-malu je voditeljica Draga Jerctina Anžin na oder povabila županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je jubli-natom čestitala in se zahvalila vsem generacijam Sokolskega društva in TVD Partizan za velik prispevek v zgodovino športa in rekreacije Občine Domžale, hkrati pa jim zaželela veliko uspehov tudi v prihodnjih obdobjih. Slavnostni govornik, podžupan Občine Domžale, Toni Dragar, se je sprehodil skozi zgodovino jubilantov, vse od 26. decembra 1905, ko je bilo v nekdanji domžalski Kuharjevi gostilni ustanovljeno Sokolsko društvo Domžale. Opozoril je na njihovo veliko narodno zavest in domoljubje, na gradnjo sokolskega doma, njihove dejavnosti vse do druge svetovne vojne ter naštel tudi člane, ki so največ prispevali k uspešnemu delu Sokola: pobudnika za ustanovitev in prvega načelnika Franja Brcceljnika, Andreja Slokarja, Franca Majzla, Franca Ravnikarja, Toma Petrovca in Antona Skoka; naštel pa je tudi predvojne člane Sokola, ki imajo največ zaslug za razvoj telesnovz-gojne dejavnosti v Domžalah v povojnem obdobju: Milan Merhar, Vinko Vidmar, Milan Flerin ter odlični telovadci: Jurij Vulkan, Pavlin Zule, Ivan Čas, Franc Vidmar, Janko Gabrič, Jernej Bolhar, Bratje Stenovec in Vodopivec, Tihomir Milic in Bogo Gašperin. Govoril je tudi o uspešnem delu današnjega TVD Partizan, katerega predsedniki: Milan Merhar, Stane Rozman, Milan Flerin, Slavko Ma-titič, Janez Kralj, Ivan Šraj, Franc Gabrič, Brane Štrekelj, Stane Oma-hen, Dare Flis in Janez Bizjak, so pomembno prispevali k dobremu delu društva v naši občini. Posebej seje spomnil prispevka Franca Ko-šaka in Ele Košir. Kulturnemu programu, v katerem sta sodelovala Moški pevski zbor ŠPORTNE SLED/ L. _ kri Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca ter Tolkalna skupina Glasbene šole Domžale, ki jo vodi Lojze Pirnat, je sledila prva telovadna akademija. Najprej smo zaploskali vajam najmlajših par-tizanovcev, sledila sta nastopa gostov telovadcev iz bežigrajskega in šišenskega sokola, prijetno so presenetili karateisti iz domžalskega Atoma, za konec pa so nam pripravili pravcato presenečenje: ob zvokih tolkalne skupine so mladi člani in članice TVD Partizan pod vodstvom Primoža Košaka pripravili povezan prosti program, s kakršnim so se nekdaj predstavljali sokoli. Sledila je podelitev priznanj vsem, ki so delovali ali sodelovali v delu TVD Partizan in tudi sicer pri razvoju športa in rekreacije v občini Domžale, še posebej pa so se s plaketami zahvalili za prispevek Občini Domžale. Ob koncu je županja Cveta Zalokar Oražem posebni priznanji podelila avtorjema knjige Domžalska stoletna športna sled Matjažu Brojanu in Janezu Bizjaku. Slovesna akademija se je zaključila s prijetnim druženjem, v katerem smo prisluhnili tako spominom še živečih sokolov kot izkušnjam mladih članov TVD Partizan Domžale, ki bodo nadaljevali dejanost društva v naslednjih stotih letih. Številnim čestitkam ob 100-letnici se pridružuje tudi Uredništvo Slamnika. Vera Vojska Med nagrajenci sta bila tudi Franc Košak In Jurij Vulkan. Nadaljujemo s pregledom zgodovine TVD Partizan Domžale Uspešno delo tudi v obdobju od 1961 do 1990 V poročilu Občinske zveze za telesno kulturo Domžale so za sezono 1961/62 zapisali: »Na teritoriju občine Domžale deluje 15 osnovnih organizacij in sicer 8 partizanskih društev, 1 taborniška organizacija, 5 samostojnih klubov ter 1 šolsko športno društvo. Eno od partizanskih društev je tudi TVD Partizan Domžale. Ugotavlja se še, da se aktivno ukvarja s temeljno telesno vzgojo okoli 65% članstva. Vzroke temu je treba iskati, da se vse premalo vodijo računi vodstva osnovnih organizacij, ki bi morala usmerjati mladino v množično tekmovanje. Po drugi strani pa lahko nenehno iščemo vzroke pomanjkanja telovadišč, igrišč ter ostalih športnih objektov, saj nima vseh 15 osnovnih organizacij niti ene lastne telovadnice. Po-edine organizacije se poslužujejo le občasnih gostovanj v domovih, kjer uporabljajo predvsem odre prosvetnih ali zadružnih domov. S tako nenačrtovano temeljno telesno vzgojo pa ni misliti razvojno pot boljše perspektivne telesne vzgoje.« Kot je videti, je bilo obdobje po letu 1965 pa vse do leta 1973 najmanj plodno v vsej zgodovini TVD Partizan Domžale. Naši viri govorijo, daje bilo do leta 1965 še čutiti nekakšno organizacijsko prevlado TVD Partizana Domžale, nato pa so ostala partizanska društva v takratni občini Domžale (Dob, Radomlje, Ihan, Jarše, Mengeš, Lukovica, Moravče) prevzela vodilno vlogo tako v organizacijskem smislu kot tudi pri organizirani vadbi. Glavne sekcije TVD Partizan Domžale so bile v tistem obdobju tele: telovadna, smučarska, odbojkarska in planinska. Kot je razvidno že iz poročila, so bili glavni problemi v financiranju dejavnosti. Člani in članice TVD Partizan pa so bili aktivni tudi v drugih športih, zato so poskušali organizirati tekmovanja s sorodnimi društvi. V smučarski sekciji so tako skušali izpopolnjevati znanje na smučarskem tečaju na Veliki Planini. Upravni odbor društva je glede odbojke predložil Občinski zvezi v letu 1962 dopis, da bi pregledali možnosti o poživitvi te športne panoge v občini Domžale, predlagali pa so tudi, da bi razpisali tekmovanje v tej panogi. Tekmovanje na bi zajelo vsa partizanska in športna društva ter večje kolektive sindikalnih podružnic in šol. Organizacijo tekmovanja naj bi prevzelo društvo TVD Partizan, za kar se je ObZTK zahvalil in predlog sprejel. Med leti 1962-1965 je bi lo nekaj članov Partizana Domžale še vedno aktivnih, vendar žal v drugih športnih okoljih. Zapisnik rednega občnega zbora TVD Partizan Domžale, kije bil 24. maja 1973, sklicatelj pa stari predsednik društva Milan Flerin, nam razkrije krizo društva v zadnjem obdobju, ki seje kazala tako v težavah organizacijskega kakor kadrovskega znanja. Predsednik Flerin je v svojem poročilu navedel: »Mnogi izvoljeni funkcionarji so prenehali z delom in tako se je število še aktivnih odbornikov zre-duciralo na vsega 3 ali 4, število vodnikov se je zmanjšalo, poseb- ne skrbi za dopolnitev in strokovno usposobitev novih pa ni bilo. Društvo, ki ima svoje prostore v telovadnici I. osnovne Šole v Domžalah, je bilo tesno vezano na šolo in tudi vodstveni kader seje rekru-tiral iz prosvetnih delavcev. Ko se je šola preselila v nove prostore in ko je v šoli začelo delovati šolsko športno društvo, so mnoge težave, do takrat skrite, prišle še ostreje na dan in zaradi teh sprememb je bila nova ugotovitev, daje treba društvo postaviti na nove širše in solidnejše temelje, kar pa bo možno le, če bo število aktivnih sodelavcev večje in če se bo društvo tesneje naslanjalo na teren in skupnost v kateri živi in dela. Osnovni pogoji za normalno delo društva, katerega osnovna naloga je gojitev splošne telesne vadbe in usposabljanje mladine za športno-rekreativno dejavnost tudi v pošol- skem obdobju je dana. Interes mladih ljudi za telesno vzgojo je še vedno velik, pa tudi materialni pogoji so v Domžalah z gradnjo novih telovadnic lulro izboljšujejo. Temu razpoloženju med mladimi ljudmi je treba dati lC trdno organizacijsko obliko in solidno vodstvo, pa bo društvo spet zaživelo tako kakor z. ozirom na njegovo tradicijo lahko in mora. Ugotovitev, da društvo že več kot 5 let ni imelo občnega zbora kaže na to, da so bile navedene slabosti resnično take, da jih je treba odpraviti, temu p:' naj služi razprava na današnjem občnem zboru, ki naj da društvu dela voljan in ambiciozen upravni odbor ter številčno dovolj močan tehnični odbor. Želja vseh sedanjih in nekdanjih športnikov je, da bi domžalski Partizan spet postal matično društvo za telesno kulturo v občinskem merilu, da bi nekaj pomenil tudi izven občinskih meja. Zato izrazim željo, naj bi Članska vrsta TVD Partizan Domžale 1961 na dvoboju z vrsto Zagorja. stran 15 Društvo narodnih noš Domžale Kras je čudovit Društvo narodnih noš Domžale je pripravilo izlet na Kras. Jesenje letos precej deževna, ampak 22. oktober je bil sončen in sonce nas je spremljalo in grelo celo pot do prelepega kraškega mesta Štanjel, kjer nam je Jože Švagelj izčrpno razložil zgodovino tega območja, mi pa smo z zanimanjem gledali mesto in njegove znamenitosti. Nato smo se odpeljali v Branik na ogled Vinske kleti Vidmar, ki ima svoj vinotoč tudi v Domžalah. Prijazna gospodinja Dragica je postregla s primorsko joto, v kleti pa smo pokušali vino. Gospod Nino je narezal pravi pršut, ob njem smo uživali ob toplem doma pečenem kruhu. Ob takih dobrotah je kmalu zadonela pesem ljudskih pevk iz Domžal pod vodstvom gospe Mare Vilar ter harmonike in bumbasa zakoncev Jagodic iz Kamnika. Da se nas vince ne bi preveč navadilo, smo poromali na bližnji hrib do IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ s/ Delavnica pletenja kit v Zejah V Žejah je bilo spel pestro. V soboto, 05. novembra je Športno rekreativno društvo Konfin - Sveta Trojica, organiziralo delavnico pletenja kit iz slame in ličkanja. Prireditev s kulturnim programom se je pričela ob petih popoldne. Predsednik društva Klemen Ravnikar je z uvodnim nagovorom pozdravil vse goste in na kratko predstavil, kaj se bo na delavnici dogajalo. Zgodovino slamnikov od samega začetka sta nam lepo predstavila Rok in Janja. Da pa je bilo vse še bolj podobno cerkvice svetega Martina in uživali v lepem razgledu pO okoliških vinogradih, odetih v lepe jesenske barve. Prijazni Kraševci so nas tudi tu povabili v klet in spet je zadonela pesem. Polni lepih vtisov smo se vračali domov, zadovoljni, da smo dan preživeli drugače kot ostale dni, ko nas priganja hitri tempo našega časa. V prijazne vasice na Krasu pa se bomo gotovo še vrnili. Milka Breznik Frizerski salon Irena Mihelič s.p. Savska cesta l, 1230 Domžale Delovni čas od ponedeljka do petka: 7.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 12.00 Za upokojence in sludenic 10'.; popusta 01/72-42-778 fz****00* večerom, kako so pletli kite včasih, je poskrbel zbor Šepet iz Beričevega. Nato je sledila predstavitev posameznih delavnic v dvorani. Spet je bila z nami gospa Joži Košak iz Domžal, ki že vrsto let šiva slamnike. Povedala nam je, kakšna mora biti slamnata kita, kako se jo pripravi za šivanje, koliko časa je potrebno, da sešije en slamnik,... Za eno mizo so sedele ženske, ki so pletle kite iz pšenične slame. Gospa Slavka P. in Marija K. sta povedali, kako se je to delalo nekoč. »Slamo so najprej prebrali, jo pristrigli in nato navlažili v topli vodi. Nato so začeli s pletenjem. Vse ženske so pletle kito iz petih slam. Iz tako pripravljene slame so od zgodnje jeseni, ko je delo na polju pošlo in se je začelo slabo vreme, »pri kiti sedeli« od jutra do pozne noči vse tja do pomladi, koje slama pošla. Vsak večer so se zbirali v drugi hiši in pletenje kit je bilo vedno povezano z družabnostjo. Na takih družabnih večerih so veliko prepevali in se pogovarjali; skratka bilo je živo in veselo in navadno noben kitarski večer ni minil brez harmonike in domačega godca. navadno so se končali s plesom.« Pri drugi mizi so pletli kite iz koruznega ličkanja, iz katerih so potem šivali podstavke in predpražnike. Tretja delavnica pa je prikazovala izdelovanje metle iz ličkanja za pometanje krušne peči. Vsi udeleženci so se lahko preverili pri izdelovanju posameznih izdelkov. Veliko je bilo vprašanj, kot tudi zanimanja za pletenje kit. Tako moški kot ženske so preverili spretnosti svojih prstov. Nekateri so naredili celo svoj izdelek, ki so ga ponosno odnesli domov. Polni vtisov, novih znanj in dobre volje smo v poznih večernih urah pospravili dvorano in odšli domov. Marija Ravnikar Strokovna ekskurzija članov PGD Jarše - Rodica na Koroško V soboto, 10. novembra 2005, se je strokovne ekskurzije udeležilo 45 članic in članov. Namen ekskurzije je bil, da spoznamo delo in življenje članov prostovoljnih gasilskih društev in njihove povezave s poklicnimi gasilci v Šaleški dolini in na Koroškem. Tako smo si med drugim ogledali tudi rudnik lignita v Velenju, obiskali Gasilsko društvo Velenje, kjer nas je pričakal predsednik društva Bojan Br-car. Razkazal nam je dom in povedal o organiziranosti prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Nato smo se odpeljali do letališča Slovenj Gradec in si ogledali edino dvokrilno letalo v Sloveniji, ki je popolnoma obnovljeno. Roka Klopčiča pa so z avionom Česna popeljali na panoramski izlet Slovenj Gradca. Nato je sledil ogled cerkve muzeja Sv. Jurij na Legnu nad Slovenj Gradcem. Tu so našli grobišče družine iz. poganske dobe. Cerkev je popolnoma obnovljena in je kot muzej. V njej so občasno cerkveni obredi, zaradi izredne akustike pa v njej radi pojejo in igrajo razni vokalni in instrumentalni ansambli. Sledil je obisk pri članih Prostovoljnega gasilskega društva Slovenj Gradec, kjer nas je predsednik društva Branko Smrtnik seznanil z delom društva, ki je kljub finančnim težavam uspešno in imajo dober vozni park. Še posebej nas je zanimala avtolestev, s katero lahko gasijo celo do osmega nadstropja. Gasilci PGD Slovenj Gradec so nas lepo sprejeli in pogostili^ Pot nas je vodila v Libeliče, kjer smo si ogledali 60 let staro Ceh-nerjevo trgovino špecerijo, ki je danes muzej. Zanimiva je bila tudi Kostnica, kjer so zaradi majhnega pokopališča gobove prekopavali in kosti shranjevali v stavbo okrogle oblike v ne- posredni bližini cerkve Sv. Martina. Naše člane pa je še posebej zanimalo dogajanje v letih 1920 - 1922, saj je v tem času bil na Koroškem plebiscit. Sprva so se Libeličani zavzeli za takratno Avstrijo, toda leta 1922 so zahtevali nov plebiscit in so 98% izglasovali, da hočejo priključitev v Jugoslavijo. Nato smo si ogledali še etnografsko kmečko zbirko. Zaključili smo v restavraciji Korošica, kjer so nas z izbranimi pesmimi razveselili člani Dravograjskega okteta. Izlet je zelo dobro organizirala in izpeljala Marjeta Kristan, članica društva PGD Jarše - Rodica. Martina Kristan Turistično rekreativno društvo Cešenik, Turnše Srečanje ob vročem kostanju »Pa pride jesen, vseh barv polna, zlata, ko kostanj se peče in noč dalša rata.......« Ljudska Občinska proslava na Oklem 1980 V V i' «• V! hinkcije v pooživljenem društvu prevzeli ljudje, ki bodo sposobni te cilje tudi realizirati.« Skladno z določili novega statuta so bile nato opravljene volitve za novo predsedstvo, nov nadzorni odbor in nov strokovni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Matičič. Po ponovnem začetku dela v TVD Partizan Domžale so sprejeli tudi odločitev, daje nujno potrebno oživiti delo društva še s pridobivanjem novega članstva. Predvsem je bilo potrebno nanovo postaviti temelje društva, nadzirati delovanje vadbenih skupin s pridobivanjem novih članov, urediti poslovanje društva in izdelati jasen program dela za posa-niezne sekcije. Prednostno naj bi omenjene aktivnosti opravljali na rekreacijske ravni, če bi se pokazala potreba Pa tudi na tekmovalni ravni. Društvo je delalo predvsem na poudarjeni vadbi s cicibani in cicibankami, pionirji in pionirkami ter nasploh z mladino. Sploh je postala rekreacija vse bolje vrednotena kot družbena potreba, kar dokazuje tudi posebej številčen obisk žensk na vadbenih urah. Z obuditvijo društva seje tudi nadaljevala organizirana vadba. Poleg vadbe v telovadnicah ter na zunanjih terenih igrišč športnega parka in ob osnovnih šolah se je društvo TVD Partizan Domžale množično udeleževalo tudi vsakoletnih manifestativno-tekmo- valnih prireditev v počastitev osvoboditve mesta Ljubljane »Po poteh partizanske Ljubljane«. Tako so bili organizirani razni pohodi. Za celotno domžalsko občino je bila značilna izredno visoka udeležba, saj so v letu 1975 zabeležili udeležbo celo 1913 udeležencev. V letu 1977 so bila sprejeta Pravila TVD Partizan Domžale. Že v naslovu je zapisano, daje to društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo, da gre za prostovoljno združenje občanov za uresničevanje športne rekreativne dejavnosti in telesne vzgoje. Prav tako pa je bilo s samoupravnim sporazumom društvo TVD Partizan Domžale določeno kot soustanovitelj, bilo je član Občinske zveze tele-snokulturnih organizacij Domžale, Partizana Slovenije, Zveze za športno rekreacijo in telesno vzgojo. Namen društva je bil, da je po načelu prostovoljne odločitve združeval odrasle člane, mladino in otroke ter jih spodbujal in organizirano uvajal ter vodil v raznovrstne oblike športno rekreacijske dejavnosti in telesne vzgoje; zaradi varovanja zdravja, vitalnosti, razvijanja ustvarjalnosti in osebnega zadovoljstva. (Nadaljevanje prihodnjič) Janez Bizjak Polepšajte si praznične dni z našo glasbo. Tudi letos vas vabimo na tradicionalni praznični koncert, ki bo v petek, 23. decembra 2005, v Kulturnem domu v Kamniku v sredo, 27. decembra 2005, v hali Komunalnega centra v Domžalah. Dobrodošli! Simfonični orkester Domžale-Kamnik v sodelovanju z Amnestv International Slovenije in Občino Domžale vabi na otvoritev razstave z naslovom NEPAL-dajte otrokom upanje v ponedeljek, 5. decembra ob 19.00 uri, v Galeriji Domžale. Razstava slik mladih iz ustvarjalnih delavnic Centra za mlade Domžale pod mentorstvom Mateje Absec in fotografij avtorjev Toneta Škarje, Staneta Klemenca, Bojana Pollaka, Damijana Meška, Cvete Zalokar Oražem in Milana Jazbeca. Razstavo bo odprl častni konzul Kraljevine Nepal mag. Aswin Kumar Shresta. Vabljeni tudi na dia in videoprojekcije s predavanji: Torek, 6.12. ob 18.00 uri: MONGOLIJA - Milan JAZBEC Sreda, 7.12. ob 18.00 uri: POTI SKOZI NEPAL -Tone ŠKARJA, Damijan MEŠKO Četrtek, 8.12. ob 18.00 uri: SIBIRIJA - Stane KLEMENC Petek, 9.12. ob 18.00 uri: ŠOLA NEPAL-osnovni tečaj planinstva - Bojan POLLAK Razstava bo odprta do 12. decembra 2005 Vsak dan od 10.00 -12.00 in od 15.00 19.00 ure, sobota od 10.00- 12.00 ure Čim pride čas, ko je treba jeseni premakniti uro, se v Turistično-rekreativnem društvu Turnše < ešenik zavemo, da je prišel tudi trenutek, primeren za novo prijateljsko srečanje. »Srečanje ob vročem kostanju« je še ena tradicionalna prireditev, ki je našla prostor ne le v urniku društvenih nalog, temveč tudi v srcih vseh, ki se vsako leto zberemo okoli ognja, ob čudovitem vonju pečenega kostanja, ob kupici žlahtnega, ob prijateljskem klepetu. Marsikatero modro razdremo, obujamo spomine na stare, dobre čase, koje bilo življenje še bolj umirjeno, pa čeprav nekako težje, otrokom povemo to in ono o nas samih in o prej omenjenih časih naših babic in dedkov, včasih celo zapojemo........... Vedno znova je vredno vsaj za droben hip obstati in tako. umirjeno pogledati, kako ljudje znamo in zmoremo živeti tudi za kaj drugega, ne le sami zase. Vredno je opaziti, kako nas je, tega pozno oktobrskega ponedeljka, prijazna družina domačije Antonove vzela pod svoje okrilje, vredno je pohvaliti dekleta in žene. ki so spet napekle dobrot za staro in mlado, vredno je, tako, po moško, stisniti roko vsem možem, ki so priskrbeli tisto čudovito kapljico, ki razveže srce in jezik in jo tako nesebično deliti med vse prisotne (polnoletne, da ne bo pomote), pa tudi vse ostale, ki so, vsak po svojih najboljših močeh, dodali droben kamenček v mozaik še enega, več kot uspešnega društvenega večera. In ne nazadnje, vredno se je ponovno spomniti, da je »prijateljstvo edino lepilo na tem našem ljubem svetu, ki bo ta svet vedno držalo skupaj!«. V TurnŠah in Češeniku se tega dodobra zavedamo. R. K. 50 LET GASILSKE ZVEZE DOMŽALE stran 16 Gasilska zveza Domžale včeraj, danes, jutri Ob koncu jubilejnega leta Glasilo Slamnik je letošnje leto skrbno spremljalo dogajanja ob zlatem jubileju Gasilske zveze Domžale. Ob koncu jubilejnega leta sem se odločila, da - kot piko na i, o zlati obletnici vprašam še Marjana Slatnarja, predsednika Gasilske zveze Domžale, in njenega poveljnika Janeza Breceljnika. Za začetek smo posegli v zgodovino in se zaustavili ob najpomembnejših obletnicah. Marjan Slatnar: Najpomembnejši datum je seveda 17. julij 1955, ko sta bili ustanovljeni občinski gasilski zvezi Domžale in Moravče, že 22. junija istega leta ObGZ Mengeš. Vse gasilske zveze, tudi kasneje ustanovljena ObGZ Lukovica, so bile do leta 1997 organizirane kot enotna zveza, po ustanovitvi novih občin, pa so nastale nove gasilske zveze, med njimi Gasilska zveza Domžale, v katero je vključeno tudi prostovoljno gasilsko društvo iz Občine Trzin. Veliko o organizaciji povedo številčni podatki? Janez Breceljnik: V Gasilsko zvezo Domžale, obsega tudi društvo iz Občine Trzin, je vključenih 14 TRGOVINA z AVTO DELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 prostovoljnih gasilskih društev ter 3 prostovoljna industrijska društva, ki združujejo blizu 3000 gasilcev, med njimi je več kot 150 deklet in žena ter več kot 10 odstotkov mladih. Prav število mladih se v zadnjih letih povečuje. Kaj pa izobraževanje in oprema? Janez Breceljnik: Izobraževanje je vsa leta naša prva skrb - tako praktično, predvsem z društvenimi, sektorskimi, občinskimi in medobčinskimi vajami, kot teoretično, z različnimi specialnimi tečaji, ki so največkrat organizirani v Gasilski šoli na Igu, v kateri se letno izobražuje blizu 100 slušateljev, gasilci pa posamezna znanja pridobivajo tudi v okviru Štaba civilne zaščite Domžale. Skušamo slediti razvoju opreme in društvom glede na njihovo kategorizacijo zagotoviti primerno opremo. Posebno skrb namenjamo osebni zaščitni opremi. V Gasilski zvezi Domžale letno organiziramo tudi dva do tri tečaje, kjer je precejšnja udeležba ne samo članov naše zveze, ampak tudi od drugih zvez v naši regiji. Kaj bi lahko rekli za današnje gasilce in gasilke? Marjan Slatnar: Da so tako kot nekoč tudi danes vedno prostovoljno in brezplačno pripravljeni pomaga- ti, če je njihova pomoč potrebna. V KS gasilska društva še vedno ostajajo ena od gonilnih sil življenja in dela. Posebej veseli smo, da se število gasilcev povečuje, posebej mladih, želeli pa bi, da bi na vseh osnovnih šolah, s katerimi sicer zelo dobro sodelujemo, ustanovili društva Mladi gasilec. Katere vse prireditve so bile izvedene v jubilejnem letu? Marjan Slatnar: V jubilejnem letu smo ob 50. obletnici naše zveze praznovali tudi 125-letnico PGD Domžale - mesto ter H5-letnico PGD Dob, od številnih društvenih dogodkov pa naj omenim tudi slovesno izročitev kombiniranega vozila v PGD Jarše-Rodica. Razvili smo dva nova prapora - zveza in veterani; na olimpijadi je dobro nastopila ekipa PGD Dob, v Domžalah je bilo organizirano regijsko (v Studi) ter mednarodno gasilsko tekmovanje (športni park), gasilci smo v velikem številu sodelovali v paradi na osrednji prireditvi ob 80-letnici razglasitve trga Domžale, z odličnimi nastopi pa so nas razveselili tudi mladi gasilci v okviru društev »Mladi gasilec«. Omenim naj še že 18. akademijo v počastitev meseca požarne varnosti v Ihanu ter 9. srečanje gasilcev veteranov, posebej pa smo se razveselili nove gasilske avtolestve. Ob teh dejavnostih smo posebno skrb namenili preventivnim aktivnostim v okviru meseca požarne varnosti. Poseben poudarek letošnjemu jubileju pa smo dali na proslavi ob 50-letnici naše zveze, kjer je bilo prisotno veliko gasilk in gasilcev. Te slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz pobratene GZ Lendave in VS Koprivnica, gostje iz GZ Dravograd, Libeliče, Potoče ter GZ iz regije Ljubljana III. Kako ocenjujete sodelovanje z društvi in drugimi organizacijami? Janez Breceljnik: Zelo dobro, tako z vsemi društvi kot s Centrom požarne varnosti Domžale, pa tudi z obema občinama ter društvi in zvezami izven občine, zelo dobro pa sodelujemo tudi z regijsko organizacijo Ljubljana 3. Krepi se tudi medobčinsko in mednarodno sodelovanje? Marjan Slatnar: Najdlje, že 25 let sodelujemo s pobrateno zvezo v Koprivnici, s katero smo postali zelo dobri prijatelji, krepijo pa se tudi povezave z Gasilsko zvezo Lendava, v okviru tabora mladih gasilcev v Libeličah pa se vzpostavljajo tudi povezave z zvezo v Dravogradu. Pomembno je, da smo prijatelji, da izmenjujemo izkušnje, tako na področju strokovnosti kot tekmovanj, hkrati pa smo tudi dobri sosedje, ki si med seboj pomagamo. Morda na kratko o delu poveljstva GZ? Janez Breceljnik: Sestajamo se mesečno ter preverjamo uresničevanje programa na vseh področjih (izobraževanje, oprema, tekmovanja, ipd.), analiziramo intervencije, cca 20 jih je v povprečju mesečno ter poskrbimo za pomoč drug drugemu. Kaj lahko poveste o delu predsedstva GZD? Marjan Slatnar: Predsedstvo, v katerem so predsedniki vseh društev, se sestaja štirikrat do petkrat letno. Skrbimo za koordinirano uresniče- vanje programa, sprejemamo načrte skupnih aktivnosti na vseh področjih, se dogovarjamo za skupne aktivnosti in skrbimo, da Gasilska zveza Domžale korektno uresničuje sprejete naloge. Načrti za nasledit je peldesellel je? Janez Breceljnik: Želeli bi vsem društvom, pa tudi gasilski zvezi zagotoviti primerne prostore za redno dejavnost in opremo. Zato me veseli, da lahko povem, da v kratkem načrtujemo položitev temeljnega kamna za gradnjo prizidka pri gasilskem domu PGD Stob - Depala vas. Naš cilj pa je tudi pridobiti več sredstev za najsodobnejšo gasilsko opremo, katere razvoja žal ne dohajamo. Vedeti moramo, da se vsa dejavnost da opraviti s prostovoljnim delom, vendar brez sodobne opreme ne bo šlo. Pripravljate tudi zbornik? Marjan Slatnar: Dr. Velimir Vu-likič pripravlja Zbornik ob zlatem jubileju naše gasilske zveze, ki bo pravzaprav nadaljevanje knjige Staneta Stražarja Na pomoč. Knjiga bo izšla v letu 2006, pogovor pa bi izkoristil tudi za prošnjo, da bi gasilska društva ponovno povabil, da sodelujejo pri zbiranju gradiva za omenjeni zbornik. Morda še kaj za konec? Marjan Slatnar: Iskrena hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da jubilejno leto ne bo šlo v pozabo, hkrati pa vsem povabilo k skupnemu sodelovanju tudi v prihodnjih letih. Vera Vojska v 9. tradicionalno srečanje veteranov gasilcev v Zejah Veliko prijetnih spominov in nov prapor V gasilskem domu v Žejah so se prve dni novembra v okviru prireditev ob 50-letnici Gasilske zveze Domžale na svojem 9. tradicionalnem srečanju zbrali veterani in veteranke, ki so in še pomembno prispevajo k uspešnemu delu gasilske organizacije v občinah Domžale in Trzin. Letošnja prireditev je bila še posebej slovesna, saj so razvili nov prapor, katerega botra sta Jože in Mici Rape. Po slovesnem prihodu praporov ter slovenski himni smo najprej pri- Tradicija ihanskih gasilskih akademij se nadaljuje Ihanci in z njimi vsi gasilci, združeni v Gasilski zvezi Domžale so se že navadili. Ko pride mesec oktober, pričakujejo povabilo, da se bodo spet dobili v ihanski kulturni dvorani, kjer jim bodo domači gasilci, otroci iz osnovne šole v Ihanu in ihanskega vrtca skupaj s povabljenimi gosti, pripravili zanimiv program z imenom - Gasilska akademija. Če ne bi bilo dolgoletnega voditelja akademije, ki se že nekaj let zapored, v korist domačih gasilcev, odreče honorarju, bi nekaj manjkalo. Tradicija je v Ihanu zelo močna. Boris Kopitar je zapel kar takoj na začetku in pripravil teren za nadaljnje glasbeno dogajanje. Napovedal je prav posebne goste, Modrijane. Fantje so bili prvič v Ihanu in s predstavitvijo svoje nove zgoščenke z naslovom Kjer je glasba, tam smo mi, navdušili polno dvorano obiskovalcev. Poleg naslovne skladbe so fantje predstavili še nekaj novejših skladb, kot vedno pa so obiskovalci z veseljem prisluhnili že kar ponarodelim skladbam kot so Ajda na polju, Neskončno zaljubljena. Spomin na pevca še živi in mnogim drugim. Skupaj so zapeli in zaigrali kar ducat skladb in posebej lepo so bile sprejete njihove vokalne uspešnice. Ihanski gasilci zelo lepo sodelujejo z učiteljskim zborom Osnovne šole Ihan. Gasilci najmlajše seznanjajo z gasilstvom in opremo, otroci pa so na akademiji recitirali pod vodstvom učiteljice Marte Krabonja in peli v pevskem zboru, ki ga je za nastop pripravila zborovodkinja Mateja Perne -Lisjak. S kitaro je otroke spremljala učiteljica Andreja Ljoljo. Vse navzoče je prisrčno pozdravil predsednik PGD Ihan Nande Starin, navzočim pa je nekaj o celoletnem delu na področju gasilstva povedal predsednik Gasilske zveze Domžale gospod Marjan Slatnar. Kot vsako leto so tudi letos ihanski gasilci predlagali, kdo si za dolgoletno sodelovanje pri gasilskem delovanju zasluži posebno priznanje. Tokrat je to priznanje prejel Sašo Žaljec, gasilec, ki ga dobro poznajo gasilci daleč naokoli, saj je bil - kljub mladosti - skoraj štirinajst let poveljnik ihanskih gasilcev. Dobro ga poznajo tudi glasbeniki, saj ima »pravi nos« za izbiranje tistih glasbenih izvajalcev, ki na ihansko gasilsko veselico privabijo množice od blizu in daleč. Tudi pri ideji, da bi v Ihanu, v slovenskem merilu, izbirali žar mojstra, je bil od vsega začetka zraven. Na ihanski gasilski akademiji je vedno čutiti prav posebno vzdušje, ki se lahko ustvari med dvorano in odrom le takrat, kadar so nastopajoči obiskovalcem všeč. Posebej navdušeno so v Ihanu sprejeli gosta, ki je prišel z Unca. 15-letni Rok Mulec, ki ga je predsednik PGD Ihan Nande Starin spoznal, ko je bil Rok še čisto majhen, se je odzval povabilu, naj v Ihanu zaigra na diatonično harmoniko. Rok igra kar nekaj instrumentov, igranja »frajtonerice« pa se kot samouk uči šele eno leto. S posebno tenkočutnostjo pri interpretaciji je Rok Mulec navdušil obiskovalce. Njegova harmonika verjetno poje drugače tudi zato, ker Rok že od rojstva ne vidi. Tudi v zadnjem delu prireditve v Ihanu so pele harmonike. Predstavili so se učenci harmonikarja in skladatelja Robija Stoparja. Kot najbolje znajo, so zaigrali ll - letni Uroš Steklasa, 14 - letni Dejan Volgemut, 11 - letni Uroš Hribar, 10 - letna Janja Hribar in njen dve leti starejši brat Matic. Janja in Matic sta pokazala tudi, kaj sta se naučila skupaj, potem pa je vseh pet harmonikarjev urezalo še dve poskočni polki - Golico in Roblek. Ihanska tradicija je tudi to, da po predstavi nastopajoči in povabljeni gostje malo posedijo in sproščeno -ne ob praznih mizah - pokramljajo Verjetno ni treba posebej poudarjali, da so si na koncu vsi zaželeli - na svidenje prihodnje leto v Ihanu. Gapl Foto: Marina Povirk sluhnili Marjanu Ručigaju, predsedniku Komisije za veterane, ki je pozdravil vse prisotne, med katerimi je podžupan Toni Dragar zastopal Občino Domžale, svetnik in poveljnik civilne zaščite Zoran Rink pa Občino Trzin, nato pa so se vsi zbrani z minuto molka spomnili preminulih gasilcev veteranov in veterank ter njihovega pomembnega prispevka k razvoju gasilske organizacije. V nadaljevanju je tov. Ručigaj poudaril, da veterani s svojim delom v zgodovini gasilstva zapuščajo lepo dediščino mladih, danes pa pridobivajo na veljavi. Vse navzoče je spomnil na uspehe na veteranskih tekmovanjih, na prijetne trenutke v okviru različnih srečanjih pa tudi na skrb veteranov za bolne in ostarele tovariše, ki jih seznanjajo s svojim delom. »Hvaležni smo vam, ker ste vse svoje življenje pridno delali v gasilski organizaciji,« je po pozdravu veterenom in veterankam ter gostom poudaril Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale, ter se spomnil skupaj prehojene poti, potem pa veterane seznanil z uspehi, doseženimi v jubilejnem letu: uspešen nastop PGD Dob na gasilski olimpijadi, osvojena prva mesta mladih v okviru tekmovanj Mladi gasilec, nova sodobna oprema, zlasti gasilskaavtolestev, uspešno izvedena reševalno zaščitna vaja Domžale 2005, uspešni nastopi PGD na različnih tekmovanjih, ob naštevanju akcij v mesecu požarne varnosti pa posebej opozoril na poslanstvo - Iz malega raste veliko, in opozoril zlasti na velike požare v industriji. Ponovno je zaprosil vsa društva za pomoč pri pripravi jubilejnega zbornika, katerega avtor bo dr. Velimir Vulikič. Ob koncu se je veteranom še enkrat zahvalil za opravljeno delo ter poudaril, da so njihove izkušnje dragocene, da so vredni vsega spoštovanja, saj so dobri in zvesti pripadniki gasilske organizacije. Zahvalil se jim je za opravljeno delo in zaželel še veliko zdravja in prijetnih srečanj. Hnake želje je zbranim veteranom in veterankam v imenu občine in županje Cvete Zalokar Oražem sporočil Toni Dragar, ki je opozoril na velik delež gasilcev pri letošnjih praznovanjih 80-letnice razglasitve trga Domžale, hkrati pa poudaril, da mladi znajo ceniti znanje in izkušnje, ki jih starejši prenašajo na današnje generacije gasilseev. Tudi v prihodnje je obljubil sodelovanje občine - tako pri posodabljanju opreme kot pri drugih akcijah ter čestital veteranom za novi prapor. V imenu Občine Trzin je zbrane pozdravil Zoran Rink, svetnik in poveljnik civilne zaščite v tej občini ter poudaril velik pomen gasilske organizacije v pripravah na morebitno posredovanje ob požarih in drugih nesrečah, ko je to potrebno. Ob prijetnem vodenju Francija Pirnata ter igranju flavtistke Petre Cerar in harmonikarja Mihe Cenclja smo prišli do najpomembnejšega dejanja tokratnega srečanja: razvitja novega prapora, ki sta ga v prisotnosti veteranov Janeza Mama, Marjana Ručigaja in Draga Mrdjenoviča razvila botra Jože in Marija Rape, blagoslovil pa ga je dobski župnik Slavko Judež ter zaželel veliko uspehov pod njim vsem veteranom. Nato ga je z izbranimi besedami, da ga bodo veterani častno in dostojno nosili ter bodo ponosni nanj, Marjan Slatnar, predsednik GZD, izročil praporščaku Cvetu Florjanu Rihterju, bortica Marija Rape pa se je zahvalila za priložnost in čast, da sta z možem Jožetom lahko botra praporu. Po čestitkah številnih gostov, med katerimi so bili predstavniki gasilskih zvez sosednjih občin, pa tudi Občine Lendava in regije so tradicionalno obdarili in čestitali najstarejšima veteranoma Rozi Petrič in Lojzetu Sajetu. Po odhodu praporov, ceremonial je vodil poveljnik GZD Janez Breceljnik, pa so v prijetnem družabnem srečanju obujali spomine na prehojene poti in se veselili priložnosti za skupno srečanje. Vera Vojska sobota, 3. december ob 10.00 - za IZVEN Teater za vse Metka Dulmin: NERODNA MIŠKA MARJANCA lutkovna predstava V poletni vročini je najlepše zaplavati, seveda če znaš. Mala miška Marjanca ne zna plavati, zato ne sme v ribnik. Nikjer pa ni niti ene luže, kjer bi lahko vsaj malo počofotala. Mleko v skledi je pravzaprav tudi luža in ker muca Toneta ni v bližini, si Marjanca privošči kopel. Cofota in čofota dokler skleda ne pade na tla. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 2. leta dalje. petek, 2. december ob 20.00 abonma ZELENI in IZVEN sobota, 3. december ob 20.00 za IZVEN ponedeljek, 5. december ob 20.00 abonma ORANŽNI in IZVEN torek, 6. december ob 20.00 abonma RUMENI in IZVEN sreda, 7. december ob 20.00 abonma RDEČI in IZVEN SNG Drama, Ljubljana Jean-Baptiste Poquelin Moliere SCAPINOVE ZVIJAČE komedija režija: Boris Cavazza igrajo: Kristijan Muck, Dare Valič, Gregor Baković, Gorazd Logar, Maša Derganc / Sabina Kogovšek, Mojca Fatur, Jurij Zrnec, Valter Dragan, Katja Levstik, Blaž Valič Moliere je s tem delom napisal eno najbolj inteligentnih in nadvse učinkovitih situacijskih komedij vseh časov. Njegov Scapin je premeten, nesramen in smrtonosno duhovit plebejec, bravurozen iznajditelj zvijač ter intrig, ki zna voditi svoje in tuje gospodarje. In vendar je v svojem ravnanju ves čas nesebičen in plemenit, saj se na koncu dogodivščine spletejo v ravno pravšen klobčič. Vse, kar počne, je storjeno v skrbi za ljubezen do dragega, za uresničitev tiste najlepše in najsilovitejše želje, ki človeka dviga nad njega samega. S Scapinom in njegovimi zvijačami seje kot režiser preizkusil Boris Cavazza. torek, 13. december ob 19.00 - za IZVEN petek, 30. december ob 19.00 - za IZVEN Moj teater Milan Grgić: SARMICA komedija Sarmica je smiselno nadaljevanje zgodbe, ki ste si jo lahko ogledali v uspešnici Juhica, prvi uprizoritvi gledališča Mojteater. Aleksandrova mlada zenička seje vrnila s poročnega potovanja po Španiji, kamor je odšla sama... In vzrokov za prvi in pravi zakonski prepir je bilo mnogo. Vesna se je odselila k svoji mami, Aleksandru pa priskoči na pomoč, kot vedno, njegova bivša žena Kristina. In, popolnoma nepričakovano, sosed Anton Jeršin - PiStoVca, veliko prezgodaj upokojeni miličnik, pardon ... detektiv. Predstava, ki zagotavlja huronski smeh gledalcev: zaradi dinamičnih dialogov, nepričakovanih zapletov in komičnih situacij - kot življenje samo, če ga le znamo pogledali s pravega zornega kota. Organizacija: Moj Teater. INFORMACIJE: brošura: Urekulture internet: www.kd-domzale.si e-mail: info@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 sreda, 14. december ob 20.00 za IZVEN Vesna Pernarčič Žunić PIAF EDITH PIAF šanson režija: Tijana Zinajič igra in poje: Vesna Pernarčič Žunić pianist: Joži Šalej Kabaret Piaf Edith Piaf je glasbeno gledališki projekt mw -wm ' igralke in pevke Vesne Pernarčič Zunić. Piaf Edith m^^^^Jf^^^"' . "jjig kj* Piaf je njena prva »solistična« predstava. S pesmimi ■ v slovenščini in francoščini ter pod taktirko mlade đ^liPf rež>serke Tijane Zinajič v tradicionalnem kabaretu, ■HHkBBP^Ir fll I ki se močno spogleduje z gledališkimi prvinami, predstavljata življenje in glasbo legendarne francoske pevke Edith Piaf, od njenih konfliktov z moškimi, pijačo in mamili, pa do njenega nepozabnega pevskega in umetniškega talenta, ki jo je naredil za najvidnejše ime francoskega šansona, ki ne bo nikoli izbrisano iz spomina. četrtek, 15. december ob 19.00 - za IZVEN BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV, Zasebna glasbena šola Parnas, koncert Koncerti mladih talentov glasbene šole Parnas so že stalnica naših decemberskih prireditev. Težo koncertom dajejo violončelisti prof. Zdenke Kristl Marinič, dobitniki prestižnih domačih in tujih tekmovanj, predstavili se bodo kot solisti, zanimivo pa bo prisluhniti tudi redko slišanemu kvartetu in kvintetu violončel. Klasično in božično obarvani koncert bo spremljal mladi in uveljavljeni komorni glasbenik, pianist z ogromnim repertoarjem Peter Zoltan, zabavni povezovalec pa bo tudi letos igralec Jure IvanuŠič. sobota, 17. december ob 10.00 - za IZVEN Lutkovna skupina Uš Indijanska legenda: KAM JE ŠLO TOPLO VREME lutkovna predstava Veliki medved se spusti z neba in živalim ukrade toplo vreme. Brrr! Živalice zebe in zebe, lačne so in sonca ni od nikoder. Preko strme gore, ledenika belega bizona, gorovja tisočerih odmevov in luže tankega ledu pridejo na konec sveta in do nebesne odprtine. Bodo živali tam našle toplo vreme? Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 4. leta dalje. četrtek, 22. december ob 20.00 - za abonma IZVEN VVANDA TRENT PHILLIPS QUARTET koncert črnske duhovne glasbe VVanda Trent Phillips - vokali Billie Jo Hardy - vokali Lynn Regina Jimison - vokali VVilder Edvvard - klavir Četverica, zbrana okoli VVande Trent Phillips, izvaja tradicionalni gospel, kakršnega lahko slišite po ameriških cerkvah. Njihov nastop je pravi spektakel, kjer se klavirski aranžmaji mešajo s tradicionalnimi besedili, izrazitimi gospelovskimi vokali in globoko predanostjo bogu. VVanda Trent Phillips, najmlajša v družini sedmih otrok iz Indiane, njegovo besedo preko pesmi sporoča že od otroških let naprej, v tem času pa je sodelovala s številnimi gospelovskimi pevci in bila za svoje delo tudi večkrat nagrajena. V Evropi je prvič nastopala pred tremi leti, od tedaj naprej pa njen kvartet redno gostuje po odrih stare celine. ■ I ■ Fotografski portreti v Radomljah Pregledna razstava FKVK Mavrica V Radomljah so 7. novembra odprli letno pregledno razstavo fotografij članov fotografske sekcije Kolo kino video kluba Mavrica. Fotografije portretov so prispevali Anka V/man. Nika Hrabar, Barbara Kozak, Albinca Kosmač, Špela Kra-gelj, Katja Podbevsek, Mirni Pollak, Janez Kosmač. Matija Kosmač, Tomaž Levstek, Peter Pangeršič, Raj ko Pavlic in Bojan Težak. »Fotografiranje je eno od tistih umetniških opravil, ki je izrazito osebno, samostojno, posameznikovo, individualno delo. Zato so mnogi fotografi izraziti samotarji. Tako kot lovci opre-zajo za divjadjo in ko je trenutek najugodnejši, pritisnejo na spro-žilec. Tako nastane umetniška fotografija, saj na njej ni samo tisto, kar fotograf vidi, ampak tudi tisto, kar fotograf čuti, kar hoče gledalcu sporočiti. Možen je tudi drugačen pristop. Zadnjih dvajset let sodobni fotoaparati omogočajo napraviti tudi 5 fotografij v sekundi, kar pomeni pri klasičnem fotoaparatu, da postreljate ves film, pri digitalnem pa da v eni minuti napolnite spominsko kartico. Takšna tehnika je podobna, kot bi šel lovec z brzostrelko na pogon in bi sprožil, ko bi se divjad približevala. Prav gotovo bi kakšna žival padla, mogoče celo več, a verjetno ne tista in takšna, kot bi si jo lovec želel. Seveda pa bi bili zadovoljni kuharji in kasnejši jedci. V fotografiji bi takšne posnetke imeli za reportažne, ilustrativne ali dokumentarne, ne bi pa govorili o umetniški fotografiji. Za umetniško fotografijo je fotograf bodisi prikrit, pritajen, pozoren ali tenkočuten ali pa vse hkrati. Z objektom se mora zbližati, ne pa se z njim poistovetiti; objekt mora razumeti, ne pa ga spremeniti ali potvoriti. To še posebej velja za fotografiranje ljudi in še posebej za portret. Kajti dober portret več razkriva o značaju portretiranca in mojstrstvu fotografa kot pa akt, slika golega telesa. Če so fotografi na nek način voje-ristični samotarji pa se vsaj Mavrica lahko pohvali tudi s čutom pripadnosti in organizacijskim elanom fotografov, ko je treba pripraviti razstavo ali diskutirati o fotografiranju in osebnem kakovostnem napredku fotoj^afov. Takrat Mavrica postane živahno mravljišče, katerega cilj je uspeh mravljišča in ne uspeh ali slava posamezne mravlje,« je bilo rečeno ob slovesnem odprtju. Z razstavo je klub ob zaključku leta skušal dokazati, da tudi letos ni spal na lovorikah in obenem prepričati kulturno in strokovno javnosti, vse, ki ga moralno in materialno podpirajo, Občini Domžale, Krajevni skupnosti Radomlje, krovni organizaciji -Zvezi kulturnih društev Domžale ter domžalski območni izpostavi Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, da je bil deloven in ustvarjalen. Ob odprtju so prikazali tudi izbor diapozitivov z naslovom Barve jeseni. Obe razstavi, tako fotografij kot diapozitivov, sta bili tekmovalni. Peter Pokom, kandidat za mojstra fotografije, je bil selektor obeh razstav. Priznanja za fotografije je podelil takole: l. nagrada Tomaž Levstek, 2. nagrada Špela Kragelj, 3. nagrada Anka Ažman; ter pohvale Bojan Težak, Nika Hrabar, Albinca Kosmač in Katja Podbevsek. Med diapozitivi so si priznanja razdelili: l. nagrada Špela Kragelj, 2. nagrada Janez Kosmač, 3. nagrada Albinca Kosmač, diplomi pa Barbara Kozak in Rajko Pavlic. Nagrade sta podelila Mira Kavčič in Igor Kuzmič, kije razstavo tudi odprl. Posebej so čestitali Mirni Polak in Špeli Kragelj, ki jima je na podlagi doseženih točk Fotografska zveza Slovenije podelila naziv fotografinja l. razreda, in Albinci Kosmač, ki je pred kratkim osvojila I. mesto na razstavi Podeželje mestne občine Ljubljana. Igor Lipovšek Recenzija filma Odgrobadogroba Slovenski mojster sedme umetnosti Jan Cvitkovič je ponovno udaril! Njegov novi izdelek, ki se trenutno poteguje za prvo nagrado tudi na tradicionalnem festivalu slovenskega filma v Portorožu, je kar neka »logična nadgradnja« njegovega uspešnega prvenca »Kruh in mleko.« S tem gre Jan po poteh svojega prijatelja in filmskega kolega Janeza Burgerja, ki se je kot velik režiser tudi potrdil že z dvema zaporednima filmskima uspešnicama (V leru, Ruševine). Sama dramaturgija izdelka je tako raznotera, kot je pač Jano-va domišljija in nam razprostira VINSKA KLET .VIDMAR Slanmikarska 5, Domžale |x> domaće I Vi Jenei n.i-proli I >i\ -('■_,! Univerzah' im. nnt>pr.i hnlcltnih \ \\\\ Knjižnica Domžale S filmi skozi domžalski čas Vsako leto se vsaj enkrat v domžalski knjižnici predstavijo člani Foto, video in kino kluba Mavrica iz Radomelj, kar se je 9. novembra zgodilo prvič v novih prostorih. 12 filmov, ki nosijo letnice od daljnega leta 1979 do čisto novih, svežih, je bilo ravno dovolj, da je projekcija trajala toliko kot celovečerni film. Ve-čer z naslovom Domžale skozi čas pa je bil prvenstveno posvečen SO-letniči razglasitve Domžal za trg in preselitvi knjižnice v nove prostore. Za uvod so zavrteli kratko zgodovino Mavrice /. naslovom Tako smo začeli. Veliko kulturno poslanstvo je v občini opravil Tone Ravnikar, prizadevni kulturni animator, kronist, likovnik. Njemu, njegovemu delu in spominu nanj so posneli film Razstava Toneta Ravnikarja. Za živahen presledek je poskrbel v poletnem gledališču na Studencu posneti glasbeni videospot ansambla Vita s skladbo V dolini tihi. Iz stare skrinje, arhiva Mavrice, zapisanega na celuloidni, 16-milimetrski trak, je bila kronika kulturnih dogodkov iz leta 1986 v občini Domžale. V njej so se zvrstili razstava Matjaža Brojana v Škocjanu, sredi Domžal se je umaknila stara hiša, argentinska folklora v Mengšu, miting letalskih modelarjev, festival ljubiteljskega filma v Radomljah, ugasli kotli žganjekuhe Alko v središču Domžal in proslava dneva Republike, katere del je bila tudi preselitev knjižnice v preurejene prostore stare šole Venclja Per-ka. Marsikatera zgodba, človek, srečni in nesrečni dogodek, ki je z današnjimi očmi že zgodovinski, ostaja na srečo zapisan vsaj še na celuloidnem traku in fotografijah FKVK Mavrica. Filmi, ki so bili prikazani, so drugačni od tistih na televiziji ali v kinu. Ne le, da so krajši, tudi njihovo sporočilo je druge vrste. Po eni strani prikazujejo umetniški ogenj avtorja, po drugi strani pa so dokument časa, bogata zakladnica, v kateri bodo zanamci poiskali obilico gradiva za razumevanje trenutkov in dni, ki ostajajo za nami. To velja tudi za avtorske filme članov Mavrice. Pokazali so lanskega. Toneta Muellerja, izjemen etnološki dokument o družbeni dejavnosti Slovencev. Film, ki dokazuje, da ni plod uspeha le v strojih, ampak tudi v umnem sodelovanju človeških rok. 1 ilm, ki v prenesenem pomenu lepo ilustrira tudi, kako se dela pri Mavrici. Udarniško in na ho-ruk; ko poprime več rok, uspeti ne izostane. Film je prejel tudi veliko odmevnih nagrad na filmskih festivalih, saj ga odlikujejo inovativen in nevsakdanji pogled kamere, jasna zgodba in učinkovita montaža. Prikazuje pa postavljanje mlaja. Gasilce in njihovo dejavnost je predstavil deset let stari Gasilski veterani v akciji, ki prikazuje razvoj gasilskih tehnik, od nošenja veder do gašenja z gasilskimi topovi. Vroče dni je med gledalce vrnil letošnji film Janeza Kosmača Poletni dogodek, ki niza obmorske utrinke. Človek je po eni strani vse bolj drzen, samostojen, mogočen, obvladuje svet, povsem si je podjarmil . , dejavnosti favni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale vabi na literarni večer v četrtek, 8. decembra 2005, ob 19. uri v Knjižnico Domžale, kjer bomo predstavili zgodbe avtorjev, ki so se odzvali na Javni natečaj za najboljšo kratko zgodbo ter nagradili najboljše tri po izboru strokovne žirije. Pavel Pevec Vodja01 JSKI) Domžale Založba Miš predstavlja irsko literaturo Sestre... ni šans, Zrno ljubezni, Pod glogovim drevesom Naša domača založba Miš, ki ima svoj sedež na Gorjuši, jc pred kratkim v sodelovanju z Irish Literature Fxchangc iz Dublina v Sloveniji gostila vodilno irsko mladinsko pisateljico Siohhan Parkinson, ki jc obiskala nekaj šol, predavala na mariborski univerzi in bila jc gostja strokovnega posvetovanja bibliotekarjev Slovenije v Portorožu. Pisateljica jc študirala angleščino in nemščino ter na univerzi v Duhlinii (Trinitv (ollege) dosegla doktorat iz angleške literature, Je souredni-ca najpomembnejše mednarodne publikacije za mladinsko literaturo Bookbird in izredno cenjena v sve- tu mladinske literature. Kar nekaj njenih del je prejelo pomembne nagrade. Sestre ... ni šans!. Inimorna moderna verzija Pepelke, je bila leta 1997 imenovana za Bisto knjigo leta, kar je najpomembnejša irska nagrada za mladinsko literaturo, tO nagrado sta prejeli še dve drugi njeni knjigi. Knjiga Sestre ... ni šans!, je prevedena v slovenščino in je izšla pri založbi Miš, kot tudi njeno drugo v slovenščino prevedeno delo Zrno ljubezni. Obe deli je pisateljica predstavljala javnosti v Sloveniji. Ob njenem'obisku pa je bil javnosti predstavljen tudi pomemben mladinski zgodovinski roman Marite Conlon-McKcnne Pod glo- __govim drevesom, ki je najbolj brana irska mladinska knjiga (doživela je 13 ponatisov) in je postala del irske mladinske klasične literat ure. Doživeto opisuje Irsko v času krompirjeve lakote. Gospa Parkinson je bila nad Slovenijo izredno navdušena in je zagotovila, da nas bo ponovno obiskala. naravo. O vsaki stvari si mora biti na jasnem, vse se mu mora zdeti predvidljivo in pričakovano. Po drugi strani je zelo ranljiv, če se zgodi kaj .nepredvidenega, nepričakovanega, nenačrtovanega. Za takšne dogodke se poskuša pripraviti z najrazličnejšimi stalnimi ali občasnimi akcijami. Zato je bilo izjemno dragoceno videti dva filma, med katerima je preteklo 26 let. Prvi je bil Zaščitno reševalna vaja Knjižnica Domžale Cesta talcev 4 1230 Domžale tel.: 724 12 04 www.knjizni(;a-doni/jilc.si Program za mesec december 6. december ob 19.00 Raj na zemlji ali nočna mora - ('UNAMI - potopisno predavanje, predavatelja: Mateja in Damjan (lutman 7. december RAZSTAVA - Projekt ('ešmino-vega parka v Domžalah (od 7. do 18. decembra); Organizira: Občina Domžale, Oddelek ta prostor 8. december ob 19.00 Literarni večer: predstavitev zgodb avtorjev, ki so se odzvali na Javni natečaj za najboljšo kratko zgodbo; Organi, na Javni sklati za kulturne delavnosti Območne izpostave Domžale 9. december ob 17.00 - predstavitev knjige MAR1NKINA MODRA ŽOGA v obliki pravljične urice z. avtorico knjige Patriciju Peršolja 10. december ob 10.00 predavanje in pogovor z Aloisom Kolarjem, dobitnikom priznanja Sončna osebnost leta 2003 Organizira; Društvo ljubiteljev narave m starodavnih modrosti ,,GOZD" 13. december ob 18.00 Literarni večer z. Rokom Kraljem, avtorjem knjige SVET ZA VSE - predavanje in predstavitev knjige 16. december oh 17.00 N. Herlec: EGON, Lutkovno gledališče TRI 19. december ob 18.00 Da Vincijeva šifra in Sveto pismo; predavatelj: Mag. Benjamin I llastan RAZSTAVA: Sveto pismo med Slovenci (od 19. decembra do 18. januarja) 20. december ob 17.00 Pravljična urica z. obiskom Božička 21. december ob 17.00 Pravljična urica z obiskom Božička Posneti program filmskega večera »Domžale skozi časna video VHS in DVD. naročite po telefonu: 01/7227 971 Domžale 2005, drugi pa Nič nas ne sme presenetiti 1979, ko so kraljevale kratice CZ, NZ, TO, JLA in so se igrali diverzante, domoljube in sovražnike ter preganjali namišljenega okupatorja, za katerega je generalštab vedno predvideval, da bo udaril z vzhoda, iz SZ. Danes smešno, tedaj pa izjemno resno. Nihče ni smel manjkati. Vsi so bili vključeni, vsi aktivni, vsi predani in vsi vdani. Vonj po snegu je prinesel film Janeza Kosmača, ki dokumentira smučarske polete v Planici. V filmskem venčku so se zvrstili letošnji dogodki: odprtje razstave ob 80-letnici razglasitve Domžal za trg, slovesnosti v počastitev dneva samostojnosti in dneva Evrope, slovesna parada, zlet športnega društva TVD Partizan in odprtje razstave Milana Merharja. Čeprav so pred desetletjem knjižnicam mnogi napovedovali, da bodo izdihnile, tako kot kino - da bomo knjige poslej brali z računalnikov - knjižnice celo pridobivajo pomen. Niso več samo kulturne ampak postajajo informacijske ustanove. Zato je bilo odprtje nove knjižnice izjemen dogodek za Domžale. Ker jo je odprl Janez Drnovšek, predsednik države, je bilo odprtje tudi medijsko izjemno odmevno. Tudi Mavrica je posnela četrturni film o dogodku, ki je privabil več kol tisoč ljudi. Filmski večer seje končal s pobo-žično pripovedjo o postavitvi živih jaslic v Ligojni pri Vrhniki. Zaradi velikega obiska jo v novoletnem času ponovijo kar Štirikrat. Projekcija je dokazala, da v Domžalah vlada precejšnje zanimanje za ogled filmov, saj si jo je ogledalo prek 70 obiskovalcev. Tudi dvorana se je izkazala za primerno prizorišče, saj je zatemnjena, udobna in ima ustrezno projekcijsko opremo. Če je včasih veljalo, da si je filme kluba Mavrica možno ogledati samo takrat, ko stečejo skozi klubski projektor, današnja tehnika omogoča tudi njihov nakup. V klubu namreč vse filme, kijih imajo v arhivu, lahko presnamejo in jih za simbolično ceno tudi prodajo. Na ta način si jih boste lahko vsakdo znova in znova zavrti, jih pokaže prijateljem ali pošlje sorodnikom. Igor Lipovšek Govorica preprostih stvari Petelin - simbol čuječnosti Ob koncu novembra ali prve dni decembra vstopamo v ad-ventni čas, ki naj bi bil čas duhovne zbranosti, čuječnosti in dobrih del in s tem čas priprave na božič. Cerkev v teh dneh premišljuje Jezusova vabila k Čuječnosti in besede apostola Pavla, ki pravi: »Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli. Noč se je pomaknila naprej in dan se je približal. Odvrzimo torej dela teme in nadenimo si orožje luči« (Rim 13,11 - 12). Petelin je v krščanski umetnosti glavno znamenje takšne čuječnosti in prebujanja iz duhovnega spanja. Petelin je pogost lik tudi v izven-krščanski umetnosti in ljudskem verovanju. Povsod nastopa kot sončni simbol, ker prvi zaznava in s svojim petjem napoveduje sončni vzhod. Pri Sircih in Egipčanih je veljal za simbol sončnega božanstva oziroma boga ognja. Tudi Grki so ga povezovali z več bogovi, predvsem je naznanjal čuječ-nost in vzhod sonca. Kot posebej bojevita žival je bil znamenje bo-jevitosti in pripravljenosti na boj. V nordijski mitologiji nastopa kot simbol budnega vojščaka: nadzoruje obzorje in sporoča prihod sovražnikov. V zvezi s češčenjem rimskih hišnih božanstev nastopa kot varuh in buditelj. Ker napoveduje prihod dneva, učinkovito deluje zoper nočne vplive in jih odganja od hiše. Iz Svetega pisma poznamo pripoved o Petrovi zatajitvi in o tem, kako gaje petelinje petje streznilo in poklicalo h kesanju. Zato spada petelin med predmete, povezane z Jezusovim trpljenjem - naznačuje namreč skesanega grešnika. Jezus je po zadnji večerji napovedal apostolu Petru: »To noč, preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom zatajil « Ko so ga po Jezusovem prijetju prepoznali kot njegovega učenca, je vpričo vseh tajil, celo s prisego: »Ne poznam tega človeka!« Ko ga je tretjič tako zatajil, je zapel petelin. Peter seje spomnil Jezusove napovedi. Sel je ven in se bridko zjo- kal (prim. Mt 26,69 - 75). Zgodnja krščanska umetnost je rada uprizarjala ta dogodek; petelin navadno sedi na stebru med Jezusom in Petrom, v ozadju pa je mesto Jeruzalem. Petelin, ki naznanja jutranjo zarjo, nastopa v krščanskih himnah tudi kot simbol Kristusa, njegovega vstajenja, zmage nad temo noči in njegovega vnovičnega prihoda k poslednji sodbi. V stolnici v Ogleju je mozaik, ki prikazuje boj med petelinom in želvo; prizor pomeni boj med lučjo (Kristusom) in temo (želva, it. tartaruga se v mitologiji povezuje s »spodnjim svetom«, peklom ali Tartarom). V dobi romanike (9. stoletje) se petelin iz kovine pojavi na cerkvenih zvonikih in sicer najprej v Italiji, Nemčiji in Angliji. Ker napoveduje dan, ki sledi noči, je simbol Kristusa - Mesije, ki je prinesel svetu luč. Obenem naznanjal čuječnost, zmago nad temo, prebujanje k višjemu življenju. Z vrha zvonikov cerkva in katedral spodbuja vernike k jutranji molitvi in spreobrnjenju k Bogu. Petelin je zaradi svoje živahne narave lahko tudi znamenje moškosti in pretirane čutnosti. V romanski umetnosti je zato enako na slabem glasu kot kozel. Petelina, ki se bojujeta, sta znamenje jeze, prepirlji-vosti in nasilnosti. Petelin nastopa ob apostolu Petru, ob svetem Galu (Gallus lat. petelin) in svetega Vida. Slednjega slikajo s petelinom na knjigi, menda zato, ker so nekoč kot žrtveni dar svetniku prinašali peteline ali kokoši. Petelin velja za varuha časa, zato je postal Peter s petelinom zavetnik nemških urarjev. Petelin je znan kot emblem ponosa - zaradi hoje in vedenja - in kot emblem Francije. Toda slednji pomen je novejši in nima simbolične vrednosti, nastal je zaradi glasovne podobnosti in dvojnega pomena besede »gallus« - petelin in Galec. Že Rimljani so poznali besedne igre med »gallusom« (petelinom) in »Gallusom« (Galcem). Jako je nastal »galski petelin«. Petelinov in Francozov značaj sta le simbolično povezana. Bogdan Dolenec Prostovoljno gasilsko društvo Žeje - Sv. trojica vabi na tradicionalni koncert VEČER ZA VAS v soboto, 17. decembra 2005, ob 17. uri v Domu krajanov v Žejah Nastopili bodo pevci Moškega pevskega zbora Radomlje z gosti. Vstopite z nami v slovesno praznovanje božičnih in novoletnih prazniki Vstopnine ni. Otroška glasbeno-plesna predstava Gremo skupaj 17. novembra je luč slovenskega umetniškega prostora v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah ugledala nova otroška predstava Gremo skupaj, ki združuje poučne pesmice, izvrstno glasbo, odlične plesne koreografije ter zvrhan koš otroške domišljije in iskrenosti. Glasbeno-plesno predstavo je za otroke v vrtcih in učence prve in druge triade pripravila naša odlična umetnica Romana Krajnčan, ki je za svoje večletno uspešno ustvarjanje za otroke prejela že veliko nagrad in pohval ter razveselila otroke širom po Sloveniji. Premiere so se udeležili ravnatelji vrtcev po Sloveniji, predstavniki medijev in preko 100 otrok iz vrtca Mali princ in iz OŠ Domžale (2. razredi), ki so poskrbeli za pristno vzdušje v polni dvorani. Od njih smo dobili tudi prve odzive na koncept predstave. Odlično sodelovanje, skoncentri-rano spremljanje zgodbe, spodbujanje in rajanje. Skratka vsesplošni pozitivni naboj dvorane, ki je tudi v starejših gledalcih vzbudil otroški smeh in iskrenost. Na Romanina vprašanja so enoglasno odgovarjali, z njo prepevali že znane pesmice ter se zibali v ritmu pozitivne energije. Posebno pa se jim je priljubil odličen lutkar in igralec Marjan Kunaver, ki se je predstavil v vlogi hudomušnega šoferja Poldeta. S kančkom navihanosti, ki jo otroci naravnost obožujejo, je postal ljubljenec občinstva in njihov zaveznik. Poleg Romane in Poldeta pa je za vzdušje in vizualno barvitost na odru poskrbelo še 21 plesalcev iz Plesnega kluba Miki. Pesmi in plesne točke, ki povezujejo predstavo, otroke poučujejo o prometnih predpisih, jih naučijo prstnih in gibalnih igric in opozorijo o strašni coprnici Maramudi, ki ne prenese umazanih zob. Za poučnost in domišljijo v besedilih so poskrbeli Tone Pavček, Andrej Rozman Roza, Barbara GregoriČ, Ksenija Šoster Olmer in Marko Kočar. Razigrana glasba pa je delo Romane in njenega moža, izvrstnega glasbenika, skladatelja in dirigenta, g. Lojzeta Krajnčana. Predstava ko celota odlično spodbuja otroško domišljijo ter vzbuja pozitivna čustva do glasbe in umetnosti nasploh. Vse tiste, ki ste premierno uprizoritev zamudili pa obveščamo, da je predstava uvrščena v abonma otroških prireditev v Cankarjevem domu za leto 2005/2006 ter v Kraljestvo pravljic, ki bo v Cankarjevem domu poskrbelo za čarobno decembrsko praznovanje. Datumi predstav - LINHARTOVA DVORANA 3.12. Cankarjev dom, ob 17. uri 15.12. Cankarjev dom, ob 10. uri in ob 16.30 16.12. Cankarjev dom, ob 10. uri 17.12. Cankarjev dom, ob 17. uri 18.12. Cankarjev dom, ob 11. in 17. uri Andreja Okom p Nova pesniška zbirka gospe Marije Jene Duša poje Gospa Marija Jene, ki ji prijatelji pravimo naša Mici, je po dveh letih izdala že svojo drugo pesniško zbirko, ki jo je uredila in lektorirala ter ji napisala spremno besedilo gospa Janka Jerman. Mici je svojo novo zbirko imenovala Duša poje in jo je tudi sama likovno opremila s prijetnimi risbami. Tako smo spoznali še eno Mici, ki je poleg tega, da odlično igra harmonik, tudi prava ljudska umetnica, ne le pesnica v najžlahtnejšem pomenu besede. Njene lepo rimane pesmi pojejo o žalovanju za minulimi časi, spominih na mater, rodni kraj in na ljudi, ki so včasih našli več časa za sočloveka in lepoto narave. Zna pa biti tudi duhovita in kritična do razmer v sodobni raz-človečeni družbi. Njena prva pesniška zbirka Melodije srca je med ljudmi izredno priljubljena in jo je morala že ponatisniti, ludi v tej drugi bodo Dom-žalčani, zlasti tisti pravi, ki se radi spominjajo mladih let in svojega rodnega kraja, kakršen je bil nekoč, našli veliko verzov za svojo dušo. Ko jo bodo vzeli v roke, jo bodo težko odložili. Gospa Marija je še vedno živahnega, iskrivega in kritičnega duha, zato upamo, da bo s svojim velikim darom za pisanje ustvarila še mnogo pesmi in nam jih čez čas ponudila še v kaki novi pesniški zbirki Sliva Mlzerlt Naj ne mine dan brez knjige Če pogledamo na koledar, vidimo, da se bliža čas obdarovanj, zato vam tokrat ponujam nekaj zanimivih in dragocenih knjig za najmlajše. Založba Didakta je izdala slikanico SNEŽENI MEDO IN PRESENEČENJE. Slikanica govori o medvedku, ki v zasneženi pokrajini išče najbolj bleščeče stvari, da z njimi okrasi svoj brlog. To je že druga knjiga iz zbirke velikih slikanic Sneženi medo, ki navdušuje najmanjše s pravljico in predvsem s slikami medvedka, ki so mehki tudi na otip. ŽIVALSKI GLASOVI je kartonka, namenjena predšolskim otrokom, ki jih hkrati uči in zabava. S kazalcem, ki ga otrok zavrti, izbere žival in ob tem pove, kako se oglaša. S knjigo se bodo malčki igrali in zabavali. Če imate doma malo starejšega otroka pa ga bo gotovo zanimala knjiga ASTRONOMIJA. Knjiga na jasen in razumljiv način in z mnogimi slikami in fotografijami govori o dejstvih iz vesolja. Otroka bodo pritegnili osupljivi podatki o velikem poku, črni luknji, supernovi. asteroidih in še čem. Če se vaš otrok zanima za znanstvene poskuse, je knjiga 150 ZNANSTVENIH POSKUSOV nalašč zanj, saj v delu najde celo zbirko modelov in poskusov za osnovnošolce. S pomočjo knjige bodo otroci osvojili mnoga naravoslovna znanja, saj so navodila jasna, slike izjemne in naravoslovje lahko postane zabava. Za najstnike bo zanimiva tudi knjiga BOB DYLAN, ki govori o rokov-ski legendi, ki ima po 45 letih okoli sebe še vedno neskončno mnogo privržencev. To je knjiga za vdane ljubitelje dobre glasbe. V delu boste prebrali mnoge podrobnosti iz življenja pevca, a ne tistih, ki bi zanimale rumeni tisk. Gre za odkritost, a hkrati tudi zastrtost tistega, kar bi bilo preveč osebno. Založba Frane-Franc je te dni izdala slikanico Ferija Lainščka in ilustratorja Igorja Ribiča LUČKA, za katero pisatelj pravi, da ga je zgodba dolgo spremljala, se ponudila kot lutkovna in radijska predstava, tokrat pa jo beremo kot slikanico. Nežno, doživeto, prijazno in toplo besedilo. Mohorjeva družba Celje ponuja najmlajšim bralcem majhno knjižico OD PUSTA DO MAJNICE. ki z besedilom Zmage Kumer in ilustracijo Maje Šubic govori o ljudskih šegah. Besedila so opremljena z notnimi zapisi pesmi, ki so jih peli ob različnih praznovanjih. Založba Reba je izdala dve knjigi, slikanico MARUŠKA in pesmarico DAJ, SRČEK NAZAJ. Obe sta nastali izpod peresa Mateje Reba in ilustratorice Marjance Prelog. Maruška govori o majhni miški, ki doživlja svet. kot ga doživljajo naši majhni otroci, ki so nagajivi, veseli, plašni, jezni, zabavni in zasanjani. Knjigi dajejo neizbrisen čar izjemne ilustracije, ki so barvite, ljubke, dodelane in nežne, in se jih mali bralci ne bodo naveličali, četudi jih bodo gledali ure za ure. Pesmarica otrokom ponuja pesmice, ki so jih peli že njihovi starši in jih pojejo še danes naši otroci. Gre za bogato zbirko pesmi, od ljudskih, do pesmi Janeza Bitenca, Voglarjeve, Jenka in drugih skladateljev. V knjigi najdemo notne zapise in besedila najbolj znanih pesmi, kot so Jaz pa sem se nekaj zmislil, Gor čez lzaro. Dedek Mraz, Cvlimožek, Snežinka, Žabja svadba itd. Pesmi so razvrščene po abecedi. Knjiga je prijazno darilo in nepogrešljiva na otroških zabavah. Mladinska knjiga je izdala dve knjigi za otroke. 1001 PRAVLJICA je delo Lile Prap in PRAVLJICE Hansa C Andersena. Lila Prav je s svojo najnovejšo slikanico poskrbela, da se bralci zabavajo v pravljičnem labirintu. Otroci sami izbirajo pravljico, kar ponuja ob branju posebno prijetno in zabavno doživetje. Avtorica vabi najmlajše na bralno pustolovščino, kjer se lahko ure in ure zabavajo. Knjiga Pravljice pa prinaša 24 pravljic, s katerimi založba nekako zaključuje vrsto praznovanj ob 200-letnici rojstva velikega pravljičarja.V knjigi so nadvse prikupne ilustracije Suzi Bricelj. Tatjana Kokalj Pogovor z Matjažem Brojanom, avtorjem feljtona o zgodovini Sokolskega društva v Domžalah Sokole je vodila domoljubna misel Ob 100-letnici Sokolskega društva Domžale, katerega nadaljevalec je Športno društvo TVD Partizan Domžale, je v Slamniku eno leto izhajal feljton o ustanovitvi in delu Sokola, ki ga je pisal znani domžalski novinar in publicist Matjaž Brojan. Njegovi feljtoni so našli mesto tudi v knjigi z naslovom DOMŽALSKA STOLETNA ŠPORTNA SLED, v kateri sta s soavtorjcm Janezom Bizjakom, ki je avtor prispevka o delu TVD Partizan, predstavila zgodovino in sedanjost tega, za našo občino, zelo pomembnega gibanja. Odločila sem se, da Matjaža Brojana, tudi nekdanjega odgovornega uredniku Slamnika, povprašam o njegovi odločitvi za raziskovanje sokolske preteklosti. V raziskovanju domžalske pretekl-sotijebilo leto 1905 zelo pomembno, saj seje v tem letu v Domžalah zgodilo mnogo, za prihodnost celo usodnih stvari. To je bilo obdobje slamnikarske stavke, leto pričetka gradnje društvenega doma, leto dni se je že gradilo domžalsko pokopališče, pripravljala se je ustanovitev fare, zgodilo pa se je tudi dejanje oz. konflikt med nem-škutarji in Slovenci. Domžalčani so se v obdobju nasilne germanizacije in vnašanja nemštva v vse pore življenja znali postaviti kot Slovenci, iz Domžal so v nedeljskem popoldnevu pregnali Nemce in njihovo zamisel, da bi svoje nemštvo praznovali v Domžalah. Kot odgovor nemškutarjem so ob koncu istega leta - 26. decembra 1905 ustanovili Sokolsko društvo. Domžalčani so začutili, kam spadajo, zato so se množično vključili vanj. Ker pa se ob tem zavedam pomembnosti tega leta, sem sklenil, da podrobneje raziščem dogajanje in društveno zgodovino Sokola. Da pa mineva ravno sto let, je bila to zgolj slučajnost. Seveda pa smo jo uporabili za zamisel o feljtonu, ki je sedaj za mano. Od kod vse podatki? Dolga leta že zbiram vsakršno gradivo o Domžalah, nekdanjih prebivalcih, posebej skrbno sem vsaj že 30 let predan zgodovini šolstva in pa športa. V športu pa so Sokoli v prvi polovici 20. stoletja pomenili vrh uspešnosti med telovadci, saj so nekateri domžalski telovadci osvajali celo najvišja mesta v tedaj razširjenem kakovostnem vrhu telovadbe v Sloveniji. Podatke so mi posredovali tudi nekateri takratni funkcionarji Sokolskega društva, kot je bil Janko Gabrič, Milan Likar, med telovadci pa mi je o svojem telovadnem delu veliko pripovedoval naš družinski prijatelj Ivan Čas - Tošo. Kako pa so Sokoli poslovali, pa sem lahko prebiral v ohranjenih zapisnikih, ki so ostali o delu društva. K sreči je bila skrb za zapisnike nekoč poudarjeno velika, tako da imamo danes pravzaprav dokumentirano vse, kako in zakaj so se odločali, sestankovali in delovali. Seveda pa je v omenjenih zapisnikih množica imen različnih vodstvenih in športnih organov v društvu. Kaj je po tvojem mnenju najbolj iztopajoče v domžalskem sokolske m društvu? Med starejšimi in mlajšimi člani Na slavnostni akademiji Je županja Cveta Zalokar Oražem Matjažu Brojanu, soavtorju Domžalska stoletna športna sled, v Imenu TVD Partizan Izročila posebno priznanje. društva je bila spoštljivost na prvem mestu, spoštovanje starosti, avtoritet in reda, predvsem pa neomajna disciplina društva so lahko vsem današnjim organizacijam za vzor, predvsem pa mora ta spoštljivost, naslavljali so se z brati in sestrami, biti tudi primer, kako lahko starost, če je spoštovana, pomaga mladim k uspehom. To velja za vsako društvo, kjer so generacijske razlike velike, pot pa je v sospoštovanju obojih zagotovo bolj uspešna. Ali bi bila današnja tovrstna društva sposobna zgraditi Sokolski dom? Domžalski sokolski dom je bil zgrajen v vasi (do leta 1925, ko smo postali trg). Ta mala vas Domžale, ki je imela le tri malo večja naselja, pa je zmogla v zelo kratkem času desetih let, pridobiti ne le Sokolski dum, pač pa zgraditi tudi Društveni dom, pridobiti faro v Domžale in udejaniti mnoge zamisli, ki bi jih danes petdesetkrat večji kraj ne zmogel. Velike ambicije Domžalčanov in gradnje ncpremerljive s tedanjo velikostjo kraja, so poenotile ljudi na poti k istemu cilju, saj je znano, da uspeh zelo privablja in združuje, neuspeh pa odbija. V današnjih razmerah je nekaj te sinergične pripravljenosti - delati za isti cilj, še v oddaljenejših krajevnih skupnosti, pri gasilcih in morda še kje. Se strinjaš, da je domoljubje vrednota, ki izginja? Če nekdo danes reče, da ima domovino rad, se brž norčujejo iz njega, izjava pa je hitro patetična. Z osamosvojitvijo Slovenije se zdi, da nam domovine nekako ni treba več ljubiti, zato se človek sprašuje, ali moramo biti res ogroženi, da stopimo skupaj. Če ne bi bilo pravih domoljubov, kot sta bila Anton Martin Slomšek in general Rudolf Maister, Slovenija zagotovo ne bi obstajala v današnjih mejah. Za ta dva znamenita človeka domoljubje ni bila floskula, udejanjala sta ga z državotvornimi dejanji. Ali ti ob delu na Radiu Slovenija, kjer si novinar - urednik, ostaja še kaj časa in zamisli za kakšen nov projekt? Seveda mi je les že kaka tri desetletja v največje veselje. Skozi govorico predmetov skušani uresničevati svoje zamisli, ki jih imam v oblikovanju lesa še nekaj pred sabo. Te zamisli se navezujejo na zgodovino Domžal, zgodovino Slovencev, našo literaturo. Kaj pa imam v glavi med temi zamisliini. pa naj za kako leto ostane skrivnost. Hvala in iskrene čestitke! Vera Vojska Praznik Društva LIPA - Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Spomini ostajajo Vsaka predstavitev literarnega zbornika univerz za tretje življenjsko obdobje, katerega nosilec je domžalska univerza za tretje življenjsko obdobje, je praznik. Pa ne le 54 avtorjev zbranih pesmi in proznih tekstov, ki se jim je pri ilustriranju zbornika Spomini ostajajo letos pridružilo kar 10 ljubiteljev slikarstva, temveč vseh, ki smo se zbrali, da že osmi zbornik pospremimo med bralce in bralke. Že prireditev ob predstavitvi zbornika je pokazala, da ljubitev ni malo, saj so do vrha in še čez napolnili dvorano Kulturnega doma Franca Bernika ter po Beethovnovi Za Elizo v izvedbi pianistke Marine Aparnik, najprej prisluhnili Metki Zupanek, predsednici Društva Lipa, ki je po pozdravu vseh zbranih ter ugotovitvi, da je zbornik rezultat ljubezni in želje po literarnem ustvarjanju, na oder /*»!*• I.tf.t r«6r u:6eMBJ» »int: iifmu rovomi povabila Milana Mariniča, direktorja kulturnega doma, ki mu je letos pripadla čast, da je napisal uvodnik v zbornik. Po njegovem mnenju je predstavitev zbornika diplomski nastop vseh sodelujočih, Domžale pa imamo to srečo in možnost, da ob vrhunskih prireditvah, gostimo tudi tovrstne, ki na prisotne vplivajo z neskončno pozitivno energijo. Na odru so mu družbo delale Unicefove punčke, ki so jih dekleta iz Društva Lipa naredila zato, da bi donatorjem delala družbo, zbrani denar pa naj bi preko Unicefa pomagal otrokom, ki pomoč potrebujejo. Županja Cveta Zalokar Oražem je govorila o spomnih, ki jih je našla v letošnjem zborniku, pa o rojstvu nove knjige, ki se je veselijo vsi. Vsi sodelujoči s svojimi prispevki po njenem ostajajo radovedneži, ki vedno iščejo nekaj novega ter s svojimi deli potrjujejo, da jim starost ne more do živega. Srečanje z avtorji se ji zdi, kot da je prišla v družino, kjer vladajo toplina, ljubezen in razumevanje, zbornik pa kulturno in duhovno bogati vse, ki ga vzamejo v roke. Spomini ostajajo zapisani in ne bodo nikoli pozabljeni. V nadaljevanju prireditve smo prisluhnili delčku literarnega dela slehernega od ustvarjalcev zbornika in jih nagradili z aplavzi, ki je vsakemu od njih povedal, da cenimo njegov prispevek, da nam je njegova ustvarjalnost všeč, hkrati pa smo ob poslušanju spominov vsak zase iskali podoben spomin iz. svojega življenja in ob tem razmišljali, ali bomo morda tudi mi kdaj te spomine ohranjali za prihodnost. Med pesmimi in odlomki iterarnih del, ki sojih bra-i Anica Gladek, Marjeta Blažej, Iva Ogorevc, Helena Ogo-revc, Zlatka Levstek in Tone Ipa-vec, je bila glasba, ki vedno najde pravo mesto. Tudi tokrat so pesmi Pevskega zbora Lipa in Otroškega pevskega zbora GŠ Domžale-Men-geš Črički in glasba Harmonikar-skega kvarteta Lipa Domžale povezali v šopek vse, čemur smo bili priča 22. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika. S tem pa prijetnega druženja ob novem zborniku še ni bilo konec, saj je organizator številne goste povabil v novo Knjižnico Domžale. Iskrene čestitke ob izdaji zbornika/ki mu želimo prijetno pot med bralce in bralke, ki naj sami ugotovijo, da SPOMINI Zapisani v večnost, z nevidnim peresom modrosti ohranjajo čas. Milojka Lunar Vera Vojska Pogovor z asistentko za tuje jezike na domžalski gimnaziji Italijanka Haseena Barhana je jezikoslovka, ki pot ti projektu Comenius zdaj že dober mesec razdaja svoje znanje in izkušnje kot asistentka za tuje jezike (italijanščino, nemščino, angleščino) na domžalski gimnaziji. »Sem Italijanka ...in moja dežela je zelo lepa, ima lep jezik, Čudovito kulturo,« se nam je predstavila »... vendar ne želim biti Italijanka.« Italija po njenem mnenju ni dobra država. Predvsem, pravi, šepa sociala, prevelike razlike so med prebivalci, mladi so odrinjeni na rob, poskrbljeno je le za tiste, ki imajo denar ... Kako to, da ste se odločili za poučevanje v Sloveniji? In zakaj ste se odločili ravno za Domžale? Že leta me zanima kontakt s Slovenijo. Možnost za poučevanje pri vas pa se mi je ponudila šele zdaj, po dveh letih po opravljeni specializaciji. In zakaj ravno Domžale, sprašujete? Ker niso pretirano velik kraj in to mi je zelo všeč. Zelo mimo je, ni kaotično. Nimam težav znajti se tukaj, parkirati ... Sploh pa mi leži delo v tej vaši šoli, je zelo dobra in je naredila name velik vtis. Skratka, imate zelo lepo šolo, zelo dobre profesorje, zelo v redu ravnatelja... Sliši se, kot da ste prišli v Indijo Koromandijo ... Niti najmanj (smeh) ... saj ne maram piti kave iz avto- mata! V Trstu imajo v šoli bar, kamor gredo lahko na kavo. Katere jezike še govorite oziroma obvladate? Se želite učiti še drugih jezikov? Govorim nemško, angleško in nekoliko slovensko, moram pa reči, da slovenščino kar dobro razumem, saj hčerki obiskujeta slovensko šolo in vrtec. Nadalje, učila sem se jezika urdu (Pakistan, severna Indija), govorim in želim študirati perzijski jezik (Iran), berem in pišem arabsko ... Želim se še izboljšati. Sploh pa bi rada še študirala orientalske jezike. Kje ste študirali? Jezikoslovje v Vidmu, Trstu in Regensburgu, filmsko šolo pa blizu Benetk. Specializacijo sem opravila v Trstu. Koliko časa boste ostali na naši gimnaziji? Pet mesecev zagotovo, morda pa celo do konca šolskega leta - če mi bodo le podaljšali pogodbo. Slednje bi mi zelo ustrezalo, saj bi tako imela na razpolago več časa. da se tudi jaz nekaj novega naučim: rada bi se čim bolje naučila slovenščine. Ali ste kdaj razmišljali, da hi se iz Italije preselili v tujino? Kam? Velikokrat, ker mi ni všeč to, kar se dogaja v Italiji. Mož mi je že neštetokrat rekel, pojdimo ... Kam? Pogovarjava se, da bi se preselili v Slovenijo. Vendar je to zelo težko storiti: zaradi hčerk, ker imata tukaj prijatelje. Intervju z asistentko je naredila in skoraj v celoti privedla dijakinja Jana llojnik iz otlelka 4. E. ki si je za maturo izbrala italijanščino. UMNIK - decembar 2005 stran 21 Da se ne pozabi Začetki ortodontskega zdravljenja v do nižala h Z odmikanjem časa mnogi, tudi v domžalskem zobozdravstvu, pozabljajo ali ne vedo, kdaj in kdo je zasnoval ortodontsko dejavnost v tukajšnjem zdravstvenem domu. V interesu resnice in zgodovine zobozdravstva na Domžalskem je, da pojasnim in dokumentirano podkrepim, da sem prvo ortodontsko organizacijo organiziral in vodil jaz, avtor tega prispevka. Torej, začelo se je takole: Po končanem študiju stomatologije na ljubljanski medicinski fakulteti leta 1963 sem s privoljenjem in v dogovoru s predstojnikom Stomatološke klinike, prof. dr. Jožetom Rantom, enoletni zdravniški staž prebil na njegovem oddelku za zobno in čeljustno ortopedijo. Glede na uspeš- no obvladovanje ortodontskega zdravljenja mladih pacientov in zaradi pomanjkanja ortodontov, mi je dal pisno priporočilo, da lahko ustanovim ortodontsko dejavnost v vojaški bolnišnici in v Zdravstvenem domu v Domžalah, kjer sem tedaj honorarno opravljal dela stomatologa. Tako sem tudi storil. Z dovoljenjem armade ter direktorja ZD, dr. Ludvika Kovača, sem na pomlad leta 1964 v zobni ambulanti začel z ortodontskim delom. Uprava ZD je zobnega tehnika Tineta Nagodeta poslala na Stomatološko kliniko, da se je priučil izdelave or-todontskih aparatov, asistirala pa mi je Mija Bitenc, ki sedaj živi v Cle-velandu, ZDA. Tedaj je zobna ambulanta domovala v pritličju stanovanjskega bloka na Masljevi ulici. FRANCE C B R A R LJUDJE OB RADOMELJSKI MLINŠČICI Kulturno društvo Mlin Radomlje bo izdalo knjigo LJUDJE OH RADOMELJSKI MLINŠČICI. Avtor France Cerar je v dveh letih /.bral gradiva za 172 strani v formatu A4. V knjigi so zbrani predvsem zapisani spomini in pogovori z ljudmi, ki so živeli in delali ob Mlinščici in večina opisanih še živi. Posamezni so že v letih in zato bo delček domače zgodovine tako le ohranjen. Večji poudarek kot opisovanju obratov in delu za vsakdanji kruh knjiga daje temu, kar so opisani počeli v prostem času v različnih društvih in organizacijah. V knjigi bo tudi več barvnih slik in starih dokumentov. Prvo poglavje zajema zgodovino Mlinščice, mlinarstva po svetu in pri nas ter elektrifikacije naših krajev. Sledi še 19 poglavij, med njimi je pomembno tudi srednje - Slovenska sola med okupacijo v Vibičevem mlinu na Škrjančevem. Prednaročniška cena 2990 SIT velja do izida knjige, ki bo predvidoma sredi decembra 2005, pozneje bo prodajna cena 3500 SIT. DOMŽALE V vojaški bolnišnici pa sem to delo začel opravljati kasneje, ko sem bil imenovan na položaj predstojnika stomatološkega oddelka bolnišnice. Kot mlad v tej specialistični stomatološki stroki, sem menil za potrebno, da bi mi delo kontroliral nek izkušen ortodont. Zaprosil sem prof. dr. Ranta in ta je prišel. O rezultatih pregleda je poročal upravi ZD, kopijo tega pa je poslal meni. V poročilu je med drugim zapisal (zaradi dolžine zapisa navajam le krajši izvod): »Dr. Vulikić je obiskoval nekaj časa Kliniko za čeljustno ortopedijo v Ljubljani in je te vrste stomatologijo moral končati zaradi različnih vzrokov. Da bi bil v svojem udejstvo-vanju bolj gotov, je večkrat iskal konzultacije na kliniki. V ta namen meje povabil, da bi pregledal nekaj otrok. Zato sem 21.9. 1965 obiskal zobno ambulanto v Domžalah in sem imel priliko pregledati 39 otrok, katere je zdravil dr. Vulikić. Ob tej priliki sem videl, da ima imenovani zelo. lepe uspehe. Predstavil mi je deset progenij, ki so eden najtežjih problemov v ortodontiji. Da je imel tako lepe uspehe, je bil vzrok to, da je imel zelo disciplinirane otroke kakor tudi starše. Vodila seje skrbna administracija in evidenca in lično izdelani modeli.« In tako naprej. Ob koncu je ZD priporočil, da bi to dejavnost razširil še na občine Mengeš, Kamnik in Moravče. Dve leti kasneje je armada prepovedala honorarno delo vojaškim zdravnikom v civilnih zdravstvenih ustanovah. Tedaj mi je uprava ZD izdala potrdilo, ki se glasi: »Zdravstveni dom dr. Tineta Zajca Domžale potrjuje, da je stomatolog dr. Velimir Vulikić opravljal v Šolski zobni ambulanti v Domžalah od 9. aprila 1964 do 15. aprila 1966 dela s področja ortodontije.« Potrdilo je podpisal dr. Ludvik Kovač. Za menoj je delo nadaljeval tedanji šef zobne ambulante, dr. Zvone Zajdela. O tem meje 12. 7. 1966 pisno obvestila uprava ZD, kjer je pisalo tudi to: »Na predlog delovne skupnosti Zobne ambulante Domžale, za katerega je dal soglasje svet našega zavoda in ki je v skladu s strokovnim mnenjem Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, bo začasno opravljal ortodontska dela dr. Zvonimir Zajdela.« Za dr. Zajdelo pa je s tem delom nadaljeval mlad specialist, ortodont, dr. Mitja Šircelj. Prlm. dr. Velimir Vulikić Spominska prireditev v Dobrniču Nedeljske spominske prireditve ob (»2-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču se je udeležila množica ljudi, mladih in starejših: domačinov, borcev, praporščakov, med njimi tudi okoli deset udeleženk prvega kongresa. Slavnostna govornica - poslanka DZ in županja Občine Izola, gospa Breda Pečan, ki je bila kritična o vlogi žensk v družbi danes. Kot je povedala, so Slovenke dobile volilno pravico 17. maja 1942, ko je izvršni odbor OF izdal odlok o pasivni in aktivni volilni pravici žensk. Na zasedanju odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bilo 10,8 % žensk, kar je več, kot je današnji delež žensk - glede na ta-kratno vlogo zbora. Nič manj spodbudno ni govorila o položaju delavca v družbi. Med drugim je izpostavila, da je pravica do osemurnega delavnika le še črka na papirju itd. Deležna je bila burnega aplavza prisotnih na slavnostni prireditvi in srečanja z dvema preživelima udeleženkama prvega kongresa pred V prispevku Vtisi z Raba v prejšnjem Slamniku je bilo nepravilno zapisan priimek - na sliki je namreč ga. Angelca Vodnik. Uredništvo 62-imi leti s tovarišico Pavlo Arhar in Ivanko Lukšič. • Vse prisotne je pozdravila Danica Simšič, županja Mestne občine Ljubljana in predsednica Slovenske protifašistične ženske zveze Slovenije. Zadovoljna z množično udeležbo preživelih udeleženk kongresa in ostalih, je opozorila, da so se ženske od nekdaj morale boriti za svoje pravice, še danes pa niso v enakopravnem položaju, itd. Kulturni program so sooblikovali učenci OŠ Dobrnič, Ženski pevski zbor »Svoboda«, Mirna, Moški pevski zbor »Emil Adamič« iz Mokronoga in drugi. V spominski sobi 1. kongresa so ob tej priložnosti odkrili doprsni kip prve predsednice Angele Ocepck. /brani pa so si lahko ogledali razstavo likovnih del mladih in poletne kolonije. Prireditev so pripravili Društvo Dobrnič, Občinski odbor združenja borcev NOB Trebnje, Turistično društvo. Krajevna skupnost in Gasilci ter domačini Dobrniča. Hvala vsem sodelujočim, govornikom in drugim, ki so bili udeleženi v tem projektu. Naslednje leto nasvidenje, še v večjem številu, v Dobrniču. Zabeležil In foto: Jože Novak DECFMBER/oriWi iofuo STRELEC PLOD ........ 04Ne DRUGA ADVENTNA KOZOROG Z HLADNO A sklepi, kolena, J kosti, koža A sol. korenina, gomolji f KORENI SVEŽI s vi no goleni, vene maščoba, olje VODNAR CVIT MOKRO y stopala, 0 nart. rt prsti na « nogah A ogljikovi hidrati LIST TOPLO Don človekovih pravic 11 Ne TRFTJA ADVENTNA S* A »1 A G Slava, \\ / C možgani, # N <*' el j PLOD HLADNO vrat. J sol. korenina A gomolji KORENU ■'SVIZE SVETLO 18 Ne DVOJČKA ma5i-i,ba-o|j<; CVET RAK MOKRO V pljuča. o p™- — želodec. V jetra A ogljikovi hidrati LIST Dan ustavnosti LEV TOPLO srce, krvni obtok. arterije. hrbet beljakovine 0 PLOD HLADNO prebavila. vranica. M trebušna L slinavka ♦ DEVICA KORENINA ........... Pomagajmo živalim v stiski - zima prihaja Kdaj se bomo naučili, da moramo tudi živali, katerih edina krivda je v tem, da se niso rodile kot človek, obravnavati z dobroto in spoštovanjem. Kdaj bodo ljudje dojeli, da vendar živali čutijo in trpijo ... če si je človek prisvojil pravico živali podrediti, je torej odgovoren za njihovo dobro počutje. Dokazano je, da zaradi malomarnosti in brezčutnosti živali trpijo od rojstva do krute smrti. Zaščitniki živali prosimo vse ozaveščene ljubitelje živali, pomagajte nam še naprej. Ce boste opozorili lastnika katerekoli živali 0 grobem ravnanju, ste storili že veliko. Lahko ga prijavite na Društvo proti mučenju živali, Policiji ali veterinarski inšpekciji. Pedagogi, učitelji, prosimo vas, da učencem predavate o lepem ravnanju z živalmi. Prosimo duhovnike, da vernike pri sveti maši in mladino pri verouku učite, da so živali prav tako kot človek božje stvarstvo. Nihče jih nima pravice mučiti. Tudi veterinarji imajo pri svojem delu na terenu možnost oziroma je njihova dolžnost osveščati in opozarjati lastnike o pravilnem in humanem ravnanju z živalmi. V času, ko mraz ogroža ne le ljudi, ampak tudi živali, je dolžnost in skrb vseh lastnikov, da bodo njihove živali zimo preživele na varnem, toplem in čistem prostoru. Na podeželju in urbanem okolju je še vedno preveč, kar sploh ne bi smelo biti, izjemno krutega ravnanja lastnikov do svojih psov čuvajev, kajti o tem prihajajo številne prijave na Društva proti mučenju živali. Žrtve mraza so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem zvesto čuvajo gospodarjevo imetje vso dolgo zimo. Iz izkušenj vemo, da ni odveč ponovno opozoriti na osnovne pogoje, ki so: - suho in toplo zavetje, dobro izolirana uta z nepremočljivo streho. Uta naj ne bo na vlažnih, mokrih tleh, naj bo dvignjena od tal. V njej naj bo vedno otep slame ali krme, ki se mora ob deževnem vremenu menjati. Vhodna odprtina naj ima preko visečo toplo zaveso. Pred uto naj bodo položene deske, da pes ne leži na cementu ali vlažnih tleh. V hudem mrazu spadajo psi v toplo hišo ali hlev, kjer naj imajo svoj prostor. Na mraz so posebno občutljivi mladi psički ali kratkodlaki psi. Privezani psi morajo imeti usnjeno ovratnico, ki jih ne sme stiskati ali drgniti. Veriga mora biti dolga najmanj štiri metre. - Psi morajo dobiti najmanj dva obroka ka- lorične, goste in tople hrane na dan. Mladi psički se hranijo od enega leta večkrat na dan. Tudi pozimi potrebujejo dovolj pitne, sveže vode, še posebno, če jedo suho hrano - brikete. Psi so družabna bitja, osamljenost in dolgočasje vplivata nanje kot na človeka, zato ne imejte gospodarju najbolj zveste in vdane živali vedno na verigi ali v pesjaku. Spustite ga vsaj enkrat na dan, da se sprosti, kajti pes mora čutiti, da je član družine. Verjemite, hvaležen vam bo. Prav tako ne imejte psov v zapuščenih barakah, skednjih, kleteh, garažah, balkonih in na tistih krajih, kjer daleč naokoli ni stanovalcev. Ne ubijajte živali na krut način, to je človeka nevredno dejanje, ki je tudi kaznivo. Do živali prijazne ljudi prosimo, da v prihajajočem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za lačne, žejne, premražene in zavržene muce, psičke ter druge živali. Spoštujmo vse živo in pomagajmo vsakemu živemu bitju, ki je potrebno pomoči! Štrika Kuret Kulturno društvo MLIN Radomlje ho v četrtek. 22. decembra, ob IS. uri \ Kulturnem domu v Radomljah priprta* llo predstav itcv knjige avtorja l antceta < erarja Ljudje ob radomeljski mlinščici Predstavitev ho vodil novinar in publicist Matjaž Brojan. Obiskali smo domžalsko knjižnico Sončno dopoldne je bilo, ko smo odšli iz Doma upokojencev Domžale proti novo odprti Knjižnici Domžale na »spoznavni obisk«. Za spremstvo so nam prijazno ponudile svojo pomoč gospe, ki delujejo v domžalski Karitas. Naš obisk je bil dogovorjen za deseto uro dopoldne. Sprejela nas je gospa Marta, ki nam je predstavila, kako knjižnica deluje, koliko novih področij še pripravlja za svoje bralce PEDIKURA PANČUR Vlasta PANĆUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek in obiskovalce in kako se povezuje tudi s sosednimi kraji. Videli smo tudi del odprtja nove knjižnice na video posnetku. Za marsikoga je bilo zanimivo in privlačno tudi to, da bo program predavanj, predstavitev in drugih dejavnosti dostopen na spletni strani knjižnice za en mesec vnaprej, kar bo morda tudi stanovalkam in stanovalcem omogočilo, da si bodo katero od najavljenih prireditev ogledali sami aH pa organizirano. Tokrat smo si ogledali tudi prostore nove knjižnice, ki so z opremo in namembnostjo prijetno okolje za vse, ki iščejo znanje, učenost, razvedrilo v knjigah. Direktor knjižnice nas je povabil, da znova pridemo in uporabimo ponudbo domžalske moderne knjižnice. Zahvalili smo se za vabilo in prijetno doživetje ob ogledu. Preden pa smo vzeli pot pod noge, smo se v lokalu v preddverju Mercatorja odžejali oziroma okrepčali s kavo. Tako je bil lep, sončen dan še lepši. Vladka Brumen Tokrat nagrajuje FIAT AMBROŽ Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjige Študentske založbe Litera iz Maribora: Tatjana Slabajna, Kamnik, Kajuhova pot 1; Stane Rihtar, Domžale, Aškerčeva 11; Veronika Pogačar, Radomlje, Dermastijeva 12; Jelka Plaznik, Domžale, Trdinova 34; Ivan Cafuta, Ljubljana, Jakčeva 39; Pavla Frelih, Domžale, Železniška 2; Lea Mir Horvat, Ljubljana, Ul. Bratov Učakar 88. Čestitamo! Vabimo vas, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO, za katero najsrečnejšim reševalcem FIAT AMBROŽ poklanja naslednje nagrade: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. plastična ročka 4 1 olja CASTROL TXT 3. plastična ročka 4 1 olja CASTROL GRX 3 4. preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne rešitve pričakujemo do 16. decembra 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Društvo Quercus Dob Noč čarovnic Praznovanje NOČI ČAROVNIC se je iz dežele »tam čez lužo«, kot radi imenujemo ZDA, razširilo po celem svetu in tudi naši kraji se temu niso izognili. Zato smo člani mladinskega DRUŠTVA QUER-CUS DOB na zadnji oktobrski dan našim malim sokrajanom, njihovim staršem in seveda vsem mladim, ki se radi zabavajo, pripravili prav posebno presenečenje. Povabili smo jih, naj se nam pridružijo pri Dnevava oblikovanju buč in izdelavi pobarvank, seveda na temo noči čarovnic. Seveda pa mladi v Dobu ne pozabljamo, da je 31. oktober tudi DAN REFORMACIJE in v počastitev 450. obletnice izida prvih dveh slovenskih tiskanih knjigjKATEKIZEMIN ABECEDNIK), ki juje napisal Primož Trubar, oče slovenske književnosti in prvi tvorec idej, da smo Slovenci narod, pripravili predstavitev njegovih del. reformacije tudi nismo povabili. Ker pa vedno pravimo, da je potrebno združiti prijetno s koristnim in ker je naš moto mladi za mlade, smo naprosili otroke, da naj s seboj prinesejo igračo, ki je ne potrebujejo več. Lahko rečemo, da smo bili ponosni, da je prav vsak otrok prinesel s seboj igračo. Nabralo se je cel kup igrač, ki jih bomo namenili otrokom, ki jim je takšna oblika zabave ni omogočena oz. dostopna. In bili smo zelo veseli, da se je mlado in staro zabave, ki jo je obiskala tudi prava čarovnica, udeležilo v velikem številu. Po-kusili so lahko tudi zadnji kostanj letos, si privoščili skodelico toplega čaja in uživali ob dobri glasbi. Superbov & Smvlo Društvo izgnancev Slovenije Vse člane in članice DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE vabimo na občni zbor in tradicionalno novoletno srečanje s kulturnim in družabnim programom, ki bosta v torek, 20. decembra 2005, ob 12. uri v gostišču Kovač na Količevem. Ob tej priložnosti bomo že od II. ure dalje pobirali članarino za Vestnik. Dobrodošli! Frizerski salon Barbara nagrajuje Da boste lepši v prazničnih dneh Najbrž kar precej bralcev in bralk našega Slamnika že pozna FRI-ZKRSKI SALON BARBARA v Dobu, Ulica 7. avgusta 13, kjer sta vam prijazni frizerki Barbara in Mateja doslej urejali predvsem frizure, tako damam, kot gospodom in otrokom. Od 1. decembra 2005 je Barbara Jelen svojo ponudbo obogatila in vas vabi, da si pri njej urejate tudi nohte. Doslej so se nohti podaljševali z umetnimi konicami, odslej bo drugače. Barbara ima povsem novo tehniko - GELIRANJF; NOHTOV. To pomeni, da vaše nohte podaljša in utrdi s posebnimi geli, ki omogočajo, da so nohti lepši, bolj zdravi in obstojni. Ker Barbara želi, da čim prej preizkusite novo metodo, boste imeli ob prvem obisku Frizerskega salona Barbara ob geliranju nohtov 15 odstotkov popusta. Kot nalašč za bližnje praznične dni, ko vsi želimo biti lepi in urejeni. Salon lahko obiščete vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, zaželeno je telefonsko prednaročilo 041 865 697 in 7210 170. Vse bralce in bralke FRIZERSKI SALON BARBARA tudi vabi, da sodelujejo v nagradni igri. Med bralci in bralkami, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, bomo izžrebali tri, ki bodo dobili eno od naslednjih nagrad: GELIRANJE NOHTOV, ŽENSKA FEN FRIZURA IN MOŠKO STRIŽENJE. Kje je Frizerski salon Barbara: a) v Dobu b) v Domžalah c) na Viru Vaše odgovore pričakujemo do 16. decembra 2005 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale p.p. 2,. 1230 Domžale. Srečno! Športno društvo Preserje Razstava buč Narava se je odela v jesenske barve in vabi k počitku. Na mnogih vrtovih so se tudi letošnje poletje razraščale buče vseh vrst. Iz njih lahko naredite peciva ali pripravite okusne kompote. Tisti, ki imajo dobre ideje in spretne roke, pa uspejo iz buč izvabiti različne skulpture. Izdelovalci so iz leta v leto bolj izvirni. In kar lepo število razstavljenih izdelkov je bilo na razstavi buč, ki jo je organiziralo ŠD Preserje. Ker so bile najbolj izvirne buče tudi nagrajene, velja omeniti, kdo si je tokrat prislužil nagrado. Žirija je enoglasno izbrala - ne boste verjeli- motor. V izdelavo je lastnik vložil preko 10 ur dela. Poleg izvirnosti je potreboval mnogo potrpljenja ter mirno roko. Kot najboljšo skupinsko bučo je komisija izbrala Bučno vas. Obema zmagovalcema čestitamo! Razstava buč je bila dobro obiskana. Veliko obiskovalcev je bilo iz bližnjih krajev. Torej se naše vabilo sliši tudi v sosednje vasi. Obiskovalci niso ostali ne žejni in ne lačni. Za slednje so poskrbele pridne gospodinje, ki znajo iz buč speči tudi pecivo. Ker je jesen čas kostanja inje najslajši tisti, za katerim se ni potrebno potikati po gozdu, smo postregli tudi s pečenim kostanjem. Upamo, da vam je teknil. Barbara Peterlln RTC Krvavec obvešča, da se na Krvavcu in na Roall že odlično smuča. Vabilo vas, da tudi vi preživite prijetne trenutke na belih poljanah, kjer bosta smučala tudi nagrajenca njihove nagradne Igre, ki sta pravilno ugotovila, da gre za smučišči Krvavec in Rogla: Boris Erbcžnik, Krtina I b, Dob Petra Urankar, Lukovica 15 Čestitamo! POKRAJINE ASTURIJE S ^ifSJfJf v SEVERNIŠPAHUI TS,"ji, av»ikU0 ANGLEŠKI DRAMATIK (M) BOLGAR. MESTO 08 ZALIVU ČRNEGA MORJA JUNAKINJA ROMANA ■APHIV ŠIME VUČETIČ OSKAR NEOBAL POLNILO ZA SLADICE AMERIŠKI PISATELJ HEMINGWAY (ZBOGOM OROŽJE. STAREC IN MORJE) GRAFIK JUSTIN MESTO V FRANCIJI, 08 L0ARI ĆAPK0VA ODAMA IT. PEVEC CELENTAHO DEL TEDNA SALMA HA VEK ZAKONI TOST OSEBNO OBLIKOVANO,: Ml)/ NADSVETN0 ALI NAD. i GRŠKE ČLOVEŠKO BITJE ; BOGINJE ALI SILA j HEFELE VELIK Ć01N NA CEVA5TI i TRINI PODALJŠEK «uC,ii 0A0SKI GLAVE PRI 'Ki. i SPRINTER ŽIVALIH VIMENA, AMfRIŠKl SATIRIK /AN TABAK 18 VESEL. BARKACA UŠESNI ZDRAVNIK PRISTAŠ EVHEMF. RI/MA PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA HONDA Moč naših tanj CAR-LINE AMBROŽ d.o.o. Prešernova 12, 1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net www.honda-ambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.si IVER, TRŠČICA GOGOLJEV LITERARNI JUNAK BUI.JBA PROIZVOD ČEBEL SOL OCETNE KISLINE ORANŽADA MIMALAJ SKA KOZA PODOBA GOLEGA TELESA EKONO MISTKA PETRIN lili. VOKAL KOTNA MERA IAN ANni THORPE flMNl« NAJDALJŠI COLNIK lEV] nu TOK VOLGE PODLO? NtCAV FEVDA LIZMU POGAN; VELIKAN NEKO. RUS. SMUČAR TEKAČICA SMETA. NINA DELAVEC NA LADJI HUDA JEZA, BES KEMIJSKI i l L F. M F. NT \ ,N«> ! KONEC LADIJSKI *IVrL,J»J* ČASTN.K £, PISATELJ AMERIŠKA TV VODITELJICA (RICK1J GRŠKO MESTO V JUŽNEM EPIRU EVE ARDEN GRŠKI ŠPORTNI KLUB IZ SOLUNA ČEŠKI EKONO. . MISTŠIK I FRAN COSKA PISATELJICA GEORGE) TRENER GI.AOIA TORJEV V STARIM RIMU STRJENA KRI NA RANI AVSTRIJ SMUČAR MATT LAOKO KOROŠEC POMOČ: ATAMANT-mo* grške boginj« Nefele, BARKASA-velik čoln na 18 vesel, EVHEMERIST-pristaš evhemerizma, KANDELA-enota za svetilnost, OTIATER-ušesni zdravnik, LANIST-trener gladiatorjev v starem Rimu, SAND-francoska pisateljica (Gporge) jf pisma V bralcev Odgovor na javni poziv Gospod Ki ižanii me je v prejšnji številki Slamnika vprašal nekaj v zvezi z novim Zakonom o RTV Slovenija, ki je bil večinsko podprt tako v Državnem zboru Republike Slovenije kot tudi na referendumu, ki ga je zahtevala opozicija (in s tem davkoplačevalce olajšala za precej denarja). Ker je bil njegov prispevek kratek, bom tudi jaz odgovoril zelo na kratko Na podlagi sprejetega novega Zakona o RTV Slovenija bo nov programski svet sestavljen predvidoma januarja 2006. Lahko bi bil že prej, če ne bi politična opcija, ki jo zagovarja g. Križanič. zahtevala izvedbo referenduma, kar je za nekaj mesecev zavleklo uveljavitev novega Zakona 0 RTV Slovenija. Sestava novega programskega sveta je predpogoj za ustvarjanje boljšega programa, sam novi zakon pa bo omogočal tudi transpa-rentno in objektivno informiranje javnosti o finančnih ter ostalih zadevah javnega zavoda RTV Slovenija - stari zakon, ki ga je želela politična opcija g. Križaniča obdržati, tega namreč ni omogočal in to je bil eden bistvenih argumentov za sprejem novega zakona. Ker programski svet zaradi zahtevanega in izvedenega referenduma še ni sestavljen, tako še ne morem konkretno navesti odgovorov na vprašanja g. Križaniča - odgovore oz. učinke novega zakona pa bo g. Križanič lahko opazil tudi sam, saj bodo vse ustrezne informacije na podlagi novega zakona dostopne javnosti, česar prej, koje veljal stari zakon, ni bilo. Za zaključek pa naj navedem še to, da SDS volivcem še nikoli ni požrla besede, česar pa ne bi mogli trditi za nekatere druge politične opcije oz. stranke. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije Mesto moraš imeti rad Pozorno sem prebral v Slamniku članek o predstavljeni idejni zasnovi za Park Domžale in razmišljanje mojega gimnazijskemu sošolca Francija Gerbca o potrebnosti nove, celovitejše urbanistične zasnove in ureditve Domžal. No, Franci Gerbec ima o tem prav gotovo izdelano uporabno mnenje, jaz pa bi tu prvenstveno rad poudaril, da je mesto predvsem treba imeti rad. Pred vsem drugim. Morda prav to danes manjka, da bi ljudje, ki z.ivi|o v Domžalah m okolici, imeli mesto ndi Seveda je treba imeti rad tudi ljudi. Prav dobro se spominjam, kako je pokojni nadškof Anton Vovk svojim duhovnikom redno dajal napotnico: »Ljudi moraš imeti rad.« Ali še kaj? Moja razredničarka Jožica Krizman nam je že prvo uro na srečanju v nekdanji Nižji gimnaziji v Domžalah položila na srce, da je z. veseljem treba opravljati svoj poklic in naš poklic je tedaj bil - dijak, da je treba torej svoj poklic imeti rad, kar je s svojim poučevanjem dokazovala tudi sama. In tako dalje. Tu sprašujem, kako »pregovoriti« razgrajače, da bi Domžale imeli radi. Fno prejšnjih sobot se je nekdo hotel pozanimati za železniški vozni red, a se ni mogel, ker so ga nepridipravi razcefrali. Takšna je žal ne tako redka izkušnja. Morda iz nje sledi ravnanje mnogih, ki ob koncu tedna razgrajajo, razbijajo, razmetavajo in odmetavajo odpadke ter povzročajo druge neprijetnosti v središču mesta. To je zelo moteče. Toliko bolj, ker naj bi se mesto in njegova infrastruktura posodabljala, da bi mesto poslalo prijaznejše in bolj razgibano tako za domačine kakor za goste. Vandalizcm, pa naj bo kjerkoli že, je po mojem mnenju posledica neurejenih domačih razmer, »razbite duše« in pa pretirane navezanosti tU gledanje razmetaških in demoralizirani!) filmov. Kajti človek, ki bi imel v sebi vse kolikor toliko »pošlihtano«, se prav gotovo ne bi loteval razhijuškili pohodov. Svoje pa stori tudi alkoholizem, ki poneumlja duha. kadar prestopa bregove. Tu pa smem opozoriti tudi na pomanjkljivo vzgojo. Če domača vzgoja v določenih primerih zataji, bi morala vsaj šola pristaviti svoj piskrček, česar pa očitno ne stori ali pa je neučinkovita, ker je očitno pripravljena nuditi samo znanje. Da bi pa Cerkev smela posvetiti šoli svoj pogled? Ne, to pa ne, je pa že bolje, da so naši otroci razpuščeni... To so čudne stvari. Nametal sem nekaj barv, pa naj si kdo, če seveda hoče, naredi še sliko... Ivan Kepic »Zdravstveni dom«... V začetku meseca oktobra 2005 sem v pozni večerni uri (9.30) obiskala zdravnika na urgenci v ZD Domžale. Čakalnica je bila prazna. Mila sem zadovoljna, fiei danes bom pa hitro na vrsti. Ker iz ordinacije precej časa ni bilo nikogar, sem rahlo potrkala na vrata, vendar se ni nihče oglasil. Menila sem, da imajo malico. Ker je bilo vse tiho in nobenega pacienta za mano, mi je poslalo nelagodno, čez nekaj časa sem ponovno potrkala na vrata in ker ni bilo nobenega odziva, s ključem, ki je bil v vratih ordinacije odprla. V njej ni bilo nikogar, ue sestre ne zdravnika. Sprehodila sem se po hodniku, da hi me kdo slišal v drugem prostoru, toda zaman, v ZD ni bilo žive duše in poslalo me je resnično strah. Se dobro, da je bil z menoj tudi mož. Tedaj je prišla neka gospa, odklenila vrata v sobo za informacije, se hitro vrnila na hodnik, zaklenila za sabo in odšla. Vprašala sem jo, če morda ve, kje je zdravnik. Rekla je, da je cela ekipa odšla na teren in da zunaj visi obvestilo o tem. Jaz tega obvestila nisem niti opazila, ker so se vrata odprla kot vedno, kadar pridem v ZD. Po eni uri čakanja se je zdravstveno osebje vrnilo. Sprašujem se, kaj če bi v prazne prostore in nezaklenjeno ordinacijo vstopila oseba, ki ima »druge potrebe« saj so v ZD tudi zdravila in oprema (računalniki...). Menim, da bi morala biti vrata ordinacije v času odsotnosti zdravnika in seslre zaklenjena, ključ pa spravljen na ustreznem mestu. Ivana Bolta Moj pogled na leto 2005 na občinskem »Jugu« Zaključek leta je čas, ko se vprašamo, kaj smo dobrega ali manj dobrega storili in česar nismo, pa bi morali opraviti v iztekajočem se letu. Je pa tudi čas, ko pogledamo »pod prste« našim izvoljenim lokalnim, občinskim in državnim runkcionarjem, kaj so od obljubljenega ali planiranega uresničili in česa ne. Glede na vsebino Slamnika in bližino obravnavane problematike bom »državo« tokrat izpustil, čeprav ima marsikje prste vmes. Ob vožnji skozi Dragomelj lahko vsakdo vidi novo blokovsko naselje, ki je KS za zdaj povečalo za cca 130 novih »duš«, v občinski proračun pa je gradnja prinesla tudi »lep kupček tolarjev plusa. Nasproti naselju se uspešno končuje gradnja nove sodobne osnovne šole v Dragomlju, ki je bila dolgoletna želja več generacij prebivalcev tega območja. Res viden napredek za kraj. ki je ludi prvi projekt praktičnega združevanja ljudi iz sicer geografsko zaokrožene celote, pa čeprav so bili cilji nekaterih leta 1996 in 1997 povsem drugačni, ludi občinska oblast je spoznala pravilnost odločitve krajanov in gradnjo uspešno zaključuje. Vsi skupaj lahko rečemo, »konec dober vse dobro«. Upam, da ne bo naslednje volilno leto kaj zapletlo zadev, saj smo že lahko zasledili polemike v dnevnem časopisju o planiranem imenovanju ravnatelja šole. Glede na prakso dosedanjega kadrovanja menim, da tudi minulo delo in začetna prizadevanja posameznega kandidata »za« izgradnjo »skupne osnovne šole« ne more negativno vplivati na izbor vodstva nove »sankaške« šole. pa čeprav ni iz naše KS. Pomembno je, ali bo osebje prisotno »s snem in dušo« v novem šolskem okolišu. Vsem učencem, ki bodo imeli priložnost obiskovali sodobno šolo pa želim veliko užitkov ob sankanju po šolski strehi, kar bo dano le dragomcljskini šolarjem. Ob prizadevanju občinskega vrha, da bi »navadno vaško« občino s čarobnim dekretom spremenili v »mestno« se sprašujem, kakšno čudežno moč ima to preimenovanje? Ali bo potlej denar za reševanje občinskih problemov začel padati z neha/ Ali ni Se sedaj prevelika centralizacija porabe sredstev za »mestno« središče? Ali se bo s preimenovanjem še bolj povečalo komunalno in siceršnje zaostajanje občinske periferije, še posebno najjužnejšega predela občine, pa naj bo ta mestna ali še naprej vaška? Menim, da je za posamezne projekte v našem koncu bolj pomanjkanje volje kot pa denarja, česar ne bo odpravila občina s preimenovanjem. Če pa bo samo preimenovanje prineslo kakšen loku zn nas, v kar dvomim, sem pa za »velemestno« in ne samo incslno občino. Kot primer negativne centralizacije oz. selekcije tlelilve denarja za posodabljanje komunalne infrastrukture naj omenim, daje bila na Pšati že izvedena plinifikacija, brez sočasne zamenjave vodovodnih azbestnih cevi, kar je bilo storjeno v preostalem južnem predelu Domžal (zapis v prejšnjem Slamniku). To je dokaz, da se ločuje tudi na »ta južne« in tiste » ta najbolj južne«, za katere so dobre tudi še azbestne cevi, iz katerih teče taka voda, da misliš, da smo priključeni na »kakšno mlekarno«. Glede na (ne)kvaliteto zaključnih del (asfaltiranje Z grabljicami) se sprašujem, kdo prevzema končno izvedena dela, da dopusti izvajalcem posegov v eeslo tako krpanje, ki povzroča dokončen propad ceste? Pred časom sem opozoril na splošno znano problematiko cestnih povezav PSate Z Ljubljano, ki je poslediea izgradnje avloeesle. Pohvalno seje dolžnik hitro odzval in poslal stroje, ki so končno asfaltirali cesto Pšata-Podgorica. Zal so se, zaradi nepripravljenosti zemljišč s strani investitorja (brez pridobitve soglasij), stroji zopet ustavili na občinski meji cca I50m pred ciljem. Mrez cestne povezave s Šentjakobom čez 1'šaško polje in asfaltiranjem 150 m preko občinskega «z.idu« pa žal ne bo celovite rešitve tega problema. Sicer je splošno znano, da je potrebno zemljišče najprej pridobiti, šele nato se lahko gradi, pa če tudi so stroji »slučajno« 3 leta po zaključku AC pri roki. Vsi, lokalni, občinski in državni funkcionarji, ki sem vas julija pozval na službeno pot na »najjužnejši« konec občine, niste izpolnili pričakovanj uporabnikov teh cest. Predlagam, da glede na »zid«, ki s tem še naprej ostaja na občinski meji, postavile kar mejne prehode »OMP Nadvoz AC« in »OMP Korošinsko znamenje« pa še Carina bo zadovoljna, ker bo lahko prezaposlila nekaj svojih presežkov. Ne morem tudi mimo nesaniranegn prekopa ceste sredi vasi in dveh cestnih »kraterjev« V križišču na južnem delu Pšate, ki zožujejo že lako preozko glavno vaško ulico. Kljub neštetim klicem »krajanov za odpravo nevarnih ločk, ki so poškodovale že marsiku-teri avto, ogromne luknje v asfaltu še vedno onemogočajo varno vožnjo in hojo. Pri leni opozarjam vzdrževalec ceste, da grobo kršijo 7. člen ZV( 1' (I lil. RS 97/05). Policijsko postajo Domžale pa naj spomnim, da tudi kršijo ZVCP, ki jih pooblašča, da v takih primerih ustrezno ukrepajo skladno z ').. |(). in 11. čl. ZVCP Opustitev zakonskih ukrepov predstavlja kršitev zakona tudi za Policijo. Strokovne službe, ki ste izbrale vzdrževalca naših cest, pa sprašujem, ali kaj preverjate izvajanje storitev ali samo podpisujete račune? Tu zagotovo manjka le volja, ne denar, če pa bo zato občina »škripnila«, pa naj kar! Še bi se kaj našlo, pa ni moj namen pretiravati, le pozitivni odziv od pristojnih bi rad končno izvabil. Morda sem starokopiten, toda včasih so bili »zbori krajanov«, kjer se je izpostavil in rešil marsikateri vaški problem. Kot kaže, to v času interneta ni več moderno, saj se ne spomnim, kdaj je bil zadnji. Kljub naštetim, za občino drobnim, za nas pa zelo motečim problemom, z veseljem pričakujem novo leto, ki bo tudi v naš konec prineslo novo šolo in upam, tudi že večkrat napovedano nadaljevanje komunalnih del. ki bo odpravilo tudi marsikatero pikro na »občinski« račun. Vsem funkcionarjem pa želim veliko uspehov pri uresničevanju danih obljub in nabrusite škarje za pogostejše rezanje otvoritvenih vrvic tudi na »skrajnem jugu«, saj prihaja čas volitev! Naj vam ne zmanjka dobre volje, kljub napisanemu! F. Hrovat Odmev na »Odmev na članek: »Kje si, LIH Planine?«« Zaradi škodljivega, nestrokovnega in ponavljajočega pisanja g. Janeza Stibriča na temo »MKC Akumulator,« bi mu zgolj svetoval naj si še enkrat prebere moj prispevek v Domžalskih novicah z naslovom »Kmalu bo naša tudi občina«. Letnik XI, št. 11, 17. julij, 2003. ki ga hranijo v arhivu Domžalskih novic. Gre za praktično identično polemiko, ki pa seje g. Stibrič očitno ne spominja več. Žiga Čamernlk Obdarovanje otrok Veseli december je čas, ko bi radi razveselili ljudi, ki jih imamo radi. Največ pozornosti namenimo otrokom in nekaj mora ostati tudi za nas. Ampak kako? Darila so draga in na koncu imamo namesto veselja prazno denarnico in glavobol. Najbolj pa nas »boli glava«, ko ugotovimo, da smo porabili ogromno denarja za otrokova darila, on pa jih prešteje in reče: »Fino, deset daril imam!« Niti opazil ni super tovornjaka ali dojenčka za 15.000 sit. Kaj pa storiti takrat, ko imamo več otrok, ki bi jih radi obdarili? Predlagam, da so darila praktična, unikatna in relativno poceni. Če kupite otroku balone ali milne mehurčke, bo vedno vesel. Ste že kdaj kupili baterijsko svetilko? tako bo imel vedno svojo lučko, tudi ko bo temno. Namesto sladkarije, ki jo ima poln predal, lahko kupite poseben sadež, npr. ananas, mango, pomelo. To bo zanimiva izkušnja. Otroci imajo tudi zelo radi material za ustvarjanje. Primerna je das masa, plastelin. material za nizanje (za izdelavo nakita), tempera barve, vodene barve, nalepke, tatooji... Ampak ta otrok je nekaj čisto posebnega! Seveda. Za čisto posebno deklico ali dečka lahko kupite čisto poseben krožnik, skodelico, pribor... tako bo imel vsak dan nekaj posebnega in čisto svojega. Otroci imajo radi tudi okraske in ni narobe, če si okrasijo svojo sobo ali posteljo. Za otroke, ki imajo radi knjige, so zelo dobra izbira slikanice. Kvalitetne slikanice sicer niso ravno poceni, so pa zelo dragocene. Včasih pa imamo srečo in najdemo tudi zelo dobre slikanice po ugodni ceni. Mlajši otroci (do treh let) radi poslušajo pesmice, pa naj bodo zbrane v pesniški zbirki ali pa kot petje na kaseti oz. cd-ju. Včasih je bolj pomembno kot samo darilo to, kako otroku darilo predstavimo. Otrok bo navdušen in hvaležen tudi za lonček marmelade, če ho to marmelada, ki ste jo naredili in podarili samo njemu. Če pa bo na lončku njegovo ime in morda pentlja v njegovi najljubši barvi, pa bo to dragoceno darilo. Veste, otroci znajo ceniti, če sojini darila podarjena iz srca. Vesel december in lepe praznike! Nina Mav Hrovat Živeti danes je težko! Zakaj besedic: ' Rad te imam ". ne izgovorimo večkrat, vsak dan? Mar kot dinozavri bodo izumrle, jih oči le v slovarjih bodo še uzrle? Kaj pa, če največji teh besedic je problem, dajati se in ne imam, imeti le emblem? Marsikomu to skrivnost ostane večna, daleč na temnem nebu steza mlečna? Brat se brata izogiba, sin očeta, le grablje orodje današnjega so kmeta! Čeprav ostanem brez vsega, brez mleka, krava crkne naj sosedu, zadnja Seka! Bog in ljubezen ne ločujeta ljudi, v srcih teh pa prah je, blato tudi. Prah votlih je besed, studa poln, ta denar ustvaril kaos je popoln. Iskati slavo, popularnosti bleščavo, kje sem, vpraša voda skoz puščavo. Neviden hlap se vode vzpenja kvišku, se v prah povrneš, bil si v prekršku. Odprto pismo županji, svetnikom in oddelku za okolje in prostor o predvidenem Tuš-centru Spoštovani! V nekem sobotnem Delu ter v prejšnjem Slamniku sem zasledil članek o novem Tuš-centru na mestu sedajšnjega Veleja. Da se bo to zgodilo, je znano te nekaj časa, počasi pa stvar začenja dobivati konkretne obrise. Seveda veliko več tesnobe vzbuja problem domžalskega urbanizma, ki ga ni, oziroma popolna odsotnost prostorske strategije in vizije, vendar se bom v tem pismu omejil na arhitekturo, ki je samo eden od simptomov takšnega stanja, ter pokazat, kako subtilno pomembna je ta, ko gre za formiranje mestnega centra. Preden se lotim kritike projekta bi poudaril, da veselo pozdravljam prihod predvidenega programa v mestni center (supermarket, kinodvorane, botvting, hiljardnica, restavracije, bari, tržnica...), ki bo to za vedno ostal, kljub Mercatorjevi lokaciji Umestitev vse te energije v center je neprecenljiva, če vemo, da v vseh drugih mestih uhaja na periferijo, kar povzroča razsrediščenost in razdrobljenost mestne celote in s tem simp-tomatično opustošenje mestnih centrov. Ne verjamem, da obstaja boljši način za integracijo mesta na fizični ravni, kot je programsko in stavbno zgoščanje te obstoječega centra. Zato še enkrat pozdravljam krepitev domžalskega mestnega jedra. Mestni centri so izvir vse svetovne kulture in stavbe v mestu so kulturni dosežki. Nivo mestnega arhitekturnega izrazja neposredno zrcali politično, ekonomsko in kulturno moč mesta. Napredne ter senzibilne arhitekturne kreacije, ki ga tvorijo, so kulise življenja in objekti prepoznavanja; so eden od pomembnih institutov treninga meščanskega visokega jaza, kjer se meščan uči posedovati okus in mišljenje. Kjer se vadijo novi visoki občutki meščanske kulture - zadovoljstvo biti meščan: zavest napredka; veselje ob lastni moralni senzibilnosti, demonstrativno ugodje ob lastni izobrazbi, sa-moobčudovanje razreda v svojih glasbenih, pesniških in znanstvenih genijih; veselje ob občutku podjetnosti, iznajdb in zgodovinskega gibanja. Z junaško ustvarjalnostjo naj bi mestna arhitektura odsevala in generirala to plemenito stanje duha In le ozaveščena in kreativna politika je lahko kos zavirajočim in onesnaževalnim nevarnostim lokalno-kulturne apatije na eni strani in predatorskega kapitalizma na drugi. Domžale vidim kot enega od gravitacijskih polov glavne slovenske regijske metropole. Ali bo ta pol nakupovalni, rekreacijski ali kakšen drug se najbrž že kaže, vsekakor pa bi lahko z določeno mero napora in ambicioznosti postajal odpirajoč, vitalen kozmopolitski prostor. Bistvo takega prostora je kulturni diskurz z drugimi mesti. Katera mesta so vključena v tak dialog, je odvisno od kompetentnega znanja in informiranosti, ki si ga priborijo, ga ozavestijo in primerno odreagirajo. Podoba mestnega centra zrcali to reakcijo in nivo diskurza, ki ga mesto trenutno dosega. Kultura je intelektualna, umetniška in znanstvena dinamika sveta. Je lokalno senzibilna in globalno ozaveščena. Mlada, razvijajoča se mesta v razvitem svetu zelo hitro začenjajo razumevati pomen preseganja golega grajenega okolja s pomočjo duhovnega napora. Zavedajo se svojega unikatnega mesta na globalnem poligonu. Nazoren primer je Hamburg; letos poleti smo z rotterdamskim arhitekturnim inštitutom obiskali Hamburg; ekskurzija je presunila celo arhitekturne in občinske avtoritete iz Rotterdama. Ambicioznost in organiziranost tega mesta je osupljiva in Ceni tisto se bogatstvo, ki ga vidiš, ljubezen je denar, gluh tega ne slišiš. Pantomima igra v zaprašenih skrinjah, bebcev govorica, cokla je v stopinjah. Kdo še vidi dušo. list. na tla spusti ga veja. omagala je vztrajna, mirna, zdaj bo stelja Ko pa namočijo dežne ga kaplje jesenske, blato življenja odrske preplavi trhle deske Strah gmota je brez lica. počiva v globinah, čepa obsije sonce ga. se znajde v višinah. Gnetejo naj nežno prsti lice. iščejo bi i ko gline, izkušenj lepih gube le, druge potisnejo v globine Zakaj gube so lepe le nasmeha in prijaznosti, bit prijazen, nasmejan, danes znak je blaznosti. Objem posmeha in cinizma je samo deležen, solze so sreče in veselja le simboli za bolezen. Jaz pa upanja se ne odrečem. kostanja sebi in še tebi spečem. Naj ogreje premrzle ti dlani in dušo. spomni se me. tudi ko bom že pod rušo. Enon če na kratko povzamem prostorsko strategijo širitve in krepitve njegovega jedra, gre nekako takole: s 155ha dragocene obrečne zemlje tik ob strogem mestnem centru se je na pobudo občine izselilo pristanišče. Medtem so vpleteni akterji ustanovili privatno firmo, katere 100% lastnik je občina Ta firma je nato diskretno pokupila vso zemljo, dala izdelati lokacijski načrt ter previdno preko mestnih veljakov lansirala zadevo v javnost, pri čemer je požela uspeh. Sedaj že gradijo prve objekte, od katerih se niti ena stavba na celem področju ne sme pozidati brez javnega natečaja - vsaka stavba je ambiciozen unikat, medtem ko dajo projekte za pomembne zgradbe, kot je velika koncertna dvorana, glavni.trg itd, izdelati celo največjim svetovim arhitekturnim zvezdam (Herzog&deMeuron, Enric Miralles. David Chipperfield...). Do leta 2025 imajo v načrtu reurbanizirati še nadaljnji pas velikosti 15-krat večji od tega. To je kratka zgodba o uspehu "velikega in bogatega " Hamburga, vendar od velikih se učimo in čeprav neko mesto živi v veliko skromnejših ekonomskih razmerah, je pomanjkanje ambicioznosti in organiziranosti neopravičljivo. Domžalski Tuš-projekt je vse prej kot kulturna reakcija na situacijo. Ne izvira iz kulturnega ozadja niti ne generira nove kulture. Da bi si bolje predstavljali njegovo vrednostno pozicijo, bom razdelil vrednost arhitekture, glede na vložen ustvarjalni napor, na štiri stopnje V 1. stopnji je objekt le ekonomsko-inie-nirski vzgib; pozidava je motivirana s stroškovno učinkovitostjo in ostaja na nivoju mehanskega družbenega inženiringa 2. stopnja je senzibilno reagiranje na duh kraja; arhitektura odraža estetske in stilske refleksije na fizično-psihološki kontekst kraja 3. stopnja obravnava prostorski problem intelektualno in konceptualno Z globalno ozaveščenostjo in idejami se lahko doseže arhitekturno inovacijo. V 4. stopnji je stavba umetniška kreacija, ki postane mestna ikona, ki rodi novo situacijo (»bilbao efekt«). Tuš-projekt spada v prvo stopnjo in je v ničemer ne presega Zasnovan je na brezbrižen način z zadostitvijo zgolj pravno-formalnih in inženirskih nujnosti. Če še enkrat poudarim, da bo stal na najdragocenejši lokaciji Domžal, v ničemer ne odzvanja duhovnih potreb ljudi, lokalnih in globalnih sprememb ter razvoja kraja in unikatne pozicije Domžal v svetu, ampak je samo še ena od mnogih anonimnih predmestnih pozidav, z minimalno participacijo arhitekta ter okleščena vsake domišljije. Zabaviščni program, ki ga vsebuje tak kompleks, je dragocena energija mesta, kipa istočasno ostaja na ravni slepega porabništva v kolikor ne generira te energije v višje kulturne izraze. Ko se zabava vrši v generičnem porabniškem stroju, hedonizem ostaja hedonizem in zabaviščni prostor le pašnik za čredo. Ko umestimo ta isti program v velikopotezno kreacijo, zabavni program pridobi višjo vrednost in priče smo zgodovinskemu procesu, ko se hedonizem spreminja v kulturo Glede predvidenega Tuš-centra je sprejetje takega projekta v razvijajočem centru za mesto res kratkovidno in nedostojanstveno dejanje Zdi se. da je projekt prišel skozi občinska pogajalska sita brez vsakega napora Tu prepoznavam podcenjevanje pomembnosti takih projektov, nezavedanje dolgoročnih posledic, ki jih te imajo za značaj mesta in ignoriranje duhovnih potreb ljudi Ali je to posledica pomanjkanju neozaveščenega in ne informiranega kadra, prešibke volje ali celo trenutnega koristoljubja občinskih posameznikov, boste znali Vt bolje odgovoriti, vsekakor pa je to simptom popolne odsotnosti vsakršne razvojne strategije mesta Ze skoraj vsako mesto danes (ne samo zunaj, tudi pri nas), ki da kaj nase. predpisuje natečaje za večje in pomembnejše posege v centru, oziroma se obrne na renomirane arhitekte Če bi imele Domžale jasno vizijo in velikopotezne načrte, ne bi privlačile nase takšnih tretje-razrednih kapitalistov kot je Tuš. Lahko bi si začele graditi karizmo bisera med modernimi mesti, v katerega bi vlagali prvovrstni in prosvetljeni investitorji, ki razmišljajo na dolgi rok in na velike zaslužke. Investitorji, ki postavljajo kulturne mejnike, se zavedajo, da obstajajo močni ekonomski in sociološki razlogi za vključitev ambicioznih stvaritev ali celo arhitekturne ikone v mesto, kjer stavba postane dogodek, arhitekturni mit, ki se razširi po »globalnem mestu« Kjer vsi pridobijo ugled in kjer mesto postane blagovna znamka Zvezdniška kultura, skupaj s tekmo blagovnih znamk, je realnost, v kateri živimo in nič ne bo ustavilo te volje Vedno bolj očitno je. da je velik del odgovora skrit v kreativnem in velikopoteznem reagiranju na situacije, kjer se rojevajo mondeni kraji, kjer je razburljivo, mamljivo in ugledno bivati, delati, poslovati, se zabavati. Na drugi strani pa: nepremišljeno, nenavdahnjeno in stihijsko okolje bo vedno samo životarilo in se borilo za drobtinice Z vso gotovostjo trdim, da bodo Domžale z uresničitvijo tega anonimnega tuševega projekta še korak bliže, da (p)ostanejo še eno anonimno predmestje Ljubljane. S spoštovanjem, MIha Volnemut. unlv.dlpl.lng.arh. Novice iz AK Vele Domžale Nepremagljive Domžalčanke 13. novembra je bil v Velenju jesenski del prvenstva Slovenije v krosu. Tako kot na spomladanskem delu je trasa, vzdušje, navijači, forma ali pripravljenost - za katero pri večini nastopajočih skrbi trener Lojze Pungerčič - najbolj ustrezala domžalskim tekačicam čez drn in strn, saj so le-te po spomladanski zmagi osvojile tudi jesensko. Pohvaliti velja tako visoko zmago v skupnem seštevku, dekleta so osvojila 18 točk pred drugouvr-ščenimi Celjankami, ki so jih pritekle osem, kot tudi udeležbo na tekmovanju, saj so bile Domžalčanke edine z ekipo v vseh štirih starostnih kategorijah. Med pionirkami sta čez ciljno črto v isti sekundi pritekli Ajda Sitar in Maja Hudoklin, ki sta zmagali tudi ekipno, med mlajšimi mladinkami sta prav tako zmagali Katja Kosmatin in Cita Cvirn, ki sta bili posamično četrta in peta. Da ne bi bili slabši, sta se za ekipno zmago med starejšimi mladinkami potrudili Suzi Mladenovič in Manca Velkavrh, ki sta bili sicer bronasta in četrta, še četrto ekipno zmago, piko na i, pa sta med članicami zabeležili Špela Kržan (5.) in Aljan-čič Nataša (8.). Čestitke trenerju in tekmovalkam! Peter Kastelic se je tudi letos kot edini izmed Domžalskih atletov uvrstil v seznam tistih, ki so se potegovali za naslov najboljšega slovenskega atleta. Peter, ki trenira pod vodstvom Lojzeta Pungerčiča, in že vrsto let zapored osvaja medalje na prvenstvih Slovenije ter nastopa za reprezentanco Slovenije, je med mlajšimi člani osvojil šesto mesto. Bojana Karate klub »ATOM« Shotokan Domžale Kjer je tekma... je pokal! Tako bi najkrajše lahko opisali karate tekmovanja, ki se jih preko celega leta udeležujejo člani A TOMa, od manjših tekmovanj do svetovnih prvenstev, od najmlajših do veteranov - in z lepimi rezultati in uvrstitvami predstavljajo Slovenijo in Domžale. V nadaljevanju je nekaj oktobrskih in novembrskih tekmovanj ter dogodkov, ki si zagotovo zaslužijo nekaj pozornosti. Trening v Budimpešti za Tokio! Domžalski karateisti Atoma so se 29. in 30. oktobra v družbi še nekaterih slovenskih karateistov udeležili mednarodnega Karate seminarja v Budimpešti. Tam sta gostovala veliki karate mojster Hirokazu Kanazavvo 10.Dan in njegov starejši sin »Senseia« Nobuaki Kanazavvo 5.Dan, ki je tudi svetovni prvak. Poleg zanimivega dogodka je bila Budimpešta zaradi treninga s strani tako velikega mojstra karateja zagotovo tudi prava predpriprava za svetovno prvenstvo, ki bo 2006 v japonskem glavnem mestu - kjer bomo zagotovo nastopili tudi Atomovci! L Pokal Konex v roke ATOMovcem V nedeljo, 20. novembra 2005, je Športni center Konex pripravil 1. tekmovanje v karateju za »Pokal Konex 2005«, na katerem je nastopilo 11 klubov. Največ atomov energije in znanja karateja so pokazali člani Karate kluba »Atom« Shotokan ČESTITAMO! Iskreno čestitamo TVD Partizanu za 100-letnico obstoja, za 100 let omogočanja skrbi za »zdrav duh v zdravem telesu« Domžalam z okolico. Čestitamo vsem, ki so kakor koli prispevali k obstoju društva, iz katerega se je rodilo veliko drugih društev, tudi ATOM. Karate klub ATOM Shotokan Domžale Domžale, ki so premagali drugouvrščene karate-iste Olimpije - Kimon, pokal za tretje mesto pa je odšel v roke domačemu karate klubu Grade - Konex. Finale S.K.I. Zveze Slovenije - zmaga ATOMu Zaključni turnir državnega prvenstva S.K.I. Zveze Slovenije v Kihon in Dyu-ippon Ku-miteju posamezno ter ekipno za vse starostne kategorije je letos gostila občina Sveti Jurij, 12. novembra. Da so se res zbrali najboljši, so poskrbeli kvalifikacijski turnirji, na katerih so si tekmovalci nabirali točke - in nastop v finalu so si kot uvrščeni med najboljših osem priborili tudi ATOMovci: Žiga Pokovec, Grega Teršek, Rok Hrovatin, Patricija Vehovec, Eva Gruber, Tjaša Lupše Hanzlovskv, Matic Golobic, Timotej Kokalj, Urša Svetek, Majda Aškerc Kotar, Lorina Smolnikar, Žiga Skok, Gašper Skok, Rok Topolovec, Edin Behič, Rok Kurent, Trin-ko Tadej in Simon Planko. ATOMovci so že na samo tekmovanje prišli z veliko prednostjo, na samem finalu pa so ekipno osvojili štiri zmage in eno tretje mesto. Med posamezniki naj ob odličnih nastopih omenimo Matica Golobica, ki je zmagal dvakrat ter še Uršo Svetek in Timoteja Kokalja, ki sta osvojila po eno zlato in eno srebrno medaljo. Državni prvak je postal tudi Rok Kurent. Bojana Prodaja aparatov, sklepanje in podaljševanje naročniških razmerij. @ ISISHEOTEHNIKE Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro porotnih in otroških tort po tujih katalogih, torto velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABETIKE domačo potico, mino izdelane domače piškote In ostale slaščice Če imate posebno zeljo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: 564 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.10 ure Borbene in čedne ter z najboljšim trenerjem na svetu Tina, Tjaša in Tamar a V klubu borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob, ima v svojih vrstah kar nekaj deklet, ki niso le borbena, temveč so tudi čedna mlada dekleta, ki jih je v klub pripeljala želja, da bi v njem prijetno preživele prosti čas, potrošile energijo, kickboksing pa jim je všeč, ker je nekaj drugega, pa vendarle lep šport. V klubu se dobro počutijo, vse tri moje današnje sogovornice trenira Marjan Bolhar, za katerega pravijo, da je zelo dober trener, ki so mu prva skrb vedno tekmovalci, ob tem pa je zelo pošten in dober do vseh. Nihče ni tak kot on, pravijo, mi pa smo o vsaki posebej na kratko zapisali naslednje. Devetnajstletna Tina Vrankar iz Mengša je članica kluba dobro leto in pol ter tekmuje v semi in light kontak- tu. Njen največji uspeh je drugo mesto na državnem prvenstvu v Mariboru v ligh kontakt do 50 kg. Njena želja pa, da bi se na katerem od mednarodnih tekmovanj uvrstila med prve tri. Tjaša Žibert iz Turnš je s 16 leti najmlajša in se s kickboksingom v klubu ukvarja dve leti. Je državna prvakinja v Mght kontaktu do 65 kg, njena želja pa, da bi v tej kategoriji postala svetovna prvakinja, marsikaj pa želi doseči tudi v full kontaktu Tamara Radkovič je 21-letno dekle s Količevega in članica kluba že štiri leta. Bila je ena od prvih deklet v klubu. V light kontaktu do 60 kg je državna prvakinja, uspešno pa nastopa tudi v full kontaktu, kjer ima še posebne načrte. Najraje se spominja zadnje borbe proti Vesni Žagarac iz Maribora. Dekleta so nad vadbo in borbami navdušena in vabijo tudi druga dekleta, da se jim pridružijo. V Osnovni šoli Dob vas pričakujejo vsak torek od 17.30. do 19. ure in ob sobotah od 15.30. do 17. ure. Pa še: Na svetovnem prvenstvu na Madžarskem bo Klub borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob, zastopal David Nagode, sekundirala pa mu bosta Tamara Radkovič in Marjan Bolhar, 10. decembra pa bodo na Croatian open v Kutini nastopili Tjaša Žibert, Miha Mihelj, Gašper Saksida, Miha Močnik, Nejc Šuštar in Marjan Bolhar. Veliko uspeha vsem! Klub borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob vabi na klubsko tekmovanje rekreativcev in tekmovalcev za 2. pokal Krajevne skupnosti Dob v soboto, 17. decembra 2005, ob 15.30. uri v Osnovni šoli Dob SD Fan Vit-As Vadba za otroke in odrasle v prenovljeni telovadnici Osnovne sole Venclja Perka V prenovljeni telovadnici osnovne šole Venclja Perka, ki nudi raznolike pripomočke in lepe prostorske razsežnosti, se je v mesecu oktobru pričela vadba za otroke in odrasle. Otroci stari od 4 do 6 let in od 7 do 9 let v programu »Nosorogov športni svet« vsak torek, sredo ali petek od 17.30 do 19.00 ure spoznavajo različne športe - rokomet, nogomet, hokej, tenis in pridobivajo gibalne informacije, ki jim kasneje zelo pomagajo pri vključevanju v določene športe. Ukvarjajo se tudi z osnovno mo-toriko in gimnastiko, ki je osnova vsakršne športne discipline in je nujno potrebna za otrokov telesni in umski razvoj. V programu »Miškin športni kotiček« najmlajši od 2 do 4 let vsako sredo in petek vadijo skupaj s starši, ki se zavedajo, kako pomembno je, da otroka usmerimo v gibanje v zgodnjem razvoju. Otroci s pomočjo staršev plezajo po letveniku in se spuščajo po toboganu, skačejo v globino na mehke blazine, se plazijo, kotalijo, premagujejo ozke poti, kjer pazijo, da ne padejo v »vodo«. Spoznavajo še tekalne, plesne in pravljične igre, kjer učiteljici Tamara in Tina spodbujata otrokovo socializacijo. Straši otrok, ki hodijo na vadbo lahko istočasno obiskujejo »ae- robiko« in tako izkoristijo priložnost, da otroku pokažejo tudi svoje aktivnosti v prostem času. Ob četrtkih je telovadnica namenjena rekrcativcem, staršem in malo starejšim otrokom od 8. leta dalje, ki radi igrajo nogomet, košarko, badminton, odbojko, namizni tenis in si prosto ustvarijo uro in pol rekreacije... Športno društvo Fan Vit-As se veseli novih članov in si želi, da bi še več otrok vadilo z nami. Poleg tega že pripravljamo programe na snegu, kot so tradicionalni smučarski tabor v Kranjski Gori v času zimskih počitnic in pet dnevne prevozne tečaje na Krvavcu. O vsem tem bomo podrobneje pisali v naslednji številki Slamnika. ŠD FAN VIT-AS, Mojca Grojznek, koordlnatorka športnih programov Homški naboj prvi v Postojni V soboto, 29. oktobra, so skavti iz Postojne v Srednješolskem centru Postojna že tretjič priredili slovenski skavtski festival - Skavtfcst. Na festivalu je sodelovalo štirinajst skavtskih glasbenih skupin s šestnajstimi pesmimi, letošnja zmagovalna pesem, ki govori o skavtskem duhu, ima naslov Naboj, zapel pa jo je skavtski zbor iz Homca z imenom Presnet pozitivni pevci (na kratko PPP). Za zmagovalno pesem je besedilo napisala Tina Žibert, glasbo pa Uršula Jašovec in Nina Horvat. 0 nastajanju pesmi mlada skavtinja 1 Iršula pravi: "Besedilo je bilo napisano že zelo kmalu, tudi melodija, vendar pa nama z Nino ni bila všeč. Tako sva v dveh dneh napisali novo, poklicali pevce in že smo snemali demo posnetek." 1 lomški pevci bodo od sobote naprej lahko prepevali skupaj z novo kitaro, ki sojo dobili za svo| udarni nastop. Po mnenju žirije, kije bila sestavljena iz petih strokovnih članov in dvanajsktih skavtov iz vse Slovenije, so najboljše besedilo napisali odrasli skavti iz Jezice za pesem Skavtska noč (besedilo in glasba: Anton in Janez Sečnik). Za najboljši aranžma pa je bila nagrajena pesem Skavtska pot v izvedbi stega Brezovica 1 (besedilo in glasba: Barbara Seničar). V Postojno so prišli skavti iz različnih skavtskih skupin iz vse Slovenije. Sodelovali so skavti iz Zagorja, Ljubljane, Brezovice, Rakove steze, Domžal, Škofljice, Homca, Nove Gorice, Ptuja, Celja in Zreč. Postojnski skavti so lestival organizirali v okviru praznovanja petnajste obletnice stega. Prvič so skavtsko pevsko tekmovanje pripravili maja 1995, drugič leta 2000. Vendar to ni navaden lestival hkrati z njim poteka veliko zanimivih delavnic s skavtskim in glasbenim pridihom. Tekmovalci na festivalu pa so mladi, ki brez treme pred polno dvorano poslušalcev navdušeno prepevajo o "pozitivnem naboju" skavlskem duhu. G. C, D. P. SVET ZDRAVJA - FIZIOTERAPIJA ZRNEC Ljubljanska 106a, Domžale (med policijo in gostilno Keber) STA VAS PRI ODMETAVANJU SNEGA ZAČELA BOLETI KRIŽ ALI VRAT? Z METODO McKENZIE VAM HITRO IN UČINKOVITO POMAGAMO ODPRAVITI BOLEČINO. OSTALA PONUDBA: ROČNA MASAŽA, TELOVADBA ZA VSAKOGAR DARILNI BONI* Informacije na tel: 040/209-299, 562-67-36 Glavol inštruktor s svojima varovankama, kot dokaz, da se lahko cela družina ukvarja s športom. Razgibano življenje karate kluba Wankan Ihan Naj se takole na začetku tokratnega prispevka lotimo teme, o kateri bo tekla beseda. Dosedanje Irdo delo, s katerim (menimo), da je prav nadaljevati, se nam je že velikokrat obrestovalo. Smo eni redkih, ki smo se trudili preko celega poletja in trenirali tako v vročini kot tudi, če je bilo slabo vreme. Da je nabiranje kondicije dobra smernica za naprej, smo si zabičali v glavi in upoštevali koristne nasvete našega trenerja Borisa. Velja ga pohvaliti s kakimi sto odstotki in se mu zahvaliti, ker nas je »gnal« in naučil vztrajati. Lahko trdimo, da brez pravega trenerja šport, s katerim se odločimo ukvarjati (v tem primeru karale), skorajda ne uspe. Naši rezultati pa so še kako vidni. Naši prvi člani so za karate navdušili nekaj svojih prijateljev in znancev. Z jesenjo je naš klub bogatejši za nekaj članov, na katere smo zelo ponosni, da so se odločili trenirati ravno karate. V upanju na to, da poskrbimo za dobro voljo in navdušimo otroke še v sosednjih dveh krajih Dol in Dolsko, smo po uspeš ni izvedeni demonstraciji in velikem Zanimanju otrok na teh dveh osnovnih šolah, tudi tam pričeli s treningi. Lahko rečemo, da je bil odziv velik. Otroci redno prihajajo na treninge in že kar dobro obvladajo določene tehnike karateja. I )odatno smo se odločili sodelovali v spletni akciji »Razgibal ino življenje«. Namen akcije je spodbuditi ljudi k športnemu načinu živ-Ijenja in opominjanju, kakor je šport v današnjih stresnih časih pomemben. Naj bo obenem to tudi spodbuda za tiste, ki so športno popolnoma nede- javni. Za njih velja naše geslo: »Naj ne mine dan brez športa.« Naj vas na koncu obvestimo še o tekmi turnirju /;i veliki pokal Športnega centra Konex. kar se je odvijalo v nedeljo. 20.11.2005 v Ljubljani. Naši dve tekmovalki, ki sta se turnirja udeležili, sta dosegli naslednje rezultate: Špela Grad 1. mesto v skupini deklic in Nives Grad L mesto v skupini ženske (nižji pasovi). Obema tekmovalkama ob doseženih rezultatih iskreno čestitamo. W.K. Osem prvih mest Karateistka Monika Brovč z Vira Karateistka Monika Brovč z Vira tekmuje in pobira medalje. Osvojila je kar osem prvih mest, enega drugega in tri tretja. Mlada tekmovalka nastopa za Karate klub Olimpija - Kimon Ljubljana. Zaradi njene uspešnosti se nam v domžalskem Karate klubu Atom zdi pravično, da javnost v občini Domžale izve tudi zanjo, čeprav je naša nasprotnica na tekmovanjih. Je namreč Domžalčanka. September je začela s tretjim mestom na 6. mednarodnem karate turnirju Shotokan v Kranju, nadaljevala s tremi prvimi mesti, in sicer: Dobrodelni SKI turnir. Cupa Daci-cus v Romuniji in 2. pokalni tekmi za dečke in deklice 2005 KZS. Na 5. CRO Open v Samoboru je bila druga, na 6. mednarodnem karate turnirju Feri v Bihaću prva, enako tudi na tradicionalnem ŠKI turnirju v Mariboru in 7. mednarodnem karate turnirju KUP ISTRE. Sledil je uspešen nastop na 7. mednarodnem karate turnirju HYPO v Sevnici, kjer je bila tretja, enako mesto je dosegla na Mednarodnem karate tekmovanju Mladost v Zrenjaninu, kjer je osvojila še dve prvi mesti. Atom Ob koncu jubilejnega leta Klubsko prvenstvo posameznikov Balinarski športni klub Budničar je ob ga še nikoli ni udeležilo tolikšno število tek- koncu letošnje jubilejne, 30. sezone, pri- movalcev kot letos, še posebej razveseljivo pravil klubsko prvenstvo posameznikov. To pa je, da so se tekmovanja prvič udeležile je sicer tradicionalno tekmovanje, ki pa se tudi ženske. Tekmovalci, skupaj jih je bilo skoraj trideset, so bili razvrščeni po starosti, tako da so skupaj tekmovali veterani, posebej ženske, pa tudi člani, ki sodelujejo v državni ligi. Borbe so bile zelo lepe in deležne številnih aplavzov ljubiteljev balinanja, k prijetnejšem vzdušju pa je pripomoglo tudi izredno lepo »martinovo« poletje. Med ženskami je bila prva zmagovalka klubskega prvenstva Pavla Belcijan pred Urško Kovač in Vido Lavrič. Med veterani, teh je bilo največ, je zmagal Tone Jančar, pred Jakobom Zanoškarjem, tretji je bil Alojz Prebil in četrti Ivan Pavli. Med najboljšimi člani, ki klub zastopajo v državni ligi, je bil najboljši Stane Žavbi ml., drugi Uroš Markič, tretji Robi Skok in četrti Domen Grašič. Vsi najboljši so prejeli pokale, vodstvo Balinarskega športnega kluba Budničar pa seje posebej spomnilo še najstarejšega tekmovalca Jožeta Vodlana in najmlajšega balinarja Aleša Žavbija. Starostna razlika je 70 let, druži pa ju navdušenje nad balinanjem. Slovesni podelitvi je sledilo prijateljsko druženje ob dobrotah, ki sta jih pripravila Jakob Za-noškar in Jože Kovač iz Gostišča Kovač. Klubsko prvenstvo posameznikov - članov Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo je bil prijeten zaključek jubilejnega leta. Foto Viljem Majhenlč Smučarski klub Ihan V pričakovanju zime Zima, zima bela vrh gore se dela tako nekako nam narava »šepeta« v zadnjem obdobju. Res bolj potiho, pa vendarle vse glasneje. Ker zima v zadnjih letih v decembru precej skopari, se večina članov slovenskih biallonskih klubov zbere na glavnem biatlon-skem prizorišču na Pokljuki. Nič novega, kaj?! Pa vendarle. Kljub hladnim dnevom zavihamo rokave in pridno vihtimo orodje, s pomočjo katerega fizično pripravimo tekaško progo. Ja prav ste uganili, kar z lopatami se začne naša pripravljalna sezona, seveda sezona nas seniorjev. Povsem drugače, pa se pripravljajo naši mladi tekmovalci, člani bia- tlonske reprezentance. V zadnjem obdobju se namreč predvsem pripravljajo v Oberttiliachu v Avstriji ter na Pokljuki, kjer je sestavni del njihovega treninga streljanje, tek na tekaških rolkah in l.i. kros. Prav zaradi slednjega že z nestrpnostjo pričakujemo, da sneg pobeli vsaj višje ležeče predele, ki bo omogočili tudi zagon tekaških smuči, saj je zagon Klemena BAUERJA, Petra DOKLA, Aleša in Anžeta GREGO-R1ČA zelo velik. Ja. v smislu izredne discipline pri izvajanju samih treningov in v smislu nestrpnega pričakovanja prvih biatlonskih tekmovanj. V letošnji sezoni jih čakajo številna tekmovanja na domačih tleh, vsaj ducat tekmovanj v biatlonu za dr- LIPOVSEK GSM: 040 209 433 žavne »zvezdice« in »podzvezdice« slovenskega pokala. Glede na dosežene rezultate in dosežena odličja s preteklih sezon, pa bodo največ šteje »nadzvezdice«, torej rezultati na prvenstvu stare celine in prvenstvu našega planeta. Ponovitev vse teh zares odličnih rezultatov, bi bilo sanjsko, pa vendarle nam preostaja še naskok na svetovni mladinski in juniorski bi-atlonski prestol. Biatlonska krona bi bila za slovenski biatlon in seveda za »ihanske laufarje in lovce na smučeh« zgodovinski dosežek z »resnimi posledicami«. Fešta, fešta in še kaj..., pa seveda še večje zanimanje mlajših za tovrstni šport, ki se na veliko veselje vseh, ki se trudimo v našem klubu, v zadnji sezoni krepi. Krepitev članstva in samozavesti na- ših najboljših tekmovalcev, ki se se je odražala tudi na nedavni tiskovni konferenci slovenskih biatlonskih reprezentanc, daje veliko optimizma tej zimi, ki dejansko prihaja, saj smo že v mesecu prave zime. Da nam bo v tej zimi »postlano z rožicami« bodo ali so že s svojimi finančnimi sredstvi za nas poskrbeli, podjetje FARME IHAN. d.d.. Občina Domžale, Črevarstvo Ma-jer, Goričica pri Ihanu in ostali privrženci kluba. Će Vas, dragi bralci, zanima še kaj več o našem klubu, pa seveda dobrodošli na naši spletni strani, www. tsklub-ihan.si, na kateri smo odprti za Vaša morebitna vprašanja, mnenja, pohvale... Z zavihanimi rokavi iz Ihana Matjaž Pavovec ACS Mustang Uspešna avtocross tekma v Tunjicah za konec sezone V letošnji sezoni je domžalski avtocross club Mustang prevzel dve tekmovanji za državno prvenstvo pod okriljem Zveze za avto šporl 2005 na tekmovalni progi v Tunjicah pri Kamniku. Določena sta bila dva termina in sicer, 18. 9. 2005 in 30. 10. 2005. Ne glede, da so se člani Mustang kluba močno trudili, da bi kljub slabemu vremenu pripeljali prvo tekmo do konca, se jim ta želja ni uresničila, saj je bil dež neusmiljen in so morali zaradi tega to tekmo prekiniti in odpovedati. Zato so si želeli, da bi jim vsaj na zadnji tekmi služilo vreme. Tako je bila v nedeljo, 30. 10. 2005, že napovedana tekma v idealnih vremenskih razmerah z odlično organizacijo in še bolje pripravljeno progo. Že na listah prijavljenih je bilo razvidno, da bo tekma zanimiva, saj so bili prijavljeni tudi tekmovalci iz sosednjih držav Avstrije in Hrvaške. Kvaliteta domačih in udeležba tujih tekmovalcev pa je prav gotovo botrovala zelo velikemu številu gledalcev, zbralo se jih je preko 3000, kolikor jih na slovenskih prvenstvih še nismo videli. Kot smo že vajeni, odlični rezultati v letošnji sezoni članov Mustang kluba, tudi na tem tekmovanju niso izostali, obenem pa so si privozili tudi v kategoriji buggy naslov dr- žavnega prvaka - Matija Rakovec, takoj za njim na drugem mestu pa Jure Sušnik, ki sta zbrala v celotni sezoni enako število točk, tako da je za naslov državnega prvaka odločala ena boljša uvrstitev. Skupno za državno prvenstvo so tudi v superfinalu pobrali vsa tri mesta in sicer: 1. mesto: Matija Rakovec 2. mesto: Tomaž Burja 3. mesto: Jure Sušnik V razvrstitvi voznikov do 21. let pa sta zopet prvi dve mesti zasedla Albin Jeriha in Jani Kosirnik. Organizacijski odbor Mustang kluba Domžale se zahvaljuje vsem prizadevnim članom in nečlanom za pomoč pri izvedbi obeh tekem, prav tako pa prireditve ne bi bilo brez pokroviteljev, ki se jim je še posebej zahvaljujejo za njihovo pomoč. K.B. p - ■ + Uspešni nastopi so jih pripeljati na vrh prvoligaše lestvice. Kotalkarski klub Pirueta Ponovno zmagovali Zadnje tekmovanje za točkovanje Pokala Slovenije v umetnostnem kotalkanju je bilo tokrat v Novi Gorici, in sicer 29. oktobra 2005. Tekmovanja, ki je namenjeno mlajšim kategorijam, se je udeležilo devet tekmovalcev in tekmovalk domačega kluba iz Domžal. Uspehi so se nadaljevali in čeprav je bilo tekmovanje mednarodnega značaja so bile uvrstitve ponovno, kot že ponavadi, v glavnem na stopničkah. PATRICIJA ŠTIFTER je dokazala, da kljub ponovni zmagi v svoji kategoriji nima konkurence in je tako več kot z lahkoto osvojila prvo mesto v skupnem seštevku za točkovanje Pokala Slovenije. Enako uspešna je bila njena klubska kolegica ŠPELA MIKELN, ki je bila druga in tako dokazala, da bo tudi v prihodnje resno računala na uvrstitve , ki jo vodijo v reprezentanco Slovenije, ki tekmuje na večjih mednarodnih tekmovanjih. V najmlajši kategoriji je drugo mesto osvojila nadobudna LARA DOLENC, kije za las zgrešila prvo mesto na zmagovalnih stopničkah takoj za italijansko tekmovalko. Enako je bilo s tekmovalko NIKO BABIC, ki je dokazala, da so se poškodbe končno sanirale. Na zmagovalnem odru sta pristala še GREGOR BABIC in PATRICIJA ŽNIDARŠIČ. Z dobro izpeljanima programoma sta se na sedmo uvrstila VITA PETERLIN in VALENTINAŠTIF-TAR, medtem ko je bila NINA ŽELEZNIK osma. Vsi so imeli v svojih kategorijah izredno močno konkurenco, predvsem pa so bile prav te kategorije najštevilčnejše. Ker je bilo to zadnje tekmovanje v umetnostnem kotalkanju za Pokal Slovenije, sedaj nestrpno pričakujejo skupno razvrstitev in njihovo razglasitev. Kar nekaj tekmovalk pričakuje tudi skupno zmago, o kateri pa bomo poročali naslednjič. K. K. 0 Sankukai karate klub Domžale Imamo štiri državne prvake V nedeljo, 13.11. je potekalo Državno prvenstvo za dečke v športnih borbah in deklice v katah 2005. Tokrat je tekmovanje organiziral Sankukai karate klub iz Ivančne Gorice. Zbrali smo se v telovadnici OS Stična pri Ivančni Gorici, ob 15.00 uri, ko je z nekaj vzpodbudnimi besedami tekmovalcem predsednik SKZS Vlado Paradižnik uradno odprl tekmovanje. Zbralo se je kar okrog 160 mladih tekmovalcev iz Sankukai klubov iz cele Slovenije, ki so jih prišli podpirat in navijat zanje njihovi starši, sorodniki in prijatelji. Telovadnica seje napolnila do zadnjega kotička. Borbe so potekale hkrati na treh boriščih, tako da seje vseskozi nekaj dogajalo. Fantje so bili razdeljeni na več kategorij glede na starost in težo, tako da je vsak meril moči s sebi enakimi. Na osrednjem borišču, kjer je bil razgled s tribun najlepši, je tako po zaključku borb potekalo tekmovanje deklic v katah. Te so bile razdeljene glede na starost in višino pasu, tako da so izvajale tudi kate različnih težavnostnih stopenj. Za red na boriščih in pošteno sojenje so poskrbeli sodniki SKZS in tekmovanje je tudi po njihovi zaslugi minilo v športnem duhu in kar je najvažnejše - brez poškodb tekmovalcev. Kot lahko vidite že po naslovu članka so bili naši borci iz Karate kluba Domžale na tem tekmovanju še posebej uspešni. Vsekakor je najpomembnejše vodilo za vse nas: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati!«, pa vendar se vsakega dobrega rezultata razveselimo in prav je, da tudi na tak način izrazimo priznanje tekmovalcem, ki so dosegli dobre rezultate. Ml. dečki do 35 kg 2. mesto: Matej Vogrinec (DOM) 3. - 4. mesto: Nejc Levičnik (DOM) Ml. dečki nad 35 kg 3.- 4. mesto: Vitja Cretnik (DOM) Ml. dečki do 40 kg 2. mesto: Žan Rode (DOM) 3, - 4. mesto: Jaka Goršak (KOM) 3,- 4. mesto: Matevž Zupan (RAD) 5.- 8. mesto: Blaž Jurjevec (DOM) Ml. dečki do 45 kg 1. mesto: Konstantin Velepec (DOM) 2. mesto: Dejan Osolnik (DOM) 5,- 8. mesto: Andrej Resnik (DOM) Ml. dečki do 50 kg 2. mesto: Surva Kotar (DOM) St. dečki do 40 kg 1. mesto: Grega Prelovšek (DOM) 3. - 4. mesto: Gašper Žankar (DOM) 3. - 4. mesto: Aleš Žulič (DOM) 5.- 8. mesto: Jure Merkužič (RAD) 5.- 8. mesto: Luka Veselic (DOM) St. dečki do 45 kg I. mesto: Klemen Drolc (DOM) 5.-8. mesto: Peter Jeras (MEN) St. dečki do 50 kg 1. mesto: Domen Vollmever (DOM) 5.-8. mesto: Jošt Franko (DOM) 5.- 8. mesto: Jure Gubane (DOM) St. dečki do 55 kg 2. mesto: Luka Medved (DOM) St. dečki nad 60 kg 2. mesto: Matej Žerjav (DOM) Ml. deklice kate 2. mesto: Katja Žulič (DOM) 4. mesto: Hana Majdič (DOM) 5. - 8. mesto: Nataša Roječ (DOM) Vsem čestitamo za lep uspeh! B.P. \ OPTIKA \/| r\ Delovni tov V I I delovniki od 8 do 12 ure, - 1 * J od 15 do 19 uce, soboto od 8. do 12. ur« OČCSNft ftMBUlHNTf* - okulistični pregled .urjenje očesnega prtoto čolo - kontaktne lece Cesto borcev S, 123S RAOOMUC telefon 01722 88 90 Nogometni klub Domžale Se vedno prvi na prvenstveni lestvici Domžalski nogometaši so v prvi nogometni ligi po odigranih 17-ih krogih še vedno vodilna ekipa lige, saj so edini poraz doživeli v Celju proti Publikumu. Pred tem so bili dolgo časa neporaženi in so se priključili Olimpiji, Mariboru in Gorici pri najdaljšem nizu ne-premaganosti na slovenski sceni. Tako imajo 10 zmag, 6 remijev in že omenjeni poraz, skupaj 36 točk, štiri več kot druga Gorica. Imajo najboljši napad in obrambo - dali so 42 golov, prejeli le 12. Najboljša strelca sta Rakovič (14 golov) in Stevanovič (9 golov), imajo najboljši napad in obrambo - dali so 42 golov, prejeli pa le 12. Z igrami in vzdušjem v ekipi je trener Slaviša Stojanovič zadovoljen in zatrjuje, da ekipa deluje res homogeno, kar se odraža na rezultatih in igrah. Edina kriza seje pojavila s porazoma v pokalu proti Kopru v Kopru, ki so mu v prvenstvu kljub oslab- ljeni ekipi vrnili z dvojno mero. Treningom se je po daljšem počitku zaradi poškodbe pridružil tudi Slaviša Dvorančič, ki bo, upajmo, da zapolnil vrzel zaradi odhoda Stevanoviča v Španijo, kjer mu želimo uspešno igranje. V reprezentančnih akcijah članske in mlade reprezentance so vidno vlogo odigrali tudi igralci na delu v Domžalah. Do konca jesenskega dela prvenstva bodo igrali še proti Nafti doma in proti Rudarju iz Velenja v gosteh, sledi premor do konca februarja. Mladinski pogon V končanem jesenskem delu državnega prvenstva so mladinci odigrali 15 tekem, vendar pa vse slabo in ne po načrtih vodstva MNC Domžale, saj so le pri dveh zmagah, treh remijih in 10 porazih - na 12. mestu. Kadeti so veliko boljši, so na 5. mestu, v skupni razvrstitvi mladincev in kadetov pa so na 10. mestu. Druga ekipa kadetov igra v ljubljanski ligi v skupini A inje na prvem mestu. V prvi ligi je selekcija do 14 let na šestem mestu z 7-imi zmagami, dvema remijema in 6 porazi. Starejši dečki - U 14 let - nastopajo pod imenom Ihan-Domžale in so v 3. ligi MNZ Ljubljane na drugem mestu Mlajši dečki so v prvi ligi prvi, druga ekipa - nastopa z imenom Ihan - Domžale je v tretji ligi na drugem mestu. Pri cicibanih U 10 je prva ekipa v skupini B tretja, druga v skupini F pa druga, nastopa z imenom Vir - Domžale, pa na drugem mestu. Cicibani U 8 vodijo v skupini 6. u. ž. Dallbor Stevanovič - srečno v Končal se je jesenski del nogometnega prvenstva za vse ekipe iz občine Domžale Preberite, kako uspešno Nogometni klub ROLTEK Dob: Člani so v 3. SNL zahod na petem mestu, v predkrogu pokalnega članskega tekmovanja so doživeli poraz na gostovanju proti Kalcer Vodotermu Radomlje v Radomljah z 2 : 0. Mladinci so v Ligi MNZ Ljubljane na tretjem mestu, v predkrogu pokala so premagali Factorja B z 6 : 2 - v 1/8 finala pa doživeli poraz v tekmi s Krko iz Novega mesta (2 : 0). Kadeti so v Ligi MNZ Ljubljane - skupina A na šestem mestu, starejši dečki v 2. Ligi MNZ Ljubljane zasedajo prvo mesto, mlajši dečki pa so v 2. ligi MNZ Ljubljane osmi. Cicibani U 10 so v skupini B MNZ Ljubljane prvi, cicibani U 8 pa na 4. mestu. V zimski ligi pod okriljem MNZ Ljubljane igrajo starejši dečki, mlajši dečki in Cicibani U 10. Nogometni klub KALCER VODOTERM Radomlje: Člani so v 3. SNL četrti, v pokalu MNZ Ljubljane so bili v predkrogu boljši od Roltek Doba, v 1/8 finala pa so izgubili s Svobodo iz Kisovca. Mladinci NK Radomlje igrajo v Ligi MNZ Ljubljane in so enajsti, v predkrogu pokala so izgubili z Ilirijo. Starejši dečki so v 3. ligi MNZ Ljubljane deveti, mlajši dečki pa sedmi. Cicibani U 10 so v skupini F na 43. mestu, cicibani U 8 so pod imenom Plastenka drugi. Nogometni klub Ihan: Člani so v 3. ligi zahod enajsti, v pokalu MNZ Ljubljane so v predkrogu v gosteh zmagali z Belinko, v 1/8 finala so proti Kolpi zmagali s 3 : 0 in bodo v četrtfinalu igrali proti Livarju iz Ivančne Gorice. Mladinci so v Ligi MNZ Ljubljane deseti, v predkrogu pokala so izgubili s Termitom. Starejši dečki v 3. ligi MNZ Ljubljane nastopajo pod imenom Ihan - Domžale in so drugi. Mlajši dečki igrajo v 3. ligi MNZ Ljubljane z imenom Ihan - Domžale in so drugi, cicibani - U 10 so v skupini B četrti. Nogometni klub Vir: Člani so v 2. ligi MNZ Ljubljane deveti, v predkrogu pokala MNZ Ljubljane so doma izgubili s Kamnikom. Cicibani so v skupini F MNZ Ljubljane drugi. V zimski ligi MNZ Ljubljane igrajo cicibani U 10 pod imenom Vir - Domžale. Nogometni klub Ihan Finance je v 2. seti. članski ligi MNZ Ljubljane de- Urban Žnldaršlč Košarka Dve zmagi v Jadranski ligi za KKHelios Domžale Domžalski košarkarji se očitno prebujajo, saj so se rezultati že začeli kazati, in sicer dve zmagi v Jadranski ligi proti Bosni in F M P Zelezniku doma, medtem ko jim na gostovanju še niso uspeli zmagati. V osmih krogih Jadranske lige so tako šestkrat izgubili in dvakrat zmagali (Bosna in FM Železnik) in so na 14. mestu, z dvema zmagama zaostanka za 7. mestom, ki ga zaseda Geoplin Slovan. Dosegli so 581 točk, prejeli pa 639. V slovenski ligi so trenutno pri dveh porazih, in sicer proti Pivovarni Laško in Geoplin Slovanu, s katerima so tekmo odigrali v okviru Jadranske lige. Sledijo še gostovanja pri llemofarmu, Crveni zvezdi in Niš Vojvodini, doma pa bodo igrali proti Olimpiji 4. 12., Giboni 17. 12. in Širokemu iz Bosne, 7. januarja 2006. V domačem prvenstvu bodo gostovali pri Elektri in Postojni, doma pa bodo igrali proti Rogli 7. 12., Kopru 21.12. in Kraškemu Zidarju 4. januarja 2006. Očitno je, da prihaja pri spremembah v ekipi (nova igralca Željko Za- gorac, Dario Krejič) do pozitivnih rezultatov, saj je igra malo hitrejša in bolj dinamična ter zanimiva za gledalce, ki še vedno zelo pridno polnijo Dalo KC v Domžalah. Mladinci so v prvi ligi še vedno brez zmage in so trdno na zadnjem, osmem, mestu v skupini. Kadeti prve ekipe so v I. ligi na petem mestu pri dveh zmagah in petih porazili, druga ekipa pa je v drugi ligi četrta - dve zmagi in pet porazov. KK Lastovka Člani Košarkarkcga kluba Lastovka nastopajo v 3. ligi - skupini zahod - skupaj s Kamničani, Anhovčani, Idrijci, Fenomeni iz Ljubljane, Trzinci, Izolani, Jurij Plavo Laguno iz Ljubljane, Vipavci in Smledničani. Doslej so štirikrat zmagali in enkrat izgubili in so na prvem mestu. V pokalu so nudili dostojen upor ekipi iz Šoštanja in se častno poslovili iz nadaljnjega tekmovanja v pokalu. Mladinci sezono nadaljujejo v drugi ligi - v skupini so skupaj z Loko Kavo TCG iz Škofje Loke, Kolpo iz Črnomlja, Komendo, Kočevjem in ŠD Plavo Laguno iz Ljubljane in so na drugem mestu s šestimi zmagami in enim porazom. Kadeti igrajo v prvi ligi - v skupini s Park I j i Bežigrad, Novo Gorico, Kraškim Zidarjem iz Sežane, Portorožem in Plama Purjem iz Ilirske Bistrice, so pa na drugem mestu s petimi zmagami in dvema porazoma. Pionirji so tekmovanje končali na petem mestu s 7-imi zmagami in 9-mimi porazi v 14-ih tekmah. Urban Žnldaršlč Med deklicami prva tri mesta Vrtcu Domžale Pravi atletski talenti se kažejo že v rosnih letih. Vrtec Domžale za otroke skrbi aktivno in jih na tekmovanjih občinskega krosa podira, tako se ga le ti radi udeležijo. Iz enote »Cicidom« so prihiteli na cilj; Žiga R.,Luka R., Mark, Vid S., Peter, Kristjan, Luka J., Urh, Neža, Tinkara, Tajda, Žiga Š., Vid R. Kristjan je med dečki letnik 2000 in mlajši, dosegel 3. mesto, Tajda pa med deklicami 2. mesto. Starši so mlade tekmovalce vzpodbujali z glasnim navijanjem, Pom.vzg. Mojca pa je poskrbela, da nihče izmed njih ni šel domov praznih rok. Iz enote »Palček« pa so se tekmovanja udeležili Matic, Noel, Mitja, Vrtec Domžale zasedel stopničke. Tilen, Meta, Taja, Kristina P, Špela, Manea M., lili. Lina, Žiga, Manca V., Kristina B. Starši in pom.vzg. Petra Tekmovalci vrtca Cicidom so držali pesti in tako je Manca M. dosegla odlično I. mesto, Špela pa 3. mesto. Otroci so našli pogum in se udeležili tako zahtevnega občinskega tekmovanja, ravnateljica vrtca M. Jerina pa je poskrbela, da je vsak izmed njih dobil tudi pohvalo za sodelovanje. Otroci Vrtca Domžale so na lep jesenski dan doživeli športno popoldne, ki ga bodo pomnili vsaj do naslednjega. Vrtec Domžale, enota »Cicidom«, pom.vzg. Mojca Grojzdek Planinsko društvo Domžale Plezalne novičke V soboto 5. novembra je v Mišji piii na Primorskem potekal že 8. memorial Janeza Jegliča - Joha-na, ki ga PI) Domžale organizira v spomin na preminulega člana našega odseka. Memorial je del čezmejnega primorskega plezalskega projekta 2, ki ga izvaja Društvo plezalcev Koper in ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Phare CBC Slovenija/Italija. Srečanje je namenjeno druženju plezalcev in tekmi v hitrostnem plezalskem maratonu. Tekmovalci so bili vabljeni športni plezalci in plezalke iz Slovenije in Trsta, (davni organizator srečanja, Silvo Karo, je letos malo spremenil pravila. Na voljo je bilo 12 (moški) oz. 10 (ženske) smeri različnih težavnosti (7e in 8b oz. 6b+ in 7b). Zmagovalec je bil tisti, ki je preplezal največ smeri. pri čemer je višja ocena prinesla več točk. Čas plezanja je bil omejen na 90 min. Tekmovalci so morali tako malo razmisliti in seveda taktizirati, kaj in kako bodo plezali. Dirke seje udeležilo 8 plezalcev in 5 plezalk. V moški konkurenci je že tretjič zapored brez težav slavil "vzdržljiv stroj" Frenk Jenstrle pred Tomažem Valjav-cem in Matejem Sovo, med dekleti pa je potekal oster boj za zmago. Na koncu je Metka Jug premagala Tanjo Cerar (AO Domžale), tretja je bila Miranda Ortar. Tekma je potekala v prijetnem tekmovalnem vzdušju tudi med gledalci. Srečanje seje zaključilo /. diapozitivi Andreja (irmovška in družabnim večerom. Janez Jeglič - Johan je bil eden najboljših svetovnih alpinistov. Leta 1997 se je smrtno ponesrečil na Nuptseju. Že dolgo nisem nič zapisal o domžalski plezalski mladini. Po pole- MIKI plešemo in osvajamo brez prestanka Člani Mikijcvc plesne družine v mesecu novembru niso imeli časa misliti na mraz in prihajajočo zimo. V Plcsalnicah je bilo cel mesec vroče in veselo, saj so se dan za dnem vrstili majhni in veliki plesni dogodki, s katerimi vas bomo razveseljevali tudi v decembru, če ste jih ta mesec zamudili. Mraz smo pregnali s plesnimi dogodki, ki so se vrstili en za drugim tako hitro, da sploh ne moremo verjeti, da je pred nami že december, ki bo prav tako obarvan in odišavljen s plesom, ki po trditvah Mikijevih plesnih navdušencev zelo pomaga proti zimskim stresom. Na svetovnem prvenstvu, ki je od 22. do 26. novembra, potekalo v Riesi v Nemčiji je tekmovalo kar 32 velikih in 40 malih mladinskih formacij, 40 pionirskih malih formacij, 52 solistk med pionirkami, 66 solistk med mladinkami, 14 solistov med mladinci in 39 mladinskih part)v iz različnih držav - Amerike, Češke, Finske, Gibraltarja, Južne Afrike, Kanade, Libanona, Madžarske, Nemčije, Poljske, Rusije, Slovenije, idr. Največji uspeh Mikijevih plesalcev in slovenske reprezentance nasploh je dosegla odlična Maja Sonc, dvakratna mladinska državna prvakinja, ki je osvojila naslov svetovne mladinske prvakinje v show plesih za leto 2005. Maja je s tem postala tudi prva slovenska plesalka, ki je osvojila zmago na svetovnem prvenstvu. Med pari sta se na odlično 4. mesto povzpeli Manca Čuček in Ana Černivec, državni prvakinji v show parih mladincih, na 16. mesto pa Maja Maselj in Uroš Pavlin, ki sta bila na državnem prvenstvu uvrščena na drugo mesto. Lanskoletne svetovne prvakinje -mala mladinska skupina Red desert, v kateri plešejo Maja Sonc, Manca Čuček, Ana Černivec, Katja Škofic in Špela Karlovšek so osvojile srebrno medaljo. Na stopničke so se povzpele takoj za rusko mladinsko malo skupino in s tem dokazale, da sodijo v sam vrh slovenskega in mednarodnega plesa. Mala pionirska skupina Who's got the pain, v kateri plešejo Neža Hrovat, Petra Ravbar, Katja Skok, Katja Tekavc, Maša Velepec in Urška Vesel se je uvrstila na 9. mesto, Urška Vesel, ki je tekmovala tudi v kategoriji shovv solo pionirke na 35. mesto, Matic Šuštar pa med shovv solo mladinci na 10. mesto. Lanskoletni svetovni prvaki v shovv velikih formacijah, ki so letos na Svetovnem prvenstvu nastopili s točko The lizards, so se v veliki konkurenci povzpeli na odlično 4. mesto. Koreograf in trener v finale uvrščenih točk, Blaž Godec se je zelo veselil uspehov, saj je Plesni klub Miki edini od slovenskih klubov osvojil dve medalji in imel na tekmi največ visoko uvrščenih plesalcev. Sveže utrinke s tekme si lahko ogledate v našem fotokotičku. Vse, ki ste zamudili novembrske plesne dogodke, pa vabimo, da se nam pridružite v veselem decembru. V soboto 3. decembra za vse ljubitelje plesa, plesne glasbe, druženja in večerne zabave prirejamo veliki gala Zlati ples. V svet omamne večerne plesne zabave in sprostitve vas bo ob 20. uri s plesno glasbo v živo popeljal bend Express, za popestritev pa smo vam pripravili posebno plesno presenečenje, ki vas bo tako zagrelo, da celo noč ne boste zapustili plesišča. Da se izognete mrazu in zimskim prehladom, se nam pridružite v Plesalnicah, kjer lahko z. nami zaplešete ali pa si privoščite sproščujoč in zabaven klepet. V torek, 20. decembra pa za vas prav tukaj v Domžalah pripravljamo nepozabni plesni spektakel, na katerem si boste v živo ogledali vse odlične, a raznolike - zabavne in umetniške plesne točke, si spočili oči na čudovitih kostumih in se za nekaj trenutkov prepustili plesni zgodbi, ki bo pravi vroč obliž za mrzle in naporne zimske dni. Se vidimo ob 20. uri v Hali komunalnega centra! Lap vroč plesni pozdrav, Romana P. tnem premoru se državno prvenstvo nadaljuje v jesenskem delu. Na tekmah v Laškem in Kranju sta Vita Osolin in Tim Gostinčar pokazala, da še vedno ne popuščata. Naj rezultati govorijo. Vita je zasedla 2. in I. mesto. Tim pa je bil obakrat prvi. V skupni razvrstitvi je po štirih tekmah Vita na prvem mestu, Tim pa na odličnem drugem. Ne gre pa izpustiti tudi ostalih. Na tekmi v Laškem je Rok Makorel zasedel 5. in Blaž Kešnar 7. mesto, v Kranju pa Gašper Vrhovnik 5. in Kaja Župa-nek 4. mesto. Čestitke trenerjem in tekmovalcem. Za "krompirjeve" počitnice je nekaj članov obiskalo Paklenico. Pohvalili so se z nepopisno gnečo v kanjonu in v smereh, a so si vseeno izborili nekaj plezalnega prostora. Preplezali so lepo število smeri, med boljšimi so bile Aigor 6a I50m, Frau Bliiher 6a 120m, Frankenstein 6a 150m, Cirkus 6b 35()m, Karamara svveet lemptati-on 6a+ I lOm in Nostalgijo 6b 350m. Mala odpravica športnih plezalcev se je odpeljala še bolj na jug. Natančneje v morsko plezalsko idilo Hvara. Nejc Solje je on sight preplezal Green Elephant 7ai, I,os Angeles 7a in W Brid 7a, Aleš Janžekovič je uspel v 2. poizkusu v smereh Sarajevo 7a+, Green Elephant 7a+ in Stara vojna 7a, Dušan Cerar je on flash ponovil Agule 6c ter Uroš Pavlic Miss Jadrana 7a. Topla primorska jesen pa še vedno omogoča dobre športne vzpone. Tako je spet najbolj obiskana vasica Osp in stene nad njo. Značilnost tokratnih »frikovskih« vzponov je, da je večina plezalcev uspela dvigniti osebno mejo. Odličen rezultat je tako dosegla Tanja Cerar, ki je osem mesecev po porodu preplezala svojo prvo 7c, smer Jonagold. Bravo mami. Martina Mali je uspela v prvi 7b, smer Daleč stran je sodni dan. Miha Volk je splezal svojo prvo smer težavnosti 7c/c+, Rock'n roll, Anže Arko prvo 7a+ Sreča v vrtnici in pred tem še Danger zone 7a. Nejcu Solje je že dalj časa delala preglavice smer Godla 7c+, vendar se ni predal in jo »zategnil«. Preplezal je tudi svojo prvo 7c+ v enem dnevu, smer .ISFK. To sta pred njim na enak način splezala tudi Janez Cerar in Tomaž Bevk. Janez je bil novembra sploh bolj dejaven na Naveza v grebenu Macesnovca Ifoto Andrej Studit«) Primorskem. Preplezal je še Nočno kroniko 7c/c+, Polnočni kavboj 7c in Jonagold 7c. »Sem moral zaključiti stare dolgove,« je bil njegov komentar. Tomaž Bevk, skoraj že Primorec, je splezal še Hobita 7c. Nejc Vindi-šar, ki vse proste vikende preživlja v Mišji peči je uspel še v drugi smeri težavnosti 7c/c+ z imenom Hugo. V soboto 12. 11. je bila skupna tura alpinističnega odseka na Kamniško sedlo oz. Brano in Planjavo. Udeležilo se jo je 5 tečajnikov. 9 pripravnikov in 4 alpinisti. Vreme je bilo odlično in toplo. Zapodili smo se v različne smeri, da si nismo delali gneče in metali kamenja na glavo. Splezali smo Varianto grebena Macesnovca 111/11. Spodnji in Zgornji steber IV/HI ter Šijo Brane II. Namen ture je bil, da tečajniki spoznajo gibanje naveze in nameščanje varovanja. Starejši pripravniki pa so nabirali vzpone in izkušnje. Dušan Cerar pa je celo pot in vzpon na vrh Brane s seboj tovoril še jadralno padalo, s katerim se je nato "odpeljal" v megleno dolino. Zaključek alpinistično plezalne sezone in pregled dejavnosti čez leto bo 17. 12., v Domžalskem domu na Mali planini. Začetek ob 18:00 uri. Vabljeni vsi, predvsem nekdanji člani odseka. AJ Planinsko društvo Domžale vabi na treking .H^^ Patagonija - dežela pddomzale granitnih konic. Globoko na jugu južnoameriške celine, med 38. in 52. južnim vzporednikom, leži veliko območje, ki ga zaznamujejo čudovita smaragdna jezera, kristalni ledeniki in veličastni ter drzno oblikovani vrhovi. Patagonija je dežela, ki se s svojimi vetrovi in mogočnimi gorami tudi ob začetku novega tisočletja še vedno vztrajno izogiba krempljem modernega sveta. Poseben pečat dajejo Patagoniji njene gore. S svojo nezgrešljivo podobo predstavljajo zaključek Andov, mogočnega gorskega masiva, ki se razprostira vzdolž celotne celine. Tu se vrhovi še zadnjič dvignejo čez 3000 metrov visoko, potem pa se rep južnoameriških Andov konča v vrtinčastih vodah Antarktike. Treking bo vodil vrhunski alpinist Silvo Karo (informacije 041 575 570), odličen poznavalec in eden največjih osvajalcev patagonskih gora. Udeležence namerava v drugi polovici februarja in v začetku marca 2006 popeljati pod najbolj drzno oblikovano goro na svetu, Cerro Torre (3128 m), in pod najvišji vrh Patagonije, Fitz Roy (3441 m). Na 17-dnevnem popotovanju bodo udeleženci spoznali najbolj južno ležeče mesto Ushuaia, s katamaranom si bodo ogledali kanal Beagle in velike kolonije pingvinov, morskih levov in ptic. Obiskali bodo tudi San Carlos de Bariloche, zibeljko slovenskega izseljeni-škega gorništva, in se sprehodili pod gorami, ki nosijo slovenska imena: Campanile bsloveno, Laguna Tonček... V Buenos Airesu, argentinski prestolnici, si bodo ogledali argentinski tango, ki s svojim temperamentnim značajem nikogar ne pusti ravnodušnega. Vabljeni, da se nam pridružite na potovanju, ki nudi veliko pustolovščin na enem najlepših območij sveta. Okvirni datum potovanja: od 20. februarja do 8. marca 2006 Već informacij: Silvo Karo tel. 041 575 570 w Šahovske vesti Domžale Na oktobrskem turnirju Vele Domžale v pospešenem šahu je zmagal borbeni mojstrski kandidat Jože Percl, član LŠK Metalka Trgovina iz Ljubljane, ki je v sedmih partijah oddal le pol točke. Na drugo mesto se je uvrstil Kranjčan Jeraj, med domačini pa je bil najboljši Boris Skok na tretjem mestu. V močni zasedbi se je na solidno deveto mesto uvrstil mladi Timotej Lan Turek. Vrstni red: Percl 6.5, Jeraj, B. Skok 5, Ivačič, Šcmrl, Veskovič, Musič 4.5, Janjič, Timotej Lan Turek, Vavpetič 4 itd. Ljubljana Na hitropoteznem komunalnem turnirju na Viču je med 21 udeleženci zmagal Velovec Jože Skok 20, sledili so mu Musič 16, Rogale 15.5, Krivec 15, Kovačič, Marcetič 14, Sokač 12.5 itd. Lesce pri Bledu Na sedmem nedeljskem turnirju Gorenjke je sodelovalo 18 ša-histov, odigrali pa so devet kol. Zmagal je močan MK Jeseničan Franc Rodman. Med Velovci sta se lepo uvrstila B. Skok na četrto oziroma Šemrl na sedmo mesto. Vrstni red: Rodman 7, Jeraj 6.5, Kozamei nik, B. Skok, I nžnik, Keršič 5.5, Šemrl, Kočevar, Marcetič 5 itd. Domžale Na mesečenem hitropoteznem Ve-lovem turnirju za mesec oktober je med 21 udeleženci zmagal Dušan Čepon 10.5., član dr. Milan Vidmar iz Ljubljane. Sledili so mu J. Skok 10, Bogdan Osolin 9, B. Skok 8.5, Jazbec, Percl, Kohek lluremovič 8, Šemrl, Rebernik, Janjič 7.5 itd. Šahisti so odigrali 13 kol. Jože Skok Za šahovske sladokusce Mojstrski kandidat Boštjan Jeran, najboljša deska ekipe Vele Domžale V letošnji 1. slovenski članski ligi-zahod, ki je potekala v dveh delih (konec tedna) od četrtka, 3. do nedelje, 13. novembra 2005, na Bledu, je ekipa Vele Domžale med desetimi ekipami zasedla zelo solidno 4. mesto. Če bi mednarodni mojster Luka Lenič odigral uspešno še sedem partij na 1. deski, bi zagotovo obstajale realne možnosti za I. mesto in uvrstitev v 1. državno ligo... Zanimiv je podatek, da so od skupnih 31 šahovskih točk trije mladi člani (dva med njima pravzaprav še mladinca) osvojili 10. 5 točk, skoraj tretjino vseh osvojenih: Boštjan Jeran 5,5/6 (92%!), Jure Plaskan in Matej Filip pa 2,5 /4. »Magično« mejo, več kot 50%, sta presegla le še mojstrska kandidata dr. Ivan Bratko (4/7) na 2. deski (po Leničevi odsotnosti pa na prvi) in Marjan Karnar 5.5 iz osmih partij. Za našo rubriko sem izbral lepo in »živo« partijo (z dvema kombinacijama), ki jo je odigral mojstrski kandidat Boštjan Jeran, eden izmed več perspektivnih mladih članov ŠD Vele Domžale, v 3. krogu, in sicer v ekipnem dvoboju s ŠD Kočevje, ki so ga Velovci premagali kar s 4,-5:1,5. Sašo Ivetič (1991)- Boštjan Jeran (2097) |B84) Prva članska liga zahod 2005, Bled (3), 05.11.2005 Sicilianska obramba (Ševeniška varianta) l.e4 c5 2.SB d6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 Sf6 5.Sc3 a6 6.Le3 e6 7.Le2 Le7 8.g4 Sfd7 9.Dd2 b5= 10.0-0-0 Lb7. 11.f3 fll.a3 Sc6=] ll...b4 [aj-1...0-0=j 12.Sa4 |aJ2.Sbl!?je vredno pozornosti 12...d5 I3.exd5 Lxd5 14.Sf51j 12...Da5u 13.b3 Sc5 [a.13... Sc6!?uj 14.a3- Sxa4 15.axb4 Dc7 16bxa4 0-0 17.Sb3 [)7.a5 Sc6=j 17...Sc61 18Kbl [18Kb2 d5 19.c3 Tad8=] 18...Tfc8 19T47? [aJ9.c3!?t morda rešuje partijo] 19...Sxb4-+!! 20.1x13 d5 21 .exd5 Lxd5 22.Thfl Tab8 23.Ld4 Sxc2!! 24Lxc2 [24Dxc2Txb3+]24...Lxb3 0-1 Bogdan Osolin H H i * Šahovska sekcija Športnega društva Jus Security Simultanka s svetovno prvakinjo Sredi novembra je Šahovsko sekcijo Športnega društva JUS Securitv Domžale obiskala Anna Muzve-huk, šahistka iz Ukrajine, ki že dve leti igra za Slovenijo na prvi deski in se lahko pohvali, da je na zadnjem evropskem šahovskem prvenstvu osvojila naslov svetovne prvakinje med dekleti do 16 let. V Sloveniji igra na nekaterih turnirjih in ob tem sta bila z očetom vesela povabila šahovske sekcije ŠD Jus Securitv. da nekaj dni med turnirji preživita kot njihova gosta. Navdušena sta bila nad-gostoljubjem Jusevih, nad Slovenijo, še posebej pa nad prelepim Bledom in blejskim otokom, kjer je Anna tudi pozvonila. Obiskala sta BTC in Ljubljano, Jusevi pa so ju odpeljali tudi v novo domžalsko knjižnico, ki ju je še posebej navdušila. Anna, trenerje njen oče, igra šah že od drugega leta, pri šestih letih je bila že druga na prvenstvu Ukrajine. danes pa je Fide mojstrica, njen ra-ting je 2373, njen cilj pa postati najboljša šahistka na svetu. Lahko se pohvali, daje premagala že kar nekaj svetovnih šahovskih mojstrov, zadnji. tak uspeh je dosegla, ko je s črnimi figurami premagala slovenskega velemojstra Duška Pavasoviča. že prej pa je na šahovski olimpiadi v letu 2004 premagala svetovno prvakinjo Antoneto Stepanovo. S Šahovsko sekcijo ŠD Jus Securitv so se dogovorili za simultanko z 10 mladimi ter sedmimi starejšimi šahisti. Po kratki predstavitve je Anna vsem želela kar največ uspeha, hkrati pa izrazila pričakovanje, da bodo partije čim bolj zanimive. Svetovna prvakinja je premagala 12 nasprotnikov, s tremi je remizirala, Filip Kozarski in Lan Turek pa stajo premagala. Njen trener je na naše vprašanje o Šahovski sekciji Jus Securitv povedal, da je šahovska šola zelo dobra, da v njej igra veliko obetajočih mladih šahistov in šahistk, ki sta jim s hčerko zaželela veliko uspehov. Obisk pri Jusevih pa je izkoristil tudi za instrukcije mladi šahistki Katji Jus, ki si bo leto 2005 posebej rada zapomnila zaradi treh osvojenih naslovov državne prvakinje in igranja na svetovnem šahovskem prvenstvu v Franciji. V skladu s 13. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/00, 6/01, 15/02 in 14/04) Občina Domžale objavlja JAVNI RAZPIS Za oddajo tržnega prostora in stojnic v letu 2006 Predmet razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic, na pare. št. 3957, 3958 in 3959 k.o. Domžale, ob poslovno stanovanjskem objektu na Ljubljanski 73, v Domžalah. Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup praviloma za prodajo: a) vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja, b) živil, za katera so izpolnjeni zdravstveno tehnični in higienski pogoji za prodajo zunaj prodajaln, c) suho robo, d) izdelkov domače in umetne obrti, e) cvetja, gozdnih sadežev, 0 raznih sadik, g) promocijo občine Domžale (društva, šole, ...), h) sveč, i) galanterije in pletenin lastne proizvodnje, j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo artiklov od a.) do i.). 11. Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, da gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov, navedenih pod točko j. iz 1. točke tega javnega razpisa, ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo. Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah, v skladu z veljavnimi predpisi. III. Cena za zakupno površino (prostor) odprte stojnice znaša 700,00 SIT / dan, za zakupno površino (prostor) zaprte stojnice pa znaša 1.100,00 SIT /dan. Prosilec mora poravnati zakupnino pred pričetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba. IV. Prodaja na zakupljenih stojnicah bo možna 6-krat na teden, in sicer: • vsak delovni dan od 8. do 16. ure, • soboto od 8. do 17. ure. V času predprazničnih nakupov v mesecu decembru bo možno podaljšanje časa prodaje na zakupljenih stojnicah do 20. ure oziroma uskladitev z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžale. Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4. Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Obrazcu tacija: vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumen- - kmetovalci: posestni list ter dokazilo, na podlagi katerega bo razvidno, da se prosilec ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (fotokopija odločbe ali potrdila o statusu kmeta); če kmetovalec nima stalnega bivališča v občini Domžale tudi veljavno potrdilo o lastni proizvodnji; - trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje: dokazilo, da je predmet prodaje iz lastne proizvodnje ter priglasitveni list oz. izpis iz sodnega registra; ostali trgovci: izpis iz sodnega registra; - drugi posamezniki: dokazilo, da je predmet prodaje iz lastne proizvodnje (npr. potrdilo o priglasitvi opravljanja osebnega dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno). Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje. Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru. VI. Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01 721-42-51. Športno društvo Sonček Smučarski tečaj na Krvavcu V času novoletnih počitnic, od torka, 27. 12., do petka, 30. 12. 05, bomo na Krvavcu organizirali začetni in nadaljevalni tečaj smučanja za otroke, stare od 7 do 12 let. Odhod avtobusa je vsak dan ob 8.00 iz Domžal, prihod pa ob 14.00. Z otroki bomo delali izkušeni učitelji smučanja. Cena tečaja, ki zajema 4-dnevno smučarsko vozovnico, prevoz in učenje smučanja, znaša 23.000 SIT. Prijavite se lahko: - po pošti na naslov: ŠD Sonček, Škrjančevo 21, 1235 Radomlje - po faxa: 01 /7227 317 • po e-mailu: primoz.ahacic@guest.arnes.si -po GSM na: 031-385 120 ali 041-853 071 Na podlagi 77. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja javno nakazilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi Predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja d21/l Športni park Sever Občina Domžale obvešča lastnike spodaj navedenih zemljišč, da je v postopku priprave in obravnave predlog sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta območja D21/1 Športni park Sever. Javna razgrnitev predmetnega prostorskega izvedbenega načrta bo potekala 30 dni, s pričetkom deset dni po objavi sklepa v Uradnem vest-niku Občine Domžale. Glede na datum seje Občinskega sveta oziroma objave sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale bo javna razgrnitev potekala predvidoma od 05.12.2005 do vključno 03.01.2006. Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2, Domžale in prostorih Krajevne skupnosti Simona Jenka, Slamnikarska 14, Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69, I. nadstropje, dne 7.12.2005 ob 17. uri. Lastnike vabimo k ogledu razgrnjenega prostorskega dokumenta in k udeležbi na javnih obravnavah. Ureditveno območje obsega naslednje parcele v katastrski občini BREZOVICA: 1079/2, 1080/2, 1081/2, 1082/9, 1083/2, 1084/2, 1085/2, 1086/13, 10-86/5, 1087/2, 1088/14, 1088/4, 1089/6, 1090/3, 1091/3 in katastrski občini DOMŽALE: 4229/1,4248/3,4249/1,4249/2,4249/3,4250,4251,4252,4253/1,4253/2, 4426/1,4426/2,4426/3,4426/4,4427,4428/1,4428/2,4428/3,4429,4430, 4431, 4432, 4433/1, 4433/10, 4433/11, 4433/12, 4433/2, 4433/3, 4433/4, 4433/5, 4433/6, 4433/7, 4433/8, 4433/9, 4434, 4435, 4436, 4437, 4438, 4439,4440/1,4440/2,4440/3,4440/4,4440/5,4440/6,4440/7,4440/8,44-40/9,4441/1,4441/2,4442/1, 4442/2, 4443, 4444,4445/1,4445/2,4445/3, 4446/1, 4446/2, 4447/1, 4447/2, 4447/3, 4448/1, 4448/2, 4448/3, 4448/4, 4449, 4457/8, 4457/9, 4606/1, 4606/2, 4606/3, 4606/4, 4606/5, 4606/6, 4606/7, 4606/8, 4606/9, 4607/1, 4607/2, 4607/3, 4607/4, 4608/1, 4608/2, 4608/3, 4608/4, 4608/5, 4608/6, 4608/7, 4608/8, 4608/9, 4609/1, 4609/2, 4609/3, 4610/1, 4610/2, 4611/1, 4611/2, 4611/3, 4612/1, 4612/2, 4612/3, 4613/1, 4613/2, 4613/3, 4613/4, 4613/5, 4613/6, 4614/1, 4614/2, 4614/3, 4614/4, 4614/5, 4614/6, 4615/1, 4615/2, 4615/3, 4616/1, 4616/2, 4617/1, 4617/2, 4617/3, 4617/4, 4617/5, 4617/6, 4617/7, 4617/8, 4617/9, 4618/1, 4618/2, 4618/3, 4618/4, 4620/1, 4620/10, 4620/11, 4620/12, 4620/13, 46-20/14, 4620/15, 4620/16, 4620/17, 4620/18, 4620/19, 4620/2, 4620/20, 4620/4, 4620/6, 4620/8, 4620/9, 4621/1, 4621/10, 4621/11, 4621/12, 46-21/13,4621/14,4621/15,4621/16,4621/2,4621/3,4621/4,4621/5,4621/6, 4621/7, 4621/8, 4621/9, 4622/1, 4622/2, 4622/3, 4622/4, 4622/5, 4623/1, 4623/2, 4623/3, 4623/4, 4623/5, 4624/1, 4624/2, 4624/3, 4624/4, 4624/5, 4625, 4626/1, 4626/2, 4626/3, 4626/4, 4627/1, 4627/2 , 4627/3, 4627/4, 4628/1, 4628/2, 4628/3, 4628/4, 4628/5, 4629/1, 4629/2, 4629/3, 4629/4, 4629/5, 4630/1, 4630/2, 4630/3, 4630/4, 4630/5, 4631/1, 4631/2, 4632/1, 4632/2, 4632/3, 4632/4, 4632/5, 4633, 4634/1, 4634/10, 4634/2, 4634/3, 4634/4, 4634/5, 4634/6, 4634/7, 4634/8, 4634/9, 4635/1, 4635/2, 4635/3, 4635/4,4636/1,4636/2,4636/3, 4636/4,4637/10,4637/2,4637/4,4637/5, 4637/6,4637/9, 5387/1, 5387/10, 5387/11, 5387/12, 5387/13, 5387/14, 53-87/15, 5387/16, 5387/17, 5387/4, 5387/6, 5387/7, 5387/8, 5387/9, 5408/1, 5408/1, 5418/11, 5418/12, 5418/13, 5418/14, 5418/16, 5418/17, 5418/2, 5418/27, 5418/29, 5418/30, 5418/9, 5419/1, 5419/10, 5419/11, 5419/12, 5419/5, 5419/6, 5419/7, 5419/8, 5419/9, 5507, 5419/12, 5419/13, 5419/14, 5419/15, 5419/16, 5419/17, 5419/18, 5419/3,4637/7,4637/8,4637/1. Štev: 39200-5/05-36 Datum: 18.11.2005 OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE VABILO Vse zainteresirane vabim na predavanja ki bodo v torek, 13.12.2005, ob 10. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici (Lukovica 46). VSEBINA PREDAVANJA: - NAČRTOVANJE KOLOBARJA, Irena Bantan, uni.dipl.ing.agr. - PREDSTAVITEV RASTLIN ZA OZELENITEV NJIVSKIH POVRŠIN, Irena Bantan, uni.dipl.ing.agr. - PREDSTAVITEV IN TEHNOLOGIJE PRIDELAVE SLOVENSKIH AVTOHTONIH SORT POLJŠČIN IN ZELENJAVE, Ana Ogorelec, uni. dipl.ing.agr.. Vsebina predavanj spada k potrjenim vsebinam za izobraževanja v okviru Slovenskega Kmetijsko Okoljskega Programa. Vsi, ki boste vpisali na listo prisotnosti tudi številko KMG-M1D, boste naknadno dobili potrdila o udeležbi, ki se upošteva že za leto 2006. Vljudno vabljeni! Kmetijska terenska svetovalka: Pavla Plrnat, Irena Zlatnar, Ing.agr. Novo na Količevem Gostišče SCENA BAR vas pričakuje Na Količevem 56, ob cesti v Radomlje, nasproti papirnice je »SCENA BAR«, prijetno gostišče za vse generacije. Njihovo vodilo je »družabnost nas bogati in osrečuje«. Verjamejo, da ste radi zadovoljni in da po naporni službi, skupaj z, družino in znanci ter prijatelji, radi posedite. V notranjosti lokala vas pričakuje topel ambient s podobami različnih glasbenih instrumentov ter podobe zelo slavnih glasbenikov (Madonna, Tina Turner, The Beatles, Elvis Preslev, Jon Bon Jovi, Bono, Adams in drugi) priznanega umetnika. Pred lokalom je vrt, v katerem si boste posebej v vročih dneh prijetno odpočili. Obiščite jih ter se sami prepričajte o kakovosti storitev, lastnik Simon in prijazno osebje pa vam obljublja, da bodo prijetno vzdušje popestrili tudi z zanimivimi kulturnimi prireditvami. Dobrodošli! Leon Senger Vabi vae sctfkna Količevo 56, {nasproti papirnice) Odprto: pon - čet od 5.30 do 23.00 pet - sob od 5.30 do 1.00, ned od 7.00 do 23.00 Miklavžev večer V centru BREZA Dragi otroci in starši! Sveti Miklavž vas bo s spremstvom obiskal in obdaril v centru BREZA v ponedeljek, 5.12., med 17. in 18. uro. Vabljeni! Kulturni dom Jože Costič Homec vabi otroke iz vasi Nožice, Homec in Preserje na srečanje s sv. Miklavžem ki bo v nedeljo, 4.12.2005, ob 16.30 uri v OŠ Preserje pri Radomljah. DRAGI OTROCI IN STARŠI! Vabimo vas v Dom krajanov v Žejah, kjer bomo v ponedeljek, 5. decembra 2005, ob 18. uri skupaj pričakali sv. Miklavža. Pred tem pa si boste lahko ogledali krajšo igrico: Mojca Pokraculja Sv. Miklavž ima pripravljena darila za vse predšolske otroke, pa tudi nekaj za ostale ... Vabi: ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO KONFIN - Sv. TROJICA SLAMNIK - december 2005 HHBflBHHBJMMI ''rji ', // 1 i i/ it i ■■ •• , , • 'i» ' /A '(/' i t prostovol j st to . or 9sm-: 031 561 009 145/ 80R13.....Champiro WT.................................... 155/ 70R13.....Champiro WT PLUS .............................8. 175/ 70R13.....Champiro WT PLUS ...........................10, 195/ 65R15.....Champiro WT.................................... ZIMAX 3L do -30° C (čistilo za vetrobranska stekla) 39Q 860siT JEKLENA PLATIŠČA iz zaloge že od 5.702 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure f/C/ffJr/f t APOLONUA STREHAH s.p. 1230 Domžale, Ljubljanska c. 72 -0% tel.: 01/722 65 20 Nacionalni prodajalec in distributer PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom SLAMNIK - december 2005 NAJ VAS ZIMA IME PREHITI! STIAR F^EUMATC CEMTER d.o.o., Perovo 27,1241 Kamnik telefon: 01/83 08 350, faks: 01/83 08 337 www.sitar-pneumatic.si Pred nami je novoletna Številka, zadnja z letnico 2005. Vabimo vas k oblikovanju praznične številke, pošljite kratko voščilo domačim, prijateljem, znancem, komurkolu, morda z manjšo fotografijo in posumite delček NOVOLETNE ŠTEVILKE, ki izide 24. decembra 2005. Zadnji datum za objavo je, naš naslov Kulturni dom Franca IJernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale, naša elketronska pošta infofaikd-domzale.si oz. vcra.vojsk;ifaidomziilc.si VISTRA TRGOVINA • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE • VODOVODNI MATERIAL • VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale tel./fax: 01/72116 55 * tel.: 01/724 43 43 fax: 01/724 43 44 * e-mail: vistra02@si0l.net Janko Remšak s.p. Zoranina ulica 1,1230 Domžale GSM: 041/322-579 FAX-TEL: 01/ 724-14-65 KVALITETNO IN UGODNO KAIRO INŽENIRING d.0.0. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Trzina. Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24,1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 RAČUNOVODSKI SERVIS Računovodske storitve za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova 4, Kamnik tel: 01/83 14 515, GSM: 031 305 451 PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA 16. januar 2006 PRIDRUŽI SE NAM vvvvvv.ir image.s^' pna nova stano tik ob morju • 20m možnost rezervacije stanovanja s teraso trženje in informacije telefon: 01/8310 790, gsm: 031/343 866 Ponudba meseca CITROEN C4 prihranek 550.000 + DARILO navigacija Garmin c330 v slovenščini NE ZAMUDITE DECEMBRSKE AKCIJE tudi za ostale modele na porab* goriv* 4.7-7,1 l/1i »rrtiitja CO>: 125-IS9g/km Akaj* vel)*od Vil do31.12.200$< ridcttf t)? dfl *prerrw*mrw *rt*n CITROEN V MENGŠU! AVTO DETR, d.o.o. Mengei Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313 fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net NSKA Izpostava za obrambo Domžale Informacije: 01/7214 255,8391 323 080/13-22, www.mors.si SO ITI SERVIS • TRGOVINA d.o.o. PRI NAKUPU BELE TEHNIKE DARILO - SUŠILNIK LAS! TRAJNIK NA 24 OBROKOV - TAKOJ! Dtopclom • Kupina 114.990 89.998 PRALNI STROJ CM2 106 1000 vrt/min, zmogljivost 6kg, samodejno prilagajanje prilaganje porabe vode in energije Fuz/i logie. Zamik vklopa 3-6-9 ur, prikaz časa (Jo konca cikia, fipka program lahko likanje, tipka program za občutljivo kožo Allergie. tipka intenzivni progiam Stam Buster, Mix and VVash /a pranje različnih mešanih in barvnih tkanin, hitri 32 minutni program, program za jska učinkovitost Ah , učinkovitost pranja A, učinkovitost sušenja C. ZAMRZOVALNA SKRINJA ELECTROLUX ECM 2654 Akcija velja od 2.12. do 16.12.2005 Bogata praznična ponudba Velika izbira pirotehnike v PC Jarše 94.900 79.999 Energijski razred A+ m^mimmmm ■ 11 HI Electrolux Uporabna prostornina: 255 I "", zmogljivost zam-rzovanja: 27 kg/ 24 h, poraba el. energije: 0,64 kWh/24 h, ključavnica, luč, glasnost 42 dB V x Š x G: B8.3 * 119 x 66,5 cm Ravna slikovna cev 55 cm, Crvstal Clear za izboljšan prikaz slike, mono, 4 W RM S izhodn moči zvočnika, teletekst, samodejno iskanje programov, 100 programski!) mest, stranski A/V priključki za kamero in slušalke, izklopni časovnik, 1 Scart priključek NAKUP NA 24 OBROKOV - TAKOJ DOMŽALE, Ljubljanska 92, tel.: 01 724 40 90, GSM: 041 613 555 Vse cone so v M I in vol|u|ii /a golovino Mu/.....J pl Za morebitne tiskarske napake ne odgovarjamo. Ri ) potrošniškega kredita, trajnika, s plačilnimi karticami. Ne so priporočene maloprodajne cene po ceniku dobavitelja like so simbolične. SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše - tel.: 01/729 88 00 www.sam.si JDk i akcijsko ponudbo od L 12. Informacije: • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio - video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Odprto tudi 4., 11., 18. in 26. 12. 2005, od 8. do 12. uro. M Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Obiščite nas! \ *i Mercator Center Domžale Prireditve v decembru 2005 PETEK, 2. decembra, ob 17. uri Srečanje z NK Domžale SOBOTA, 3. decembra, ob 11. uri Miklavževanje SREDA, 7. decembra, ob 17. uri Praznična otroška ustvarjalna delavnica SOBOTA, 10, decembra, ob 11. uri Praznična otroška ustvarjalna delavnica Lutke pripovedujejo SREDA, 14. decembra, ob 17. uri Praznična otroška ustvarjalna delavnica SREDA, 28. decembra, ob 17. uri Praznična otroška ustvarjalna delavnica Prisrčno vabljenv. © © %w o 0