1»Đ. štrailka.
I Lhkliiil, i ttbito, Zl. juija ma.
XLVI. lelo.

.Slovenski Narod* vdja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
«e?o leto.   ......    K 24 —
pol leti........12-—
^ctrt leta    «•••••   ,   6 — IB raescc    ••••••   .   2-—
v upravništvu prejeman:
cdo Icto.   .   .   .   #   .   «   K  22-—
pol leta........  11-—
četrt leta*   ••••••   ,   5*50
na mesec    ••••••    ,    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraĆajo. Vrednittvot KnafloTa ulica št 5 (v pritllčju levo.) teUfoa ŠL M.
Iska|a fiak 4aa ivtetr him« m4«1]« te prasalke.
Inserati veljajo: peterostopna petit vnti za cnkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat  po 12 vin.  Pa rte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd,
to je administrativne stvarL
——   Fommmu fttevtlka v«lia 10 vinari«*.         .
Na pismena naročila brez istodobne vpotlatve naročnine se ne ozlra. „Xars4ma tlakama" telelon At Si.
.Slovenski Narod" velja po pošti;
za Avstro-Ogrsko:
za Nemčljo;
ćelo leto.......    K 25-—
pol leta  .••••••     • 13 —
četrt leta     ..«•••     ,   650
na mesec    .•••«.     .    2*30
ćelo leto ...              .   .   K 30 —
za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo). Kaaflova nlloa it 5, telefon St 85.
Državni zbor.
Dunaj, 20. junija.
Zbornica končuje svoje pred-poletno delo. Kakor za slovo je snoči se razgrajala slovanska nevihta proti nemški oholosti, danes pa je mirno in naglo gre delo izpod rok. Nič manj kakor 17 točk se nahaja na dnevnem redu.
Ker se ponoći tretje branje bud-getnega provizorija ni moglo več vršiti, je bilo izvedeno danes. Vlada ima svojo bianco - menico prolongirano do konca tekočega leta. Vsi dodatni in spreminjevalni predlogi so bili odklonjeni, izrned sprejetih reso-lucij pa je treba posebno poudariti ono, ki zahteva takojšnjo odpusčenje mobiliziranih rezervistov. Zbornica se je za to resoiucijo soglasno iz-jekla.
Danes je odobrila podaljšanje provizoričnega poslovnika do 15. maja 1914 ter ćelo vrsto manjših socijalno političnih, pristojbinskih in ju-stično - organizatoricnih zakonov deloma brez debate.
Še zvečer se parlament raziđe do konca septembra.
*
Kakor smo že naznačili je zbor* nično predsedstvo v očividnem sporazumu z Nemci in vlado potlačilo Ravniharjevr predlog, ki izreka ministru Hochenburgerju nezaupnico. Ko so klerikalci odtegnili svoj predlog, je bilo jasno, da bo njihovo iz-dajstvo težko popraviti. Nemci so postali pozorni in se pravočasno pripravili, da odvrnejo vsako nadaljno nevarnost, če treba s teroristično silo. V bistvu so le nadaljevali to, kar so naši klerikalci pričeli in pomagale so jim še burne okolnosti včerajšnjega dne, ki so po viharju, katerega je povzročil posl. Stein-\vender preprečile od posl. Ravni-harja in njegovih jugoslovanskih in čeških tovarišev pripravljeno ostrej-Šo akcijo.
Hochenburger je rešen. Zahvali naj se predvsem slovenskim klerikal-cem, ki so od nekdaj njegovi sotrud-niki pri njegovem germanizatorič-nem delu v našem pravosodstvu!
Izmed zakonov, ki se danes raz-pravijajo omenjamo:
Zakon o pokojninah za državne nastavijence in njihove vdove ter sirote. Normalna pokojnina držav-nega uradnika ne srne znašati manj kakor 1100 K, pokojnina sluge ne manj kakor 600 K. Pokojnine vdov po drž. uradnikih naj se fiksirajo in naj znašajo v XI. razredu 1100 K, v X. 1200 K, v IX. 1300 K, v VIII. 1400 kron, v VII. 1400 K itd., vdove p;) drž. slugah naj dobe tretjino plače umrlega soproga, najmanj pa 600 K. Preskrbovalnina vdov in sirot po vpokojenih drž. nastavljencih mora znašati najmanj 1100 K oziroma 6iK) kron.
Zakon, ki določa, da je dovoljen proti kazni v kolikor gre za vraču-njenje preiskovalnega zapora, le priziv, in da je vracunjenje preiskovalnega zapora tuđi takrat dopustno, kadar gre za izredno olajšavo ali za spremembo kazni.
Zakon, ki določa. da se vraču-na izredna vojaška služba v sodno-pripravijalno službo v sodno. odvet-niško in notarijatsko prakso.
Resotučni predlog, ki pozivlja vlado, da predloži zakon o odpravi »delavskih bukvić« za odraščene de-lavce, katere se naj nadomestijo s primerniini legitimacijami.
V današnji seji je vložil posl. Rvbaf interpelacijo, ki zavrača ita-fijanske trditve o sloveniziranju tr-žaških uradov. Obsežna interpelacija navaja natančne statistične podatke, ki dokazujejo kako žalostno smo Slovenci na Primorskem zapostavljeni in zahteva od vlade, da se prične vendar enkrat ozirati na naše upravičene težnje in zahteve.
Seja trgovske in obrtničke zbornice za Kranjsko.
Ljubljana, 20. jun.
Predsednik gosp. Ivan Knez je konstatiral ob r>. sklepčnost in otvo-ril javno sejo. Pozdravi! je novovsto-pivšega člana gosp. Engelberta Franchettija    in    vladn ^ra za-
stopnika deželnega vladnega svetni-ka Gustava K u 1 a v i c s a ter ime-noval za overovatelja zapisnika svet-nika g. Ložarja in g. Franchettija. Oprostili so se od ude-ležbe seje svetniki gg. dr. A m b r o-s it s c h, Lavoslav B u c a r, Viktor Rohrmann in Ivan H r i b a r.
Nato je bil brez ugovora sprejet in oddobren zapisnik zadnje seje.
Nato je poročal predsednik go-spod 1. K n e z, da je potriena izvoli-tev za predsednika zbornice g. Ivana Kneza, za podpredsednika g. Kamila Pammerja in za provizorne-ga predsednika g. Ivana S c h r e y a. Obenem je menovan g. Kamilo P a m m e r v carinski svet.
Zbornični predsednik je nato obširno poročal
o telefonskih proiektih na Kranjskem.
Za progo Ljubljana-Kamnik-Pomžale so bili na strani interesen-tov že pred debelim letom vsi pogoji izpolnjeni. Navzlic temu se projekt ne uresniči. Projekt, po katerem se Ljubljana zveže čez Vrhniko. Loga-tec. Planino s Postojno, je še v stadiju pripravljanja, ker doslej ni bilo moč zagotoviti velikih prispevkov. Trasa stane 40.000 K. Zbornica se je sedaj spričo bližnje o^voritve tretje proge Dunaj-Trst obrnlla na pristop-na mesta za to, da se Postojna saj začasno sprejme v obstoječo progo. Silno težavna dela pri interesentih za zagotovitev prispevkov za progo Postojna-Ljubliana se med tem na-daljujejo. Rakek mora priti v glavno progo. Projekt telefonske zveze po Gorenjskem je že leta star, ogromnih prispevkov pri občinah doslej ni bilo moč zagotoviti. Dispozicija na strani interesentov je sedaj ugodnejša, želje so se konkretizirale. Ker pa je med tem narasla cena za vse gradbene potrebščine. treba je dobiti nov nacrt, ki vpošteva sedanie cene in pa želje interesentov.
Zbornica je poročilo odobrila.
Temu je sledilo obširno in temeljito tajniško poročilo zborničnega tajnika g. dr. M u r n i k a, iz katerega posnemamo sledeče:
Ministrstvo je dovolilo. da nosi zbornica pogrebne stroške za dne 18. januarja letos umrlega zborničnega tajnika, cesarskega svetnika Ivana Murnika.  Nećakinja pokojnika se
je zahvalila za to častno naklonjenost in je podarila v znak zahvale zbornici iz zapuščine pokojnika več knjig in precej dragocenih spisov. Nato je poročal gosp. porocevalec podrobno o raznih sprernembah v zadružnem, v trgovskem in v varstvenem registru, q konkurzih in o komisijah v železniški zadevah. Železniških ko-misij se je udeleževal zbornični tajnik gosp. dr. Fran Windischer, ki je podal v imenu zbornice toza-devne izjave. Podpiral je prošnje za razširjenje postaj Javornik in Z i r o v n i c a. Na obeh postajah promet, bodisi osebni kakor tuđi bla-govni, silno narašča, in v vsakem oziru je velike važnosti za razvoj in napredek obrti in trgovine, kakor tuđi za pomnožitev tujskega prometa, da se postaji razširita. Glede av-tomobilne zveze Škotja Loka-Gore-nja vas - Žiri, da je uvedla stalne in redne vožnje v teh krajih znamenit in potreben napredek, ki bo zelo vzdignil ves promet v tem gospodarsko moenem in razvitern okraju. Uvedba teh voženj je velikega go-spodarskega pomena za vse občine, bodisi glede blagovnega, kakor tuđi osebnega prometa. Ta zveza pa je tuđi strategične važnosti zaradi pre-hoda na Primorsko. Iz vseh razlo-go\ se mora torej v svrho splošnega napredka to podjetje rjodpirati.
PoroČilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Nato je vzela zbornica na predlog predsednika gosp. Iv. K n e z a na znanje zahvalo nećakinje pokojnega cesarskega svetnika Murnika in ji izrekla zahvalo za zbornici podarjene knjige in spise.
Delavska    zavarovalnica    zoper nezgode v Trstu.
Zbornični član g. Ivan O g r i n je podal sledečf samostojni predlog:
1.  Ministrstvo se naprosi, da zaradi pojasnitve razmer  uvede revizijo pri delavski zavarovalnici zoper nezgode v Trstu.
2.    Ministrstvo se opozarja, da od ogromnega kapitala delavske za-varovalnice,    katerega prispevek je tuđi iz dežele Kranjske, ni niti vinarja naloženega na Kraniskem.    Ministrstvo se naprosi, naj odredi, da se gotova    vsota kapitala,   ki odpada na -Kranjsko, tuđi tu nalaga.
3.  Ministrstvo se naprosi, da radi    vedno se množečih zavarovanju podvrženih podjetij za Kranjsko ustanovi lastno delavsko zavarovalnico s sedežem v Ljubljani,    kateri naj se pridruži tuđi starostno zavarovanje, kadar se vpelje.
4.  Ministrstvo se naprosi, da se-danja pravila delavske zavarovalni-ce izpremeni tako, da   bi   podjetni-štvo imelo pravico uvrščati zavaro-valne obrate v nevarnostne razrede in odstotne postavke ter razsojati q odškodbah.     Razveljavi naj se tuđi proporčni    volilni    sistem in naj se uveljavi zopet prejšnja norma, da ima vsak delodajalec en glas. Po kratkem utemeljeVanju      poročevalca      tega predloga se je razvila živahna debata o posameznih    točkah    predloga, katere    so    se    udeležili pred vsem svetniki    gg.    Kamilo    Pammer, Josip Lenarčič in Jernej L o ž a r* Glede druge točke  predloga,    ki se tiče nalaganja kapitala, so bili vsi go* vorniki   edini v tem, da je   predlog umesten in da se mora energično de* lati na to, da ne bo dežela zapostav-* ljena. Ta predlog je bil sprejet.
Glede 1., 3. in 4. točke predloga pa se je zbornica po raznih predlogih in merodajnih nasvetih zedinila na predlog svetnika Ložarja tako, da na? se voli poseben odsek, kateremu se izroče te točke v natančen studij, nakar bo podal po dovršenem studiju referent odseka tozadevne konkretne izpreminjevalne predloge. V ta odsel« so bili izvoljeni na predlog svetnika g. L o ž a r j a gg. dr. Fran W i n d i -s c h e r, Josip Lenarčič, Kamila Pammer in Ogrin.
Zbornični član svetnik g. Ivait M e j a č je poročal nato
o   zbomičnem   računu za leto 1912.
in o petih zborničnih zakadm za isto leto.
Zbornični redni dohodki so zna-šali 99.382 K 32 h, redni stroški pa /5.833 K 18 h; presežka je tore} 23.549 K 14 h. Po proračunu je bila potrebščina določena na 75.131 K, pokrit je pa na 84.436 K; proračun jen, je bil torej presežek 9305 K. Dejan-ski dohodki so proti proračunjenint dohodkom večji za 14.946 K 32 h. De-janski stroški so proti proračunu večji za 702 K 18 vin. Končni uspeh je proti proračunu ugodnejši za 14 tw soč 244 K  14 vin. Za nakup lastne
LISTEK.
Dolga roba.
M- Gardenhire.
(Dalje.)
»L'pam, da vam bom mogel pomagati,« je odgovoril Conners. »Vašega gospoda očeta sem spoznal pred več leti, ko sem bil nekako v vaši starosti, in hvaležen sem mu, da me je tedaj tako prijazno sprejel, česar ne bom nikdar pozabil. /al je vaša zadeva — kakor se bojim — zelo zamotana.«
>Da, žal,« je ponovil mladi mož ter globoko vzdihnil; »in morda postane za me osebno še mnogo usod-nejša, nego si morem misliti.«
»Kako pa to?« je vprašal Conners z dobro igrano nedolžnostjo.
Mladi mož je izpremenil barvo in je prišel očividno v zadrego.
»Jaz sem v grozni zadregi, mr. Conners,« je jecljal, »in če pomaga-te mojemu očetu, tedaj pomagate posredno tuđi meni. Menda bo pač naj-boljše, da se vam popolnoma izpo-vem kakor zdravniku ali odvetniku. Na vašo in vašega prijatelja molčlji-vest se pač lahko zanašam?«
VpraŠujoče me je tedaj pogledal.
»Govorite le popolnoma brez vseh ovinkov,« ga je   DOtniril   Con-
ners.    Mojemu prijatelju smete rav-notako zaupati kakor meni.«
»Popolnoma jasno mi je, v kako čuden položaj je prišel moj oče vsied te nesrečne zadeve,« je začei mladi mož. »Prav lahko izgubi zaupanje svoje vlade; pri meni pa gre za življenje in smrt.«
Iznenađen ga je Conners pogledal.
To me kar najbolj zanima,* je rekel, »če pa naj faktično storim kake korake za vas, tedaj moram prositi, da govorite popolnoma odkrito. Ne zamolčite mi niti najmanjše malenkosti, kajti včasih je od navidez-no malenkostnih stvari več odvisno, nego mislimo.«
Mladi mož se je nekoliko obo-tavljal in je neodločno in neivoznD snažil svoje naočnike. Ko si je snel naočnike, se je njegova napaka na desnem očesu še natančnejše videla, vendar pa so bile njegove poteze ravnotako prikupljive.
»Jaz ljubim in spoštujem neko mlado damo. Če bi to izgubil bi izvr-šil samomor,« je končno rekel. »Bila je moja nevesta. In nikdar niti mislil nisem, da bi jo mogel izgubiti, nikdar nisem dvomil o njeni Ijubezni, dokler nisem dobil danes popoidne od nje pisma, v katerem mi sporoča, da je najina zaroka brezpomembna. Moja prva misel je bila, da pohitim takoj k njej ter jo prosim, naj mi pojasni ta meni popolnoma nerazumljiv korak.
Ko slui pa natančnejše \so stvar nremislil, sem zopet opusti svojo namiro. Tuđi zdaj sem še trdno prepričan, da me ljubi,« je nadaljuva! mla-d; tnož po malem odmoru, kj mu je C-Miners prikimal ter ga s *cm nekoliko ozunačil, »Ima pa veliko čestil-cev, in njeni sorodniki jo hočejo kar najbolj oddati. Ker ima sama precej-šnje premoženje, tedaj je pri njenih starših, ki imajo seveda velik vpliv na njo. predvsem merodajno družab-no stališče njenega bodočega soproga. Če priđe moj oče v nemilost in so s tem uničene tuđi moje nade v bodočnost, tedaj je hči Jeroma Oi-merja za me izgubljena.«
;>Kaj je po vašem mnenju tako hitro izpremenilo naziranje mlade dame?« je vprašal Conners.
»Ne morem vam prav nič pove-dati: kvečjemu da se je kaj izvedelo o neprijetnostih, v katerih se ravno-kar nahajamo.«
»Ali tuđi v odslovilnem pismu ni navedla nobenega vzroka?«
»Pismo je obsegalo sploh samo dve vrsti: Smatram najino zaroko kot razločeno. Moj sklep je nepre-klicijiv.«
»Zadnji stavek da misliti,« je rekel Conners. »Dama je že vnaprej vedela, da se ne boste brez ugovora udali.«
»Nedvomno.«
»In vi mislite, da je kaj slišala o skandalu, ki vam grozi?«
»Sploh ne more drugače biti; kajti da je bila njena ljubezen do mene prava in odkrita, za to položim vedno roko v ogenj. Tem bolj me boli, da sem tako brez moči, kajti pri vsakem poskusu jo progovoriti bi moral omeniti to skandalozno za-devo.«
»Da, toda če se tuđi najhujše zgodi in če bi stvar vašega očeta v resnici slabo stala, kakor se on boji, tedaj bi morala vaša nevesta — če je njena ljubezen v resnici prava — tem zvestejše stati na vaši strani. To bi storila plemenita, Ijubeča žena.«
»Tuđi onajbi to storila, če bi ne vplivali na njo,« je hitro odgovoril mladi mož.
»Vi upate torej, da jo zopet pri-dobite?«
»Upam? Moram jo pridobiti, ali pa umrem!« je vskliknil mladi mož strastno.
»O, čas ćeli rane, ki jih je vseka-la ljubezen,« je odgovoril Conners s pritajeno grenkobo. »Imate-li morda tekmeca?«
»Ne, nimam ga,« je odgovoril mladi mož. »Dami so seveda, kakor sem že omenil, zelo dvorili, vendar pa je dala prednost meni pred vsemi svojimi ostalimi čestilci. Posebno se je trudil pclkovnik Adrian Vanotti, ki pa menda zdaj dvori njeni sestri.«
»Kdo je ta Vanotti?«
»Poslaniški ataše in obenem eden najbolj znanih salonskih mož v Wa$hingtonu.«
»Ali je dosegel pri vaši nevestj kake uspehe?«
»Domišljeval si je,« je odgovoril mladi mož, jezno; »toda jaz vem, da se to ni zgodilo.«
»Vi ste pred kratkem dobili ne-navadno mnogo denarja,« ga je kal* naenkrat prekinil Conners. »Oprostite mi vprašanje — toda ali mi n6 morete kaj več o tem povedati?«
Mladi mož je bil iznenađen in posta! očividno zmeden.
^Naglašati moram,« je nadalje* val Conners s povzdignjenim glasom, »da smatram to okolščino za zelo važno. V neposredni zvezi je z zadevo, s katero se zdaj bavimo mi vsi.«
»Tega ne uvidim,« je odgovoril mladi mož s hladno rezervo. »Zadeva je čisto osebna, in ne morem si razlagati, kako ste to izvedeli.«
»Vaj> oče mi je to pred kratketn povedal,« je odgovoril Conners, »in jaz še enkrat ponavljam, da je včasih tuđi najmanjša, navidezno postran-ska okolščina velikega pomena. Vi mi torej ne smete dati samo polovičnih pojasnil.«
Poslanikov sin je nagrbančif čelo.
»Če je stvar tako važna, tedaj se moram seveda udati. Tukaj — danes sem dobil ravnotako visoko vsoto.«
(DaUe prihodnJiC);
Stran 2.
SLOVENSKI   NARODt
140 Stev.
hiše se }e izdalo s pristojbinaml vređ 123.837 K 99 viri. in se je ta strošek deloma pokril s prejetimi posojili v fcnesku 118.750 K, manjkajoči znesek 5087 K 99 vin. pa se je pokril iz zgo-raj navedenega presežka pri tekočih rborničnih denarjih. Iz tega presežka Se je leta 1912. povrnil tuđi znesek 3915 K 16 vin., ki se je leta 1911 vzel iz pokojninskega zaklada kot zaloga, odnosno v začasno pokritje končne-ga primanjkljaja leta 1911 v znesku 736 K 25 vin. Po pokritju zneska £087 K 99 vin. in zneska 3915 K 16 v, fckupai 9003 K 15 vin., je preostal od presežka leta 1912 v znesku 23.549 kron 14 vin^ še znesek 14.545 K 99 vin. Prištevši denarno zalogo ob koncu leta 1911 v znesku 3178 K 91 yin.t je ob koncu leta 1912 preostalo denarja 17.724 K 90 vin. Ražen tega }e imela zbornica ob koncu leta 1912 \ terjati na zaostalih zborničnih do-fcladah 9620 K 32 vin. in je bila v po-jsesti hiše, katere vrednost se je do-JoČila na 123.000 K. Skupno premo-^enje zbornice ob koncu leta 1912 Je i unašalo 150.345 K 22 vin., katero pa j je bilo obremenjeno z dolgovi za hišo
V  ostanku    117.734 K 51 vin.    Čisto premoženje zbornice je torej znašalo ob koncu leta 1912 32.610 K 71 vin. Pokojninski zaklad zborničnih usluž-bencev je imel leta 1912 dohodkov i 1.437 K 33 vin. in stroškov 7440 K, torej presežka 3997 K 33 vin., ki se je pribil glavnici. Končno premoženje tega zaklada je znašalo S5.620 K 17 vin. Ustanovni zaklad za onemo-gle obrtnike je imel leta 1912 dohodkov 612 K 15 vin., stroškov pa 600 kron. Njegovo stanje je znašalo ob koncu leta 1912 14.760 K 94 vin. Zaklad za višjo trgovsko šoIovLiublja-ni se je pomnožil leta 1912 za 3710 K 05 vin. in je znašalo njegovo stanje ob koncu leta 1912 90.088 K 74 vin. Zaklad za južnoavstrijsko    fazstavo v Ljubljani se je pomnožil leta 1912 za 2192 K 90 vin. in je znasat ob koncu leta 1912 62S4 K 40 vin. Zaklad za volitve je imel stroškov 3023 K 70 v, dohodkov pa le 2023 K 70 vin.; pri-manjkljaj 1000 K se je pokril iz za-kladove glavnice, ki je znašala ravno 1000 K. Ob koncu leta 1912 je bil torej ta zaklad prazen.
K  tozadevni debati  se  ni nihce priglasil in je bilo porocilo soglasno ; odobreno.
Nato se je vršila volitev zbornic-nega zastopnika v odboru obrtno-nadalievalne sole v Mokronogu. Po kratkem posvetovaniu, v svrho ka-ierega je predsedrrik prekinil za kratak čas sejo, je bil nato izvoljen na predlog gosp. Franchettija za zborničnega zastopnika v odboru obrtno - nadaljevalne sole v Mokro-nogu gosp. P a s e c k i v Mokro-nogu.
Nato je porocal zbornični tajnik gosp. dr. Murnik o prošnji kraiev-ne skupine zveze Škontistov za pod-poro. Odseki so se zedinili v to, da je umestno, dovoliti podporo in se pred-laga za podporo enkratni znesek 50 kron. Predlog je bil sprejet.
S tem je bil dnevni red javne sele izčrpan in predsednik je, zahvalivši se navzočim za sodelovanie, javno sejo zaključii in otvoril tajno sejo.
V tajni seji so se podelile pod-pore: gdč. Zori Gartner podpora za pouk v strokovni soli v znesku 50 kron. Prosilcema M e r h a r i u in K o š i r j u za obisk strokovnega dimnikarskega tečaja podpora 50 K: Karlu Lenčetu. slušatelju eksportne akademije podpora 200 K, druge-mu prosilcu Frideriku Pogorelcu se pa naznani, da se mu podeli podpora ob prihodnji priliki; Franu Z a-1 arjju, krojaškemu pomoćniku iz Višnje gore, podpora 30 K za obisk krojaškega strokovnega tečaja v Ljubljani. Slugi Pogačnikuse dozvoli letni pavšal za popravo kolesa '40 K iz fonda za pisamiške potreb-Ščine.             __________
Dogodki na Balkanu.
Srbija in Bolgarska.
Pasić je izjavil v poslanskih kro-gih, da Srbija ne bo pod nobenim po-gojem popustila od svoje zahteve glede revizije pogodbe. Vsekakor ni izključeno, da bi bolgarske zahteve
V  scdanji izmeri mogle tvoriti podla-go za sporazum. Položaj pa je resen. Srbija je vojaško pripravljena.
Na vprašanje korespondenta >Neue Freie Presse« o sedaniem stanju položaja, je fzjavil ministrski predsednik Danev: Mi se trdno držimo naše pogodbe in naše dobre pravice, naj se zgodi, kar hoče- Isti list je izvedel od nekega baikanskega državnika, da zahteva Bolgarska, predno odpošlje svoje zastopnike v Petrograd, garancije za to, da bo Srbija respektirala pogodbo o razde-litvi osvojenega ozemlja. V voja-škem oziru se čuti Bolgarska sedaj tem varnejša, ker so čete na ogrože-ni meji že zbrane. Bolgarska je iz prebivalstva osvojenega, o^em^a j)p-stavila £ve diviziji.    ^ ^ "
Prihod srbskega prestolonasleđ-nika Aleksandra v Belgrad, Je zo-pet povzročil vesti, da bo Srbija kot odgovor na odklonitev revizije pogodbe od strani Bolgarske, proglasila aneksijo okupiranih ozcmelj. »Dnevnik« izjavlja, da bi bil ta korak za Bolgarsko povod za vojno.
Belgradska »Tribuna« poroča, da pojde prestolonaslednik v sprem-stvu Stojana Novakovića, Andre Ni-kolića in Pavlovića v Petrograd. — Prestolonaslednik bo izročil carju lastnoročno pismo kralja Petra in bo osebni tolmač srbskega stališča v konfliktu z Bolgarsko. To potovanje je zamišljeno kot paralelna akcija k potovanju grškega prestolonasledni-ka v Petrograd.
Glavni armadni stan v Sofiji je odredil, naj se otvori zopet normalni promet osebnih vlakov, ki je bil dalj časa ustavljen vsled prevažanja čet.
* Bolgarska in Grška.
Bolgarski poslanik v Atenah je izročil grškemu zunanjemu ministru pritožbo bolgarske vlade zaradi zatiranja Bolgarov od strani solunskih oblasti. Grška vlada bo skoraj gotovo predložila dolg seznamek ropov, umorov in nasilstev, ki so jih Bolgan izvršili nad Grki v ozemlju, ki so je zasedli Bolgari.
Bolgarska vlada je pri grški vladi zopet energično protestirala proti zapiranju nedolžnih Bolgarov in je izjavila, da bo Grška nosila odgovornost za vse posledice. Ministrski predsednik Danev je osebno interve-niral pri grškem poslaniku. Makedonske bratovščine so poslale siru Edvardu Grevu apel, v katerem po-zivajo Evropo na intervencijo proti grozovitostim v Makedoniji.
Fmačna vprašanja.
»Daily Telegraph« poroča iz Pariza: Balkanske države brezpogojno ne bodo odnehale od svoje zahteve glede vojne odskodnine, in če bo to v principu dovoljeno, bodo tuđi na-vedle vire. iz katerih se odškodnina lahko dobi. Ta vir hi bila po mnenju balkanskih držav triodstotna carinska doklada, ki so jo svoj čas velevlasti dovolile za izvedbo reform v Makedoniji, Teh son.ooo do 600.000 funtov šterlingov Ietno bi fahko tvorilo podlago za posojilo IO do 12 mi-liionov funtov in to posojilo bi lahko tvorilo del vojne odškodnine. Turčija je, ko je bila carinska doklada dovo-ljena. prevzela. da da vsako leto v isto svrho četrt milijona funtov šterlingov. To bi znašalo, kapitalizirano, stiri miliione funtov, kar po računu balkanskih držav znaša kvoto, ki bi jo morale one prevzeti.
Slike iz vojne.
Napisal Mile P a v 1 o v i ć.
IX. Ujedinjenje.
Božična proslava v želtzniški kurilnici v Skoplju.
Zastopane so vse vrste orožja — od četnika pa do častnika gene-ralnega štaba.
Navzoče so tuđi osebe iz civilne službe.
Domaćini so veseli in za ovolj-ni, da imajo okrog sebe tako mile in redke goste.
Zastopano je ćelo srbstvo:
Tu je inženir iz Dubrovnika, dva zdravnika iz Zagreba, več čet-nikov iz Krajine, iz Bosne in Hercegovine, dva bolničarja; tu je tuđi mali Fran G o r e c , Slovenec iz Ljubljane, ki je preplaval Savo, no-seč svojo obleko na glavi, samo da bi mogel vstopiti med naše četnike. V družbi je prijatelj iz Boke Kotorske, zdravnik iz Subotice, po narodnosti Slovak, neki časnikar in neki duhovnik iz Novega Sada in neki obrtnik iz Pančeva. V tej železniški kurilnici so bili v božičnih praznikih zastopani vsi srbski kraji. Družba je bila veselo razpoložena, razgovor živ in šumen kot Vardar pod Duša-novim mostom.
Gostje so sedeli za mizo in se živahno razgovarjali. Miza je bila bogato obložena, okrašena s polnimi stekienicami in raznimi slaščicami. Gospodar je hitel na levo in desno ter nudil gostom jedila.
»Evo, gospodje, vzemite, kajmak (srbska narodna jed) |e iz Čačka, gnjat je iz Uzice, vino iz Krivolaka, iz Tikveša in iz Karlovca, riba je iz Ohrida, kolači so iz Novega Sada in Zagreba, jabolka so iz Bosne...«
Eden izmed gostov je, kakor da bi se na nekaj opomnil, plosknil z ro-kami ter vskliknilt »Bravo! bravo! pa to je, gospodje, ujedinjenje Srb-stva, ne samo v lju<teh, marveč tuđi : Y stvoren, vsai to je edinstvena vi-
zija srbskega ujedinjenja, ker so zastopani tako ljudje, kakor tuđi jedila iz vseh srbskih pokrajin.
Navzoči zagrebški zdravnik Je k tem pripomnil:
»Takšno ujedinjenje bi ne moglo priti na misel niti kakšnemu našemu Tarabocchiju .sodnik v zagrebškem veleizdajniškem procesu) niti takrat, kadar Je v popolnem deliriju ...
X.
Vukovi ujetniki.
Pozicije    med   Nebregovom   in
! Prilipom se smatrajo za nedostopne. Za ceno dragocene krvi so jih naši vojaki po dolgotrajni borbi vendarle osvojili. V štirih dneh so naši vse pozicije na Prisatu in Pletvaru očistili od sovražnika,
l         Bilo je 6. novembra. Dan je bil
meglen, deževen in hlađen. Vršila se je poslednja    bitka    okrog    Prilepa.
1 Turki so se umikaii ter zapuščali pozicije, ker so čutili premoč srbske vojske. Navdušenje je bilo brezmej-mo. Sovražnik se je umikal brez glave. NihČe ni mislil na obrambo, vsakdo je gledal samo na to, da resi svojo kožo in svojo glavo.
Naši vojaki so prodirali naprei in se z napori vspenjali na turske pozicije. Čim so se povspeli na sam
i vrh, so izkočili iz rova trije turski vojaki. Brzo so vrgli puške na zemljo ter dvignili roke kvišku.
»Teslim! Teslim!«  (Udarno se!)
I Naši so pristopili, pobrali proč vrženo orožje ter natančno preiskali Turke.
Začetkoma so bili ujetniki vzne-mirjeni in preplašeni. Vsi trije so se jeli križati. Končno se je eden izmed njih osmelil ter rekel po grško, da oni nišo Turki, marveč da so po na-
| rodnosti Grki, da pa so kot vojni ob-vezanci morali služiti v turski vojski.
Vojvoda Vuk je opusti! svoj na-men, da jih posije k armadnemu po-veljstvu, čim je izvedel, da ujetniki nišo Turki.
, Vojvoda je poklical enega izmed četnikov, ki je znal grško, in jim po-jasnil, da jih poveljnik Vuk ne smatra za ujetnike, marveč za zavezni-ke in da smatra za njihovo dolžnost, da bi se kot sinovi grškega naroda, ki se v zvezi s Srbi bojuje proti Tur-kom, morali ravno ob rami boriti z našimi četniku
Vsi trije Cfrki so z navdušenjem sprejeli Vukovo ponudbo in dovče-rajšnji sovražniki, ki so se udali na milost in nemilost, so se naenkrat iz-preobrnili v zaveznike in so skupno s srbskimi četniki krenili proti Prile-pu. Tam so jih sprejeli in pozdravljali z velikim navdušenjem. Ko je vojvoda Vuk krenil naprej, so sli ž njim tuđi ti trije Grki. Udeležili so se borbe pred Bitoljem in bili prisotni v vseh bojih, večih in manjših, od Prilepa do Elbasana in pokazali so se v vseh razmerah kot hrabri in vstrajni četniki.
Sele ko so naši četniki kot zma-govalci vkorakali v Elbasan, jih je vojvoda Vuk odrešil od četništva in jim ukazal. naj gredo na pomoč svojemu narodu.
Štajersko.
Južna železnica proti Slovencem I Na progi Južne železnice Laški tr^-Trbovlje se mi je zopet pripetil slučaj, ki zasluži biti objavljen in ki jasno kaže, kako naduto nesramno postopa nemčursko osobje Južne železnice s slovenskimi potniki ako se ti le drznejo ziniti slovensko besedo, notabene na svoji lastni slovenski zemlji. Vozil sem se s popoldanskim brzovlakom na gori omenjeni progi ter stal v natlačeno polncm kupeju pri vratih, katere vežejo en oddelek z drugim. Ko vstopi kondukter, mu ponudim listek z vljudnimi slovenskimi besedami »tukaj listek«. Tega pa seveda nemčurska ušesa sprevod-nika nišo mogla prenesti, ter mi začne v nesramno porogljivem tonu v nemščini razlagati, da kaj jaz prav-zaprav mislim, njemu vendar ni potreba slovensko znati in govoriti ter ako od njega kaj hočem, moram nemško govoriti. Na kar mu seveda precej glasno razjasnim svoje mne-nje in kaj je njegova služba; da samo listek pregledati, preščipniti, vrniti in basta — ne pa ljudi kritizirati, v katerem jeziku mu listke ponudijo. Ni mu pa bilo dovolj te ene nesratn-nosti katero je že zakrivil, marveč v tej glasni debati skoči proti meni, ki sem držal v roki tri male škatlji-ce, kakršne se dobijo v avtomatih po 10 v in vpije naprej, kako da si jaz dovolim krošnjariti s temi rečmi v kupeju, kar je strogo prepoveda-no in kaznivo itd. Torej take gorostasne nesramnosti se pripetijo Člo-veku, ako se vozi po Južni železnici v sredi slovenske zemlje in ako se le predrzne preje izptegovoriti ive
slovenski besedi v najvljudnejšem tonu. Da, res skrajni čas bi že bil« da se na tej železnici odpravijo te raz-lične skandalozne, naš narodni čut žaleče razmere. K temu bi pa še pripomnil, da je mnogo slovenska po-tujoča inteligenca tuđi sama vzrok nesramno izzivalnemu obnašanju nemčurskega osobja Juž. žel., ker se to slov. občinstvo tako redko poslužuje svojega materinega jezika proti temu osobju in se sploh veliko premalo narodnozavestno obnaša; tako da če se tu pa tam pripeti kaka nzjema, je tak Germanček, katerega mi ravno tako pomagamo plačevati s svojim denarjem, že popolnoma zbesnel ako sliši slovensko besedo. Torej več vsestranskega narodnega ponosa bi bilo živo priporočati.     M.
Avtoinobilna zveza Celje-Ljub-Ijana. Občinstvo, ki hoče potovati v Savinsko dolino in dalje čez Trojano proti Ljubljani, opozarjamo, da od-haja avtoomnibus podjetja »Avto-mobilna zveza Celje-Ljubljana« od hotela »pri belem volu« v Celju zju-traj ob pol 7. in popoldne ob pol 2. S tem se je zlasti vstreglo onim, ki imajo po Savinski dolini opravke in so jim železniške zveze nekomodne. V Celje prihaja avtoomnibus iz Ljubljane ob pol 10. dopoldne in ob pol 7. zvečer. Celjani [majo sedaj osobito ugodno zvezo s Št. Pavlom, Vranskim in Trojano; izleti v te krasne kraje se zelo priporočajo.
Iz Celja. (O b č n i zbor o k r. bolniške blagajne) se vrši v nedeljo, dne 29. junija ob 9. dopoldne na rotovžu. Ako bi prvi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 10. ravno tam drugi obeni zbor. Na dnevnem redu je računski zaključek in volitve nadzorstva ter razsodišča. Gotovo se bo obširno govorilo tuđi o Oechso-vih poneverbah.
Iz Celja. Umri je poslovodja Ra-kuscheve železarske trgovine gosp. Avgust Egersdorfer. Pokojnik je bil svoječasno marljiv čitalničar, kasneje se je pa držal nemške stranke.
Iz Sevnice ob Savi. Ko je na ne-deljski veselici delavcev tukajšnje polemarske parne žage, ki je bila v pruskem »Neuheimu«, neki slovenski delavec pel pesem »Slovenec sem«, so mu prepovedali peti slov. pesmi. Prišlo bi bilo skoro do hrupnih pri-zorov. Svetujemo neuheimovcem, da naj prepovejo še nositi slovenske groše notri.
Slov. pevsko društvo »Vranska Vila« priredi, dne 27. julija s sodelo-vanjem c. kr. vojaške godbe iz Ce-lovca na Vranskem veliki koncert. Ker bode ta prireditev za Savinsko dolino nekaj posebnega, opozarjamo na njo že danes vse prijatelje petja in godbe.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. Salezijanci iz Veržeja imajo v Gomili svoj vinograd, katerega nadzo-ruje mož, ki ne zna besedice slovenski. Ker z viničarjem ne more govoriti, mu napiše na papir opravila za naslednji teden — tuđi v nemščini. Ubogi viničar mora pač dolgo iskati človeka, ki mu prečita te »levite«. 2alostno je, da se s slovenskim denarjem vzgojujejo pritepenci, ki pod krinko »svete vere« širijo nemški vpliv med naše ljudstvo.
Iz Maribora. Strelne vaje na mariborskem učiteljišču so se dovršile 14. t. m. s tekmovalnim strelja-njem na vojaškem strelišču. Udele-žilo se je tekme do 60 gojencev pod vodstvom nadporočnika g. E. Vau-potiča. Dijaški orkester in telovadni nastopi so dali tej tekmi značaj lepe šolske slavnosti. Ražen vojaških za-stopnikov se je zbralo na strelišču obilo občinstva, ki je z velikim zanimanjem zasledovalo uspehe mladih strelcev. Po vzpodbujevalnem nagovoru g. ravnatelja H. Schreinerja se je razdelilo najboljšim strelcem 21 praktičnih in primernih daril.
Iz Ormoža nam pišejo: Pisava »Gr. Tagblatta« in »Štajerca« prav jasno kaže, da nemškim požarnim brambam ni šio s prireditvijo »gau-taga« v Loperčicah za kako strokov-no, društveno interno zadevo, tem-več izrecno za izzivanje Slovencev. Kaj bi rekli nemškutarji in Nemci, ako bi priredile slovenske požarne brambe kako slavnost v Ptuju aii Mariboru? Pokonci bi bil ves nem-škutarski Izrael in došlo bi do male meščanske vojne proti Slovencem. O kaki »blamaži« Slovencev govoriti, ljubi »Tagblattovci«, je več ko smešno. Da se pa hvalite vi z »var-nostmi odredbami« ptujskega okraj-nega glavarstva, si bodemo dobro zapomnili, ker vidimo, na č e g a v nasvet in iz k a k i h motivov so se zgodile. Okrajni glavar vam za to priznanje ne bo hvaležen. Zgodilo se je sedaj prvič, da smo odločno na-stopili proti prireditvam nemškutar-skih požarnih bramb v slovenskih krajih, odslej se bo to godilo redno. Ornig in Delpin nas s pomočjo ga-silcev ne bosta izzivala. Ormožani se bodo pa svokga sovrainega nasto-
pa proti Slovencem še bridko kesali!
—  K našemu poročilu o frankovski slavnosti še dostavljamo,   da je go-voril zbranemu    ljudstvu tuđi predsednik ormoške Čitalnice kot prire-diteljice slavnosti, g. dr. Gvidon Ser-nec. Njemu gre tuđi najvec zaslug za izboren potek ćele prireditve.
Iz Zetal pri Rogatcu nam pišejo: Dne 19. junija 1913 je bil za župana zaprisežen Anton P e k 1 i č v Dobri-ni. Tistemu hujskaču v duhovmŠki suknji lahko v tolažbo povemo, da od njegovih pristašev ne bi nihče v tej občini mogel izvoljen biti, ker še takih tam toliko ni kakor imamo prstov na eni roki. Nič ne bi bil pri-dobil tišti pisec »Slov. Gospodarja<, ki je nekoč pisal, da bodo Dobrinča-ni Antonu P e k 1 i č u županski sto-lec spodmaknili. Pa vrli prebivalci te občine že vedo, komu smejo za-upati. Boljšega in priljubljenejšega moža sploh ne bi mogli najti. Za to je pa že zdaj tretjekrat izvoljen župa-. nom. Vsa čast vrlim Dobrinčanom, ki vedo zaslužne može častiti!
Od Sv. Lenarta v Slov. gor. smo prejeli sledeče pismo: Velece-njeni gospod urednik. Mož sumljive zgodo vine hoče postati kot dopisnik »Slov. Gospodarja« nek »faktor. Želi namreč naprej od Sv. Lenarta. samo reklame mu Še manjka. Jaz mu je ne bodem delal, kvečjemu če želi, da mu napišem malo njegovo zgodovino izza študentovskih let, katere je preživel v krasnem penzi-jonatu blizu Ljubljane na državne stroške. S tem bi mu pa bilo malo ustreženo. Prosim vas zato, da pustite »Gospodarja« glede mene na miru. Kdor je namreč čital njegove prejšnje članke glede »narodne-krivde in nas, se mora razjokati nad njegovo otročjostjo. Le naprej —!! Z odličnim spoštovanjem dr. G o r i -š e k.
Iz Gradca. »Grazer Zeitung« z dne 19. junija javlja, da je cesar po-trdil sklep štajerskega deželnega odbora glede nadaljnega proviz. pobiranja deželnih doklad v drugem pol-letju 1913.
Iz Gradca. Nemški klerikalci so naprednjake skoraj popolnoma zri-nili z dežele v trge in mesta. Vkljub temu pa imajo nemški naprednjaki še vedno večje število pristašev na Srednjem, zlasti pa na Zgornjem Štajerskem, kjer imajo eden dr-žavnozborski in dva deželnozborska krnečka mandata. Med nemškimi klerikalci je nastal, kakor bo brai-cem »Slov. Naroda« že znano, hud razdor. Razcepili so se na dve skupini. Eno, takozvano konservativno, ki je močnejša in dTŽi z njo višja du-hovščina in plemstvo, vodi dež. odbornik Hagenhofer, drugo pa drž. posl. pl. Pantz. Pri bodočih deželno-zborskih volitvah bo prišlo med obema do hudega boja in gori onie-njene napredne manjšine bodo tvorile jeziček na tehtnici. Zato se pribli-žuje sedaj »židovskim liberaleem« na eni strani Pantz, na drugi Hagenhofer. Na shodih si pa očitajo drug drugemu zavezništvo z liberalci. Na Zg. Štajerskem se je že začela prava deželnozborska volilna kampanja in skoro čudno je, da je pri vas v domovini tako mirno. Tišina pred vinar jem?
Drobne novice. V Št. Jurju ob J. ž. je zgorelo gospodarsko po-slopje in hiša posestnika Pečarja. Ker je bil precej visoko zavarovan, ga sumijo, da si je zažgal sam. — iz Šmarja pri Jelšah. Vlak je po-vozil blizu Stranj nekoliko slabo-umno kmetico Marijo Vozlič. — Iz Maribora. Spediterja Unterkot-lerja, ki je prišel v konkurz in po-teni pobegnil, so prijeli v Monako-vem. Zasledovali so ga s tiralico zaradi goljufije. — izDobove poroča »S. G.«, da so zgorela posestni-ku Cvetku in trgovcu Pergerju ne-katera gospodarska poslopja. — Iz Gradca. Tedenski živinski sejin dne 19. junija je bil sicer dobro obi-skan, a je bilo le malo kupčije in ce-ne so za slabšo živino    nazadovale.
—  Iz Gradca.    Za rektorja   gra-škega   vseučilišča je izvoljen profesor   nemškega   jezika   in literature dr. Seuffert.
Ropošho.
Vsenemški patrijotizem. ZnačiL-na je tale zgodbica za naše vrle pa-trijote Nemce: Celovški obeinski svet je sklenil postaviti y Celovcu cesarju Francu Josipu spomenik. Sklep je bil, kakor smo že poročali sprejet. Podžupan celovški, hud vse-nemec strojni nadkomisar c. kr. av-strijskih železnic Otton Schneller se je pri dotični seji edin! in sicer nače-loma kot vsenemec protivil sklepu. Ko je uvidel, da s svojim protestom nič ne opravi, se je ta patrijot od glasovanja umaknil.
Voiaškl dopusti za čas žetve. Dopusti za moštvo celovške garnizi-je se pričao 29. junija in   trajajo   3
t- iftnfia^ta^Sfc^fe-,

140. StCT.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
iedne. Na dopust bo ođšlo za čas že-tev 2500 mož. V svrho stražne službe ostane v Celovcu pri vsaki stotni-ii po 18 mož.
Zaprtje sole. Na ukaz zdravstvene oblasti so zaprli v Celovcu zaradi škrlatice in davice tri razrede ljudske sole.
Velik požar je izbruhnil na Brdu pri Šmohorju. Ogenj je nastal v list-nici Antona Oswalda in je uničil 5 hiš z gospodarskimi poslopji. Škodo cenijo Čez 50.000 K, zavarovalnina pa znaša skupno komaj 20.000 K.
Nepreviden avtomobilist. Pri Sp. Goričici pri Celovcu je povozil avtomobil Ožbeta Baldaufa iz Ce-lovca triletno Nežo Jančkovo. Otrok ima težke poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v deželno bolniš-nico.
Zagoneten dvojni samomor pojašnjen. Svoječasno smo poročali, da so našli nedaleČ od Koč letos mese-ca januarja pod snegom mrtva dva čedno oblečena tujca moškega in žensko. Trupli sta ležali že od septembra L L na mestu. Ker nišo mogli dognati, kdo sta tujca, so jih pokopali na tamošnjem pokopaliŠču. Sele pred kratkem so končno dognali, da sta bila tujca zakonska Hahn iz Mo-nakovega. Mož je bil večletni in priznam kritik za godbo in petje in je delal več let za »Miinchener Zei-tung«. Hahn je obolel na živcih, šel Je s soprogo na dopust in na Koro-škem pri Kočah sta izvršila zakonska samomor.
Primorsko.
Gorlški obćinski svet.   ki   se   je
Vrsil v četrtek zvečer pod predsed-stvom župana Bombiga in v navzoč-nosti okr. glavarja namestniškega svetnika Rebeka je sklenil med drugim, da se dovoli kredit v znesku 81.000 K za tlakovanje glavne ceste in 26.500 K za nabavo avtomobila za škropljenje čest. Avtomobil se bo lahko porabil tuđi za oskrbovanje vode pri požarih. — Za ravnatelja ženske bolnišnice je bil imenovan dr. O. Morpurgo.
Aretacija deželnega uradnika laškega mogotca v Gorici. V Gorici
je povzročila veliko senzacijo nepri-čakovana aretacija laškega deželne-ga uradnika Adriana Gaidesa za-grizenega slovenožrca. Gaides je bil tuđi tajnik laškega gledališča, pred-sednik društva »Apollo« in sploh agilen človek na društvenem polju med Lahi. Bil je tuđi blagajnik v »Furlanskem konviktu-. Tam je po-čei z dečki razne nesramnosti in to ga je privedlo v zapor. O tem se veliko govori in na vidiku je odkritje velikega nesramnega skandala, ki se tiče laških krogov. Poleg Gaidesa so aretirali tuđi občinskega tajnika v Terzu Maria Degrassija. ki je bil preje prefekt v omenjenem »Furlan-skem konviktu«.
Porotna obravnava proti Rosini in Finžgerju zaradi malverzacij pri okr. šolskem svetu goriškem je do-iočena na dan 30. t. m. in bo trajala skoro cei teden.
Samomor trgovskega pomoćnika. V Gorici se je zastrupii 251etni trgovski pomoćnik Josip Altran. l'mrl je takoj. Vzrok samomora je prepir s svojim očetom, ki je čevljar v Židovski ulici, od katerega je za-hteval sin denar.
Umri Je v Gorici vpokojeni stražmojster Anton Bratina.
Roparski umor. Orožniški stražmojster H. Dobrova je našel blizo breginjske občine ob cesti, ki vodi v Robidišče na pol mrtvo trgovčevo hčer Jožefo Cenčičevo. Dal jo je pre-peljati v bolnišnico, kjer je dekle kmalo po prihodu umrlo. Imela je težke rane na roki in na spodnjem delu telesa. Pred smrtjo se je še en-krat zavedla in je izpovedala, da jo je napadel zloglasni tat, goljuf in ro-par Viktor Zaban, doma iz Italije. Oropal ji je 5 K. Zoban je izginil v Italija
Iz Devina. V torek, 24. t. m., na dan sv. Ivana, bo v Devinu starodavni in znameniti konjski semenj. Taki semnji so se vršili že ob času rimskih cesarjev v Sv. Ivanu ob Ti-mavu, več stoletij pa se vrše v Devinu. Tu so se shajali Kranjci, Vi-pavci, Istrijani, Kraševci in Furlani in ćelo Italijani iz Benečije. Tuđi letos je pričakovati velike udeležbe. Pri ti priliki priredi pevsko društvo -Ladja« svoj običajni veliki ples na občinskem vrtu; pri plesu bo svirala godba iz Nabrezine.
Zlet Tržaške Sokolske Župe. Općine 29. Jtmija 1913. Evo spored določen za dan zleta jadranskih Sokolov za dan največjega narodovega praznika: Dopoktae: Ob 8. začetek izkušenj za popoldanski nastop: a) -lani, b) naraščaj, c) članice. Popol-dne; Ob 3. uri 30 min. sprevod. Društva se zbero ob 3. uri 15 min, pri obelisku. Sledi pozdrav m vaši« na-
kar se sprevod raziđe. Javna tek>-vadba: Začetek ob petih; a) proste vaje naraščaja; b) proste vaje čla-nic; c) orodna telovadba župnih vrst; d, nastop vzornih vrst; e) proste vaje članstva. — Ljudska veselica na zletnem prostoru. Začetek po telovadbi. — Prosta zabava, penje, godba, paviljoni, ples, srečolov itd. Pri telovadbi svira godba c. in kr. 19. pešpolka, pri sprevodu in ljudski veselici občeznana godba iz Mavhinj. Vse priprave za zlet vodi zletni odbor T. S. 2., ki je radevolje na razpolago z vsemi pojasnili. Na dan slavnosti bode poslovala na telo-vadišču posebna zletna pisama. Slavno občinstvo se opozarja na to, da si preskrbi vstopnice na zletni prostor, kakor tuđi sedeže in stoji-šča na krasno zgrajenih tribunah pravočasno! Dobiti jih je v predpro-daji pri funkcijonarjih sokolskih dru-štev. Vstopnice na zletni prostor se mora nositi vidno. V tem oziru se bode izvajala, v svrho, da se prepre-čijo nerednosti neizprosna natančna kontrola. Odznaki zletnih funkcijo-narjev so: za reditelje (vsi v kroju): rdeč trak na rokavu; za blagajnike (ne glede na to, če so v kroju ali v civilni obleki): moder trak na rokavu. — Da se onemogocijo pritožbe radi odiranja udeleženeev zleta, je omejil zletni odbor prodajo raznih predmetov na paviljone. Vsako po-nujanje. kakoršnihkoli predmetov iz-ven paviljonov je prepovedano. Cvetlice in razglednice se bodo pro-dajale v posebnem šotoru. — Napro-ša se brate amaterje - fotografe, da porabijo priliko zleta ter izvrše ko-likor mogoČe dobrih slik, iz katerih se po zletu sestavi spominski album T. S. 2. Za slikanje pridejo v prvi vrsti v poštev: sprevod. telovadba, posamezne skupine, vrste na orodju, udeležniki iz posameznih društev, zletni prostor itd.
Ponesrečena kolesarja. 201etni Jernej Gabrijetčič iz Ložic v kanal-skem okraju je trčil na cesti s kole-som v kolo svojega strica Valentina Gabrijelčiča iz Anhovega. Padla sta oba in se oba znatno poškodovala. Stric Valentin Gabrijelčič je vsled dobljenih poškodb čez dva dni umri. Nesrećo je zakrivil nesrečen slučaj ali neprevidnost. vsekakor pa se tr-di, da fanta ne zadene nobena krivda.
Ponesrečen orožnik. Neki orož-nik iz Ročinja je padel s kolesa in si zlomil hrbet. Prepeljali so ga v brez-upnem stanju v bolnišnico v Gorico.
Požigi. V zadnjem času so se pojavili v okolici Rovinja izredno pogosto požari, posebno gozdni požari. Pri vseh požarih, ki so napravili ogromno škodo, se opaža, da je bil ogenj podtaknjen. Oblasti imajo na sumu že več sumljivih oseb, toda do sedaj se še ni posrećilo prijeti ka-kega požigalca. Gotovo pa je, da gre v vseh slučajih za maščevanje.
Pre^anjanja v Dalmaciji. — Kišne preiskave. V uredništvu de-mokratičnega organa »Slobode« in v stanovanju urednika tega lista Tartaglie so uvedli, kakor poročajo iz Splita hišno preiskavo. Delj časa že iščejo tiskamo in izdajatelja nekih letakov pod naslovom: »8. juni-ja \9\2.< V teh letakih se poziva iu-goslovanska mladina, da naj mas.u-je Jukića. ki je kakor znano izvrsil dne 8. junija 1912. atentat na hrva-škega kraljevega komisarja Cu\ ija v Zagrebu, in da naj toliko časa ne miruje, dokler ne bodo dosegli Jugo-slovani popolne svobode. Ta letak se je v več tisoč izvodih razdelil med ljudstvo po Dalmaciji, HrvaŠki in po Bosni. Policija z mrzlično vnemo išče krivce, toda zaman. Mislili so. da je bil letak tiskan v ti tiskarni in da ga je sestavil morda urednik -Slobode« Tartaglia. Toda tuđi te hišne preiskave so ostale brez-uspešne.
Iz življenja rezervistov. Nem-ški in primorski slovanski listi piše-jo, da se je v Radovičah, blizo Krto-le pri Dalmaciji ustavilo več stotnij reservistov, ki nišo hoteli nastopiti. Poslali so k bataljonskemu komandantu deputacijo, ki je zahtevala ali vojno ali dopust. Poveljnik jim je po-iasnil, da tega ne more storiti brez višjega ukaza in jih ne more peljati niti v boj, niti jih ne more pustiti na dopust. Rezervisti so tožili, da so že 6 mesecev z doma, kjer imajo žene, otroke in neobdelana posestva, in da trpe velikansko škodo. (Te dni je bila podana v navedenem slučaju v poslanski zbornici tozadevna interpelacija.)
Shrifnost paviljona.
Izpod tivolskih kostanjev pelje kratka pot skozi Frančiškansko ulico do udobnih blazin kavarae »Union«, kamor od časa do časa zahajajo nali mojstri palete in tintnika. V zadnjih dneh je zavladalo po teb kavarniSkih
prostorih nekako mistiško razpolo-ženje, mistika neiasnosti, nesloge in medsebojne nezaupnosti. Možje re-sne in možate zunanjosti se potap-ljajo v težke, trudne misli . . .
Kdaj priđe spoznanje? Vedno in vedno se je pisarilo in tožilo o malo-brižnosti našega občinstva, in potr-pežljivim davkoplačevalcem je že skoro pošla dobra volja. Mojstri in učenci, ko sami ne vedo ne kod, ne kam, zvračajo krivdo za vsako veliko in malo zmoto na utrujena pleča ljudstva, ki se požrtvovalno bori za gmotni in narodnostni obstanek. Go-spodje umetniki, dajte, da se dome-nimo mirno in pametno. Predvsem pa bodi povedano: ako se naša umet-nost ne razvija tako, kakor mi vsi želimo, iščimo vzroke tam, kjer so! Naše občinstvo izpolnjuje svojo dolž-nost v polni meri, ono ni krivo, če obilne žrtve ne rode pravega sadu. Toliko razsodnosti, toliko ljubezni do umetnosti, kakor najdete pri nas, iščete zanian v mnogo imovitejših krajih.
Okroglo 60.000 K je nabral narod, da postavi dostojen spomenik slovenskemu pesniku Prešernu, in kaj si je kupil za ta denar? Kdo je kriv, da se vsak tujec — ko prvič priđe v Ljubljano — porogljivo na-sineje nestvoru na Marijinem trgu? V malo mesecih se je razprodalo mnogo tisoč srečk umetniske loteri-je, mesto, dežela in država kupujejo vsako leto ćelo vrsto slik in risb. Gorup ne more biti vsak. Vendar se najde mnogi zasebnik, ki naroči in plača. Bodimo pravični.
Že enkrat sem poudarjal: obisk najnovejše razstave je zanimiv in podučen. 2al. tuđi to pot pogrešamo v paviljonu zaželjeni »clou«, pogrešamo umotvore, ki bi po silni kompoziciji, po ponosnem predmetu privlačno vplivali na maso občinstva. A vešče oko najde mnogo prijetnih užitkov v nizko zastrtih prostorih, in vesel obstoiiš pred enim in drugim resnim umetniškim proizvodom. Gospoda Franketa »Kokra pri Kranju« je zelo Ijubeznjivo delo, ki se mora vsakomur prikupiti. Dve kitajski sličici njegovi ugajata posebno našim slikarjem. Grohar, Strnen, Jama, s temi krajinarji se lahko ponašamo tuđi pred razvajenim tujim občin-stvom- O gospodu Vavpotiču se ne upam govoriti, ker se mi itak šteje v zlo prijateljstvo z distingviranim umetnikom. Pa tuđi sicer ne manjka snažnih umetnin. Skuša! sem že zad-njič izreci pravično sodbo o gospodu Jakopiču; ljubše od najnovejših so mi lanske slike njegove. Do popol-nega uživanja Jakopičevih umotvo-rov se še nisem povspel, ker sem preplitev in premalo veščaka.
Gospod Rihard Jakopič, lastnik paviljona pod Turnom, ima neopo-rečne zasluge za slovensko umet-nost. Na drugi strani pa je ravno njegova popustljivost napram vsem ne-rodnim diletantom sila veliko zakri-vila. Zdi se, da bo po njem povzro-čena škoda kmalu dvakrat odtehtala vse zasluge. Nikdar nismo videli na kupu toliko nezmožnosti, kakor to pot. Pod protektoratom gosp. Jako-piča so vzrasli Zajci in Zmitki, in sedaj nam vsiljuje Koželja in Magoliča. Ničesar nimatno osebno proti tem gospodom; vendar moramo glasno protestirati: tako diletantstvo ne sodi v razstavo! Kako naj naše občinstvo mirno prenaša to žalitev okusa, to špekulacijo na njegove žepe? Tuđi očito protežiranje svojih učencev naj bi gospod Rihard opustih
Odpuščam mu smelo trditev, da od mene omenjeni psevdonim »ni ničesar razstavil«. Cisto odveč pa se mi zdi. da se je gospod Rihard tako svečano zaklel giede »sporazuma z razstavljajočimi umetniki«. Ničesar mu nisem bil očital v tem oziru. Da-nes lahko rečem: sodba o gospici A. Zupančevi bi mnogo ugodnejše iz-padla, ko bi bilo prišlo v paviljon le onih petero podobic, ki jih je umet-nica sama v to določila; ko bi bila druga šara ostala doma. In da gospod Jakopič ni »škartiral« većine vposlanih Magoličev, si štejem še vedno v dobro, ker si moramo vsi enkrat za vselej priti na jasno glede kvalitet tega slikana - rokodelca. Ne razumem, zakaj se danes gospod Jakopič zanj zavzema. To zadnje vprašanje »umetnosti« je rešeno, in ni mi žal, da sem ga rešil.
Z veseljem pozdravljam vsak novi talent, ki se pojavi med mladino. Še danes sem zadovoljen, da sem pred leti prvi — saj menim tako — opozoril širšo javnost na mlađega Dolinarja in ko opetovano omenjam osebno neznanega mi gospoda Per-havca, upam, da me ne bo varala nada. Diletantizem brez talenta pa je neznosen.
Prvi pogoj za ožji stik med ob-činstvom in našo umetniško kolonijo, obenem predpogoj za izboljšanje gmotnega položaja naših mojstrov je: da se odrečejo vsakemu skupne-mu nastopu z negodnimi in nezmož-nimi mazači y barvi in ilovici. 2e oziri na lastni družabni ugled jih si-
lijo v strogo ekskluzivnost. Potem se ne bodo tako nesreČno razbile in raz-delile vse razmerno velike vsote, s kojimi plačuje narod in posameznik delo umetnikov. Občinstvo bo pa tuđi vse drugače uvaževalo kulturno vrednost pridnih delavcev.
A končno naj vendar navedem še eno prav utemeljeno željo, željo po veselejšem umetniškem razvoju in napredku naših slikarjev in kipar-jev. Redkokdaj sicer, a le časih, se namreč dogodi, da priđe ćelo Kranjec v zapadne evropske dežele. Pri taki neugodni priliki se, žal, prepriča, da gre ludi umetniško življenje tam da-leč zunaj po veseli, novi poti naprej — mimo nas. KritiŠka diktatura strogih leposlovnih tiranov zadobi tem potom dokaj pritajenih nasprotnikov in polagoma se pojavlja neko anarhi-ško razpoloženje, ki se izraza v rastoči nezadovoljnosti. Gospodje, pre-vzvišeno je vaše naziranje! Delajte, napredujte, in če se časih ćelo malo dobrohotno ponižate, da se nekoliko prilagodite skromnejšemu okusu občinstva, ne bo vam žal! Hvaležni vam bodo meščan, kmet in delavec, zadobili boste mnogo novih prijateljev in slednjič popeljete naše občinstvo Še seboj v one sinje višave, kjer danes osamljeni stolujete, zaviti v plašč srdite nejevolje. Na delo!
M. M. S.
Shod cBlohupnega sloven-sfeega dunajskego dijaštva.
Neznatna notica je bila čitati prejšnji teden po vseh slovenskih dnevnikih; tam med dnevnimi novi-cami je vabilo na shod dne 16. junija celokupno slovensko dunajsko di-jaštvo, da se posvetuje o pereci dija-ški socijalni bedi, da poišče pota od-pomoči in da odgovori, ali je za solidarnost celokupnega slovenskega dijaštva in kako to solidarnost realizirati. Vabilu in osebni agitaciji se je odzvalo slovensko dunajsko dijaštvo, brez razlike struj in strank v nena-vadno velikem številu. Vabilu pa se je odzvalo tuđi naše dunajsko pod-porno društvo, pri kojem je našla naša akcija nepričakovano zanimanje. Prijetno nas je iznenadilo in nemalo je pomagalo navzoče odposlan-stvo podpornega društva, da smo resili vse preporne točke v smislu solidarnosti, da je bil uspeh shoda po-poln. Bodi mu izrečena na tem mestu naša najiskrenejša zahvala!
Vse priprave za uspeli shod je izvršil poseben odbor, kjer so bile zastopane vse skupine, struje in stranke. V tem ozkem krogu smo se bili posvetovali in kovali nacrt, v tem ozkem krogu smo dosegli tuđi sporazum v vseh točkah. Ali čakal je še forum javnega shoda, nacrt je moral pokazati i tukaj. da ima v sebi življenjsko silo, da ni le produkt ble-dikaste sentimentalne želje po slogi, ampak zavestno spoznanje. da je možno hoditi v gotovih vprašanjih dijaških stanovskih interesov skupno, da mora tu zmagati politična strp-nost. Dejstva so presenetila največje optimiste, ker akcija pripravljalnega odbora se je posrećila nad vse priča-kovanje in postavljeni so temelji za solidarno delo v svrho odprave dija-ške socijalne bede.
Shod je otvoril tovariš K o d e r, pozdravil prisrčno odposlanstvo našega podpornega društva, zlasti gospoda Luzarja, ki je bil živahno akla-miran od zborovalcev. V uvodnih besedah je očrtal tov. Koder pomen shoda. utemeljeval njega potrebo in poudarjal, da treba solidarnosti celokupnega slovenskega dijaštva, ako hočemo započeti veliko akcijo za odpravo dijaške mizerije, in končno apeliral na zborovalce, naj se zave-dajo, da nas Caka delo, pozitivno delo, da ni tu časa in mesta za rekrimi-nacije o preteklosti, ki bodi pozab-Ijena, ker caka nas delo.
Na predlog tov. L e m e ž a je bil nato sprejet soglasno za predsednika zborovanja tov. Koder, za pod-predsednike pa tov. K o b 1 e r iz »Danice«, L a p a j n e iz »Save« in Ora-ž e n iz »Slovenije«. — Tov. Koder je nato predlagal za Častnega predsednika zborovanja gospoda Luzarja, kar je bilo sprejeto z velikim aplavzom.
Prva točka dnevnega reda je bil referat tov. Ambrožiča o naši akciji na Dunaju. Naslikal nam je mizerno stanje blagajne dunajskega podpornega društva, ki je prazna, podal nam je načrt,kako bi se moglo doseći sporazumno delo vsega dunajskega dijaštva s podpornim društvom, izrazil nekaj želi, kako bi se reformiral način podpiranja, plediral za dijaško zastopstvo in končno podal še nekaj drugih načrtov, kako bi si pomagalo slovensko dijaštvo na Dunaju samo.
O počitniški akciji le referiral tov, Lemež. Počitniška akcija je neobhodno potrebna, Če hočemo izvršiti dunajsko akcijo, ker napolniti moramo blagajno po4pornega   dru-
štva. V referatu je razložil, kako nazaduje jo na eni strani dohodki pod-pornih društev, kako pa na drugS strani število slovenskega dijaštva od leta do leta rase in kako se avto-matično dvigujejo odstotki podpore potrebnih dijakov. Dalje je poudarjal dejstvo, da so popolnoma vsahni-li denarni krediti pri slovenskih de-narnih zavodih, tako da so podporna društva edino upanje za slovenskega; dijaka. Treba je, da započne slovensko dijaštvo veliko akcijo za svoja podporna društva, ker ona potrebu-jejo tisočake. Da pa se to doseže, treba solidarnosti celokupnega slov. dijaštva, treba načina za skupno de-i lo, in to bi bil za počitnice vsedijaški cvetlični dan meseca septembra teti dijaška socijalna konferenca v Ljubljani, ki postani forum, kjer se lahko posvetuje celokupno slov. dijaštvo o dijaških stanovskih vprašanjih.
Nato so se prečitale resolucije in; se je pričela debata o njih. Po živahni debati so se sprejele z malimi po-pravki vse predlagane resolucije.
Zadnja točka je bila volitev pro-vizoričnega odbora, ki vzemi vso akcijo v roke, da udejstvi resolucije. Za predsednika odbora je bil soglasno izvoljen tovariš Koder. Odbornike so pa imenovale sledeče skupine: »Danica«, divjaki, »Jugoslavija«, »Kras«, »Sava«, skupina Slovencev v »Zvonimiru«, »Slovenija«, socijalisti, veterinarji.
Sprejete so bile sledeče resolucije:
I.  Slovensko dunajsko    dijaštvo vseh struj, zbrano na shodu dne 14. junija 1913 v restavraciji »Schwarz-spanierhof«, uvažujoČ dejstva:  1. da se    dohodki    slovenskih vseučiliških podpornih društev vedno holj mani-šajo;  2. da narašča število siroma^ šnih slovenskih    dijakov od leta do leta; 3. da se spričo splošne denarnc krize manjša tuđi kredit dijakom pri sloven. denarnih zavodih, se je skle-nilo, da nastopa    solidarno v odpo-moč socijalne bede celokupnega slovenskega dijaštva.
A.  Ker je zbrano dijaštvo mne-nja, da je možno izvršiti tako akcijo le tedaj, če pritegne k nji kar največ slovenske javnosti, zato se obrača: 1. na vse slovensko akademično dijaštvo; 2. na vse slovenske vodilne kroge; 3. na vso slovensko javnost* da se priredi splošen dijaški  cvetli-čen dan, katerega dohodki bi se so-razmerno    razdelili    na    vseučiliška podporna    društva    na    Dunaju,   \r Gradcu in v Pragi.
B.  Ker je zbrano dijaštvo mne-nja, da ne zadostuje samo akcija za zvišanje dohodkov    podpornim društvom, ampak je treba delo za izboljšanje socijalnega stanja    slovenskih dijakov fundirati globlje, treba najtt forum, kjer bi se moglo posvetovati celokupno slovensko dijaštvo o aktualnih splošnih in specijalnih vprašanjih dijaškega podporništva, zato se izreka za prireditev vsedijaške socijalne konference v Ljubljani, ki naj se vrši že letos o priliki   Ijubljanskega dijaškega cvetličnega dne.
II.  Slovensko dunajsko dijaštvo, zbrano na shodu dne 14. junija 1913, smatra za umestno, da aranžira združeno, brez razlike struj in strank v. zimskem semestru zabavne priredit-ve na Dunaju, kojih čisti dobiček naj se steka v blagajno dunajskega slovenskega dijaškega podpornega društva.
V obliki posebne resolucije je shod izrekel še nekaj želj, kako naf bi se oblika podpiranja od strani dunajskega podpornega društva izbolj-šala.                                                 i
Opomba uredništva: Prijavili smo ta dopis, da opozorima slovensko javnost na potrebe slovenskih visokošolcev, sicer pa si pridr-< zimo pravico, precizirati svoje stali-šče glede nameravane akcije, če bi se izkazalo to za potrebno, kajti brid-ke izkušnje uče, da je pri vsaki skupni akciji računati s klerikalno nelo-jalnostjo.
Dnevne vesti.
H- Zaplenjeiri! Včeraj se Je raz-šel državni zbor, včeraj je postalo! nemogoče z interpelacijami v držav-nem zboru pokazati najširši javnosti konfiskacijsko prakso slavnoznane-ga ministra Hochenburgerja, in včeraj je bil tuđi naš list zapjenjen. Konfiskaciji je zapadla notica, v katerf smo govorili o postopanju državne policije v najnovejšem času, sosebna napram voznikom, kolesarjem, obrtnikom in sprehajalcem. Ker se je vlada srečno iznebila državnega zbo-. ra, z deželnim zborom je pa itak, kakor s hrvaškim saborom, so nam vezane roke in usta zamašena. Samo toliko sape še imamo, da lahko za-kličemo:  Slava Hochenburgerju!
+ 251etnlca nemškega cesarja. Slovanski poslanci so v državnent zboru preprečili, da bi bil predsednik v imenu celega parlamenta, torej tuđi v imenu slovanskih poslancev in slovausJcih. narodov čest&U nem&e-
8tr«n 4,
SLOVENSKI   NAROD.
140. Stev;
mu cesarju na 25letnid njegovega vladanja. NemŠko časopisje je zaradi tega tri dni tulilo, kakor bi bilo ob-sedeno. Nemcem kar ne gre v glavo, da Slovani v Avstriji nečejo biti samo »Kanonenfutter« za nemško-madžarske koristi. Slovanski poslan-ci so s svojim nastopom napravili debelo Crto Čez različne vladne in nemške račune. Vsa Evropa ie zdaj videia, da nima trozveza nobene za-slombe v slovanskih narodih v Av-strlH in videla ie, da so slovanski narodi avstrijski odločni nasprotniki Nemčije. Po vsi pravici bo Evropa iz tega izvajala, da avstrijska politika, ki dobiva svoja povelja iz Berlina in se naslapja na zvezo z Nemčijo, ne odgovarja željam slovanskih naro-dov, nego se naslanja samo na Nem-ce in Madžare. To ie velikanske važnosti in zato so vsi slovanski narodi tako iskreno veseli odločnega na-stopa slovanskih poslancev v parlamentu. Nemci znajo pomen tega na-stopa ceniti. Nekateri so kar pobe-sneli. Tako znani širokoustnež dr. Steinwender, ki je bil tako predrzen, da je kot poročevalec proračunskega odseka nesramno prekorači! svoje pravice in zalučal parlamentu, repre-zentantu vseh narodov v državi, v obraz, da na srečo glede zveze z Nemčijo nima nič govoriti. Verjame-mo, da vleče dr. Steinwenderja srce v Nemčijo, saj je časih romal na Bismarckov grob in saj je Nemčija domovina slavnoznanega Eulenbur-ga, toda v avstrijskem parlamentu jo ]e skupil, kakor je zasluži!. Slovanski poslanci so ga izplačaii in sramotno je moral zlesti pod klop in svojo ne-sramnost preklicati. S tem pa je tuđi njegova čestitka nemskemu cesarju padla pod klop. Za vpitje nemškega časopisla. da je oskodovana zveza z Nemčijo in kar ie Še takih. očitanj, se pa Slovanom ni treba zmeniti. Vsa avstrijska politika se dela brsz Slo-vanov in proti Slovanom. naj torej tišti, ki jo delajo. sami skrbe, kako bodo izhajali.
— Ljubljanska državna policija. Policijski svetnik pri deželnem pred-sedništvu v Ljubljani gosp. Pertot je odšel v Trst in čuje se, da se več ne vrne semkaj. Temu se nič ne čudimo in verjamemo, da mu ostane Ljubljana v trajnem spominu. Evo, zakaj! Proti koncu leta 1908. se je začela deželna vlada v Ljubljani zavzemati za podržavljenje ljubljanske mestne policije. Najprej je poslala v Trst na-zaj takratnega policijskega svetnika pri deželnem predsedništvuVV'ratsch-ka, potem pa so začeli pri policij-skem ravnateljstvu v Trstu iskati uradnika. ki naj ima zmožnost. da postane ravnatelj bodoče podržavljene policije v Ljubljani, prav kakot da bi bila taka potreba, iskati policijskega ravnatelja med policijskimi uradniki!! Končno so izbrali višjega komisarja Pertota, o katerem je šel glas, da je izvrsten uradnik in posebno sposoben za Ljubljano, ker je politično in narodno popolnoma ne-vtralen, slovenskega jezika pa res popolnoma vcšč. Gospodu Pertotu so v Trstu obljubili, da postane v Ljubljani policijski ravnatelj, če se policija podržavi, a ko je bilo podržavljenje policije enkrat za^otovljeno, so odlični gospodje pozabili na svojo obljubo in našli izgovor, da morajo uradniki tržaškega policijskega ravnateljstva, brez ozira na zmožnost in porabrost, avanzirati po vrsti, to je po službenih letih in da torej še govora ne more biti, da bi gosp. Pertot postal policijski ravnatelj v Ljubljani, ker ima med uradništvom tržaškega policijskega ravnateljstva še toliko prednikov. Ponudili so mu menda samo vodstvo ljubljanskega policijskega ravnateljstva s »prijet-nim« upanjem, da srne toliko in toliko let čakati na boljšo bodočnost, se-veda pa se je gosp. Pertot lepo za-hvalil. Ponudili so potem pač mesto policijskega ravnatelja v Ljubljani še vladnemu svetniku gosp. dr. Mah-kovcu v Trstu, seveda so pa vedeli že v naprej, da bo dr. Mahkovec to ponudbo na vsak način odklonil. To se je tuđi zgodilo. No in zdaj je bilo vse v redu! Ker pri tržaškem poli-cijskem ravnateljstvu ni bilo drugih, za ravnateljsko mesto v Ljubljani zmoznih uradnikov, g. Pertot pa je imel »preveč prednikov«, so spravili na to mesto — okrajnega glavar-ja grofa Kiinigla. To je bil najbrže že od začetka glavni namen, to je bila od kraja glavna želja deželne vlade v Ljubljani in ko so še »iskali« bodoče-ga ravnatelja, so imeli pri deželni vladi že natančen nacrt, kako ga bodo iskali in kje ga bodo našli! Tako je obsedel svetnik Pertot, a tuđi prizadevni in agilni mladi komisar Trnovec je dobil za ves svoj trud pla-čilo v obliki brce, menda zaradi tega, ker se je preveč potegoval za to, da bi dobili za ravnateljsko mesto kandidata, kateremu naj bi on postal namestnik. Načelo, da naj pri urad-niških povišanjih odločuje samo službena starost, ima seveda za posledl-co, da Je postalo policijsko ravnateljstvo v Trstu v zadnjih letih pravi Eldorado za razne plitke glave, ka-
tere si tam napravila)* karijero, kt bi bila povsod drugod nemogoča.
4- Naše barvt. Realčnega ravnatelja Junowicza in njegove obje-stne profesorje grozno bodejo v oči slovenske barvc, ki se hkratu krijejo z onimi kranjske kronovine in ki so sankcDonirane od cesaria samega. Najraje bi jih zamenjali s frankfurtar-skimi, dasi so naše prastare, a one Ie mlad izrodek jesenskih studentov. Impertinentni ukrep imenovanega ravnatelja glede venca, ki so ga poklonili slovenski realci svojemu učitelju, je vse razburil. Baje pa je za-krivil ravnatelj Junowicz tuđi še drugo netaktnost, ki bije vsaki pieteti do umrlega v obraz. Po Ljubljani se namreč govori, da je mož zabrani! dijakom slovensko pesem, s katero so hoteli počastiti rajnikove mane, zahtevajoč, da se mora peti nemško. Pravijo pa, da so se uprli pevci. — Slovenskemu profesorju in Sokolu pojemo ali slovensko, ali pa sploh ne! In izostalo je petje! Će je to resnica, vsa čast zavednim muzinim sinovom! — Nasprotniki naši bi nas najraje zatrli. Kvarijo nam jezik, raz-načujejo nam mladino in uničujejo nam kar morejo; kaj radi bi nam spravili s sveta našo trobojnico, če bi to Ie bilo mogoče; ne strašijo se v to svrho niti falsificiranja. Nekater-niki ten smešnih možicev nam hoee-jo vsiliti takozvano »služinčadino barvo« rajnih kranjskih stanov — »Bedientenfarben der krainischen Landstande«, — id est = rumeno-modro; drugi zopet substituirajo pri-znano belo z zlato. Tn naši oficijalni krogi? Nedavno so imeli naši slovenski srednješolci tekmovalno strelja-nje. Najboljsim strelcem so naklonili dobitke. Vsak teh dobitkov, ki so bili razstavljeni v Krisperjevi trgovini, ie imel svojo etiketo, umeje se, da edinole y blaženi švabščini. Na etiketi je bil naslikan kranjski orel, toda v grbu ni nosil naših pravih barv: belo - modro - rdečo, nego, bela je bila izključno zamenjana z zlato! — Kdo je zakrivil to? Naši kranjski uradni krogi! 2alostno, da ti ne po-znajo pravega grba kranjske dežele! ^Taj bi se saj informirali pri kakem domaćem zgodovinarju, ki bi jih po-učil, da je nosil naš prvotni prastari grb belo - modro - rdečo barvo. (Glej »Valvazor« X., pag. 297). Ta grb je sicer »poboljšal« Kranjcem leta 146o. cesar Friderik IV. za zasiuge, ki so si jih stekli naši prednamci v njegovih bojih proti puntarskim Dunajča-nom v toliko, da mu je zamenjal belo barvo z zlato. Toda leta 1836. je do-Iočil cesar Ferdinand I. za grb Kranjski zopet prvotne stare barve: belo-modro - rdečo. In končno, ko so se leta 1848. naši pradedje prerekali radi deželnih barv, je avstrijsko mini-strstvo izza dne 23. kimavca imenovanega leta vnovič in zadnjič veljav-no se izreklo in potrdilo za barve kranjske dežele: belo - modro - rdečo in edino te veljajo še danes. Roma locuta est, causa finita! (Glej Di-mitz: »Gesch. Krains« I., pag. 277 in Apih: »Slovenci . . .«, pag. 111. SQ.)^ — Tov resno uvaževanje cesarskirrf] kraljevim, potem deželnim in drugim uradom, posebno še našim švabskim šovinistom in falsifikatorjem kranjske zgodovine.
+ Glasovanje o Tomschikovem in Diamandoveni pred logu v državni zbornicu Kakor znano, sta bud Tom-schikov in Diamandov predlog pri glasovanju o proračunskem provizoriju odklonjena. Tomschik je predla-gal 17 milijonov za železnićarje in državne delavce, dr. Diamand pa je predlagal, naj se dovoli 20 milijonov za državne uradnike, pogodbene uradnike, poštne in državne usluž-bence. »Zarja« piše o glasovanju: »Zanj so glasovali samo socijalisti, Rusini, češki radikalci in Češki agrar-c\.« Noče torej povedati resnice, ker noče, da bi njeni verni bralci izve-deli, da so tuđi napredni Jugoslovani glasovali za enega obeh prediogov, namreč za dr. Diamandov predlog. »Zarja« pa nadalje tuđi prav dobro ve, da je bil Tomschikov predlog Ie prazna demonstracija, ker ie bilo vendar že prej dogovorjeno z vlado, da dovoli železničarjem in državnim delavcem 15 milijonov. In po naših mislih je vendar bolje, da se je pri današnjih razdrapanih parlamentarnih razmerah saj to doseglo, nego nič. Svetujemo torej »Zarji«, naj priđe s popolno jasnostjo na dan in naj ne slepomiši.
+ Ministrova netjakinja. »Berli-ner Borsenzeitung« je pred kratkim priobčila članek o družbi, ki vodi upravo turskih železnic. V tem članku je povedano, da so velike avstrij-ske banke kupile 51.000 delnic teh železnic, seveda za avstrijsko vlado. Vsled tega so se tuđi v vodstvu rečenih železnic zgodile razne spre-membe. Kot zastopnik avstrijske vlade je priSel v upravni odbor turskih železnic dr. Alfred Tralchl. Ta mož je podravnatelj male dunajske banke, ki se bavi največ z efektnimi porav-navami na borzi. Niti po veljavi te banke, niti po stališču, ki ga zavze-ma dr. Tfiicbl v iavnostl in v fioanf*
nih krogih, se ne da opraviiiti, da Ie vlada poslala prav tega moža v vele-važni upravni odbor drijentalskih železnic. Pač pa se ic ta srečni dr. Treichl pred kratkim poročil z net-(akinjo železnilkega ministra. Ali je morda ta poroka kar naenkrat uspo-sobila dr. Treichla, da je postal zastopnik avstrijske vlade v upravnem odboru orijentalskih železnic, s katero častjo so seveda združeni jako mastni dohodki? Železniški minister bo moral to vsekako pojasniti.
+ »Politika zmerne vzdržliivo-stl.« Tako imenuje dunajska »Die Information« politiko slovenskih kleri-kalcev in piše o nji tako - Ie: »Začet-koma tega parlamentarnega zaseda-nja se je bilo bati, da bodo Jugoslo-vani etablirali politiko najostrejše opozicije radi protiustavnega režima na Hrvaškem, radi narodnega razpo-loženja v Dalmaciji, zlasti pa radi balkanske krize. V začetku zaseda-nja se je zdelo, da se bo vse to ure-sničilo, zlasti ko sta nastopila poslan-ca Biankini in dr. Tresić - Pavičić. Toda dr. Dulibić je odstopil od pred-sedstva hrvaško - slovenskega kluba in na to mesto je došel dr. Šusteršič. ki se je zavzel za »politiko zmerne vzdržljivosti« in s to šahovsko pote-zo so bile uničene vse nade prijateljev krize.« — K temu pripominia zadrški »Narodni List«: »Vredno bi bilo slišati, kaj o tem mislijo naši pravaški poslanci, ki sede v klubu dr. Šusteršiča.« Mi pa pravimo: Nič ne mislijo, ker sicer bi morali že zdav-na uvideti, da so samo igračice in marijonete v rokah dr. ŠusteršiČa!
-I- Zavidljiv koštnm. S tem zna-čilnim imenom ie krstila dunajska »Die Zeit« — Avstrijca, ki z zavidljivim ocesom opazuje razvoj dogod-kov na Balkanu. »Avstrijec ie v ne-varnosti, da se mu v javnem mnenju Evrope vtisne fiziognomija zavidlji-vega koštruna. Zavidljivost napram uspehom drugih je vodilni motiv za naše potopanje za časa balkanske vojne, to pa ni samo proti naravi Avstrijca, marveč tuđi proti našim političnim tradicijam. Kaj je bil cilj balkanske vojne? Osvoboditev krščan-skih balkanskih narodov od turškega gospodstva, pod katerim je brez-pravna raja živela 500 dolgih let, in pridobitev evropske Turčije za evropsko kulturo, katere središče so bile te pokrajine do turškega zavo-jevanja. Vsak kulturen človek je moral ta cilj odobravati. Kdo pa bi naj najglasneje ploskal vojujočim balkanskim državam? Avstrijec! Zakaj 500 let je bila Avstrija predboriteljica Evrope proti turškemu gospodstvu . . . Na kateri strani pa je stala službena avstrijska politika od začetka do konca balkanske vojne? Na strani Turčije! . . . Mir s Turčijo je bil skle-njen in pričel se je prepir med bal-kanskimi zavezniki zaradi plena. Grd prepir! Kje pa so ga pozdravljali z zadoščenjem? Nikjer drugje, kakor v našem ministrstvu zunanjih del. Že tedne in mesece obstoji slav-noznana umetnost našega tiskovnoga •tirada v tem, da vliva olje v ogenj, da ščuva balkanske zaveznike drugega proti drugemu in se na vse načine trudi prepir pooštriti in preprečiti mirno poravnavo. Naša zunanja politika je tako bogata na neuspehih, da ne privošči drugim njihovih uspehov, balkanskim državam ne njihovih vojnih uspehov proti Turčiji, Rusiji pa ne njenega morebitnega mirovnega uspeha v notranjem sporu balkanskih držav. Naš minister zunanjih del je postal zavidljiv koštrim, ki se dobro počuti samo takrat, ako je na Balkanu zopet vse skrižem —«
4- Onečaščenje mrtveca po duhovniku. Na Selu pri Ihanu št. 4 je živel mož France Hribar, star 52 let. Pred pol letom mu je umrla na porodu žena, zapustivša osem malih čr-vičev, katerih ima najstarejši 12 let. Mož je bil dober in skrben gospodar in je imel precej posestva. Ta družinska nezgoda pa mu je tako za-grenila in otežila življenje, da je iskal konca in gotovo sta mu skrb in žalost hipno omračila duh — mož se je obesil. Gotovo je vse pomilovalo si-romaka in njegovo zapuščeno dru-žinico! Brat umrlega, Jakob Hribar, mu je preskrbel krsto in ves pogreb. Peljali so mrliča k pokopu in sicer ga je pripeljal njegov sosed Rudolf Kimovec iz Sela, jamo izkopali in za-grebli pa so ga Jože Lunar, Janez Lunar in štefan Povž, to se ve, da za cerkvijo, na neblagoslovljenem prostoru. Pogrebcev je bilo več in med njimi tuđi brat Jakob Hribar. Krsta je bila čedna, imela je zgoraj križ in ob straneh angelje in druge okraske. Pogreb je bil v ponedeljek 9. t. m. ob pol 4. popoldne. Zvonili mu nišo in tuđi drugih pogrebnih ce-remonij ni bilo. Ko so pred pokopa-liščem vzeli krsto z voza, je pristopil Ihanskl župnik, ki se je silno grdo dr-žal. Prišel pa ni pokopavat, temveč mrliča oskrunit Ne samo, da je de-laj nedostojne opazke, planil je h krsti in priča! trgati In praskati raz krsto križ, angiU* hi drapa okraske. Ker na divjak y, duhovski  oblcki si
mogel vsega hitro raztrgati s prsti, vzef ie iepni nož ter rezal križ In drago toliko časa, da je bila krsta Cisto gola. Po tem junaškem delu je odšel urno proč. Vendar pa se ni za-dovoljil s tem oskrunstvom mrtvega Hribarja, v šoll ie vprlčo hčerke umrlega rekel otrokom, da je mrtvec pogubljen in so šolarji, posnemajoč svojega vrlega kateheta, vpili iz sole grede nad ubogo, nedolžno siroto: »Tvoj ta star je že v peklu!« — Duhovnik, ki je zagrešil vsa ta dejanja, se piše 2elezny in je znan po svojem klerikalnem fanatizmu. V čem se pač razločuje ta človek od hijene? In tak človek je postavljen nad stotine ljudi, da jih duševno vodi? In take ljudi posluša narod pri raznih dogodkih v življenju. Tak človek jim grehe odpušča, tak človek jemlje v roke živega boga in to vsak dan! Tak človek gospodari v občini; tak človek ima važno bese-do pri oblastvih. Človeka mora biti sram, da vladajo v deželi ljudje, ki postopajo z živimi ljudmi kakor z bački, z mrtvimi pa, če se jim tako zdi, kakor duhovnik 2elezny v Ihanu. V imenu človeškega dostojanstva zahtevamo, da se za to stvar zavzame državno pravdništvo v obrambo mrtvega, ki se sam ne more braniti in tega zverinskega človeka v duhovski obleki izroči zasluženi kazni.
-- Dr. Krek na Lhnbarski gori. Piše se nam izpod Limbarske gore: Vsako leto na kresno nedeljo pova-bijo župniki iz okolice Limbarske gore svoje kimovce na Krekov shod. Tam grmi Krek in čvekajo še nekateri koruzniki, ki samo to pripove-dujejo, kar v »Domoljubu« in »Slovencu« berejo. Ljudje jih poslušajo in zato nišo prav nič bolj pametni. Letos priđe Kreku pomagat kamniški dekan Lavrenčič. Priporočamo dr. Kreku, naj letos pove na Limbarski gori 1. kako se je imel poldrugo leto z gospodično Theimerjevo na Du-naju?   2. Kakšna pisma ji je pisaril?
3.  Kje je bil letos aprila meseca, ko ga    je    Theimerjeva    iskala    okrog
4.  Ali ni bil ta čas na Brdu, kjer so imela mlada dekleta gospodinjski tečaj in jih je učila gdč. Peče? 5. Ali je to »slučajno«, da ima dr. Krek ved-no tam kaj opraviti, kjer so gospodinjski tečaji? Seveda Krek ne bode odgovoril na ta    vprašanja,   ampak bode rajši in cenejse zabavljal na li-beralce in druge take  »hudobneže«. Delal bode svoje dovtipe, bački mu bodo ploskali, ampak s tem še ne bode nas prepričal, da je tako nedolžno jagnje. kakor se dela. Prosimo tuđi Kreka ali LavrenČiča, naj povesta Ijudem na shodu, da je deželni glavar dr. Šustersič za svoje stanovanje    iz    deželne    blagajne    porabil 60.000 K, Ijudem iz Črnega grabna naj povesta,   koliko stanejo na leto tišti trije deželni avtomobili, v katerih se vozijo   dan na dan klerikalcu povesta naj, koliko in komu so dali že toliko stotisočev deželne podpore za hleve in bike, kje je tistih 10 milijonov, ki jih je najela dežela pred par leti, koliko od tega so dobili tišti, ki jih Krek  farba itd. Seveda se bode letos tuđi kamniški  dekan    Lavren-čič priporočal Ijudem, naj ga drugo leto volijo    za    deželnega poslanca. Zares, občudovanja vredni so volilci v kamniškem okraju, ki imajo samo duhovnike za državne in deželne po-slance, t. j. dr. Kreka in dekana Lav-renčiča.  Tako  tiči  samo  zapravljajo deželni denar, da so doklade višje in dolgovi    rastejo,    ljudje    pa beže v Ameriko. Dr. Krek bode tuđi napadal gotovo tište osebe,   ki jih ne bode na shodu,   in se ne bodo mogli braniti. Seveda to ni junaško, ampak za junaka dr. Kreka je to vse eno.
—  Zegnanje v Trnovem.   Povodom žegnaja v Trnovem priredi tamošnje    Napredno   gospodarsko   in prosvetno    društvo v idiličnem Hri-barjevem gaju kresno veselico z za-nimivim  sporedom.   Običajnega sre-čolova ne bo, zato bo pa zelo zani-miv   muzej, ki bo vseboval   bogato zbirko originalnih karikatur    najno-vejših političnih dogodljajev, na kar slavno občinstvo posebno opozarja-mo. Odbor je skrbel pa tuđi za dobro pijaco in druge potrebščihe. Točilo se bo namreč pristno in dobro    znano Šarčevo  (Rastoharjevo)  belo    vino. — Pred začetkom veselice, med 3. in 4. uro popoldne napravi slavna Škof-jeloška društvena godba, ki dospe z avtomobilom, pohod po mestu in bo igrala po sledečih ulicah: Od kavar-ne Evropa po Dunajski cesti, Prešer-novi, VVolfovi ulici, Turjaškem trgu, Bregu, Krakovskem nasipu, Cerkve-ni, Kolezijski in Kopališki ulici v Hri-barjev gaj. — Kdor se hoće dobro za-bavati, naj ne zamudi ugodne prilike in naj pohiti jutri v Trnovo in na veselico v Hribarjev gaj.
— Strelianje na Gradu. Povodom patrocinija v trnovski mestni   župni cerkvi se bo Jutri med glavno dopol-dansko   sluito   božto   streljglo na Oradu. ;. ^   >--     *      ^
—  Sprejem   v   prvi   gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bode   vpisovanje za I. razred šolskega leta 1913/14 v nedeljo, dne 29. juni-ja 1913 dopoldne od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci naj pri-dejo v spremstvu staršev in prineso s seboj krstni list in obiskovalno   iz-pričevalo zadnje ljudske sole. Spre-jemni izpiti bodo v soboto, dne 5. ju-lija od 9. ure dopoldne dalje. Zunanji učenci se lahko tuđi pismeno zglase, ako    dopošljejo    imenovane    listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se pa morajo vsaj pred izpitom pri ravnateljstvu.
—    Delovodska Šola za elektrotehniko na c. kr. državni obrtni soli v Ljubljani se otvori s pričetkom sot-skega leta 1913/14, to je 17. septembra t. 1. Delovodska šola za elektrotehniko ima nalogo, pripravljati obi-skovalce s sistematičnim poukom te-oretično in praktično za njihov pri-hodnji poklič tako, da   bodo   lahko opravljali posle delovodij,    monter-jev, strojnih risarjev itd. UČna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni in izredni. Za vsprejem je treba dokazati: 1.) da je prosilec do-vrsil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem solarnem letu, v katerem ie vstopil; 2.) da je dovršil ljudsko solo in 3.) da se je izučil kakega meha-nično-tehničnega   ali   elektro-tehnič-nega obrta, ali pa da ima vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je    izkazati z naslednjimi listinami: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje ljud-sko-šolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učilišČih, v katere je hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nadaljevalna §o-la, javna risalska šola, razni kurzi i. t. d.);   d) ueno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico;    e) od domaćega župana izdano potrdilo o neomadeže-vanem vedenju; f) v dvomljivih slu-čajih domovinski list.   Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. — Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, de-lavniška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo na podlagi posebnih, na deželno vlado naslovljenih    prošenj, oproščenje plačevanja šolnine in de-lavniške takse.
—    Gremij   trgovcev   naznanja svojim članom: Nekateri trgovci so se pri gremiju   pritožili,   da   hodijo stražniki    po prodajalnah ter zahte-vajo,   da se te v opoldanskem času zapro.     Pomočniški zakon z dne 14. januar ja 1910 pač zahteva, da imalo trgovski uslužbenci prost opoldanski čas, ne določa pa, da se morajo tačas trgovine zapreti. Gremij trgovcev je naprosil    c. kr. policijsko ravnateljstvo, da tako nepostavno postopanje svojih uslužbencev prepreci.
—    V   pojasnilo   za   kolesarje. Stražniki, ki so prišli od drugod, kolesarje pode s hodne poti ob državni Dunajski cesti na cesto, ki je za to-vorne vozove.     Občinstvu, posebno pa kolesarjem, je dobro znana dežel-novladna naredba,    da    se kolesarji smejo tam voziti, samo izogibati se morajo pešcem in Ie, če je teh preveč, morajo s svojimi vozili na cesto, ali iih pa voditi za »ušesa«.     Zgodil se je pa tuđi že slučaj, da je stražnik ukazal dami z otroškim vozičkom, da je morala na cesto, sam pa se je par dni pozneie tam peljal s kolesom. Ob Dunajski cesti je bil svoj čas se to-zadevni napis, če je še, nam ni znano. To beležimo pa samo vsled tega, da ta praksa ne postane naredba, katere bi sicer ne bilo v nobenem de-ženem zakoniku, kakor je ona, ki to dopušča. Le poisče naj se in moštvu pove, da bode mirna Bosna.
—  Oko postave mežika.    Znano je, da je državna policija drakonsko stroga proti občinstvu. So pa tuđi iz-jeme,    ko policija   zatisne obe očesi kadar   je    »zločinec«    slučajno član kakšne policijsko uradniške rodbine. Danes ob pol 2. popoldne   se   je sin nekega policijskega komisarja pripeljal s kolesom iz poslopja, kjer je nastanjeno    policijsko ravnateljstvo in junaško vozil na trotoari u, pa na desni strani    Šubiceve    in Bleiweisove ceste mimo Narodnega doma v Ti-voli. Po isti poti se je kolesar tuđi vt-nil v    policijsko    direkcijo.    Policija prime   sicer   vsakega kolesarja,   ki slučajno vozi ob desni strani.   Če bi se kdo osmelil voziti ćelo na pločniku,   bi ga čisto   gotovo kratkomalo zaprla, v tem slučaju pa je oko postave mirno ždelo   ob vogalu Veta-hove   vile   in ni prav   nič   opazilo »zločina« nadebudnega komisarjeve-ga sina. Zdi se torej, da oko državne policije semtertje venderle zadrema, kakor kaže oinenjeni slučaj.
—  Histrost brzojavke. Brzojavka, katera je bila oddana dne 18. t. m. v Laškem trgu, došla je v Ljubljano na brzojavni urad ob 3. uri 45 minut. Čudno se nam dozdeva, da se potrebu je za dostavitev v Jenkovo ulico do 6. ure 15 minut. Opozarja se pošt-no upravo v Ljubljani, da se takim nedostatkom napravi konec, ker brzojavi so radi tega« da ie stranka hitrim potom obveščena.
140 Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
— Velika škoda bi Ma za vas,
ko bi ne vedeli, da je najboljši kavni pridatek kolinska kavna primes. Ce rabite Kolinsko kavno primes, imate lahko vedno dobro in okusno kavo, ki mora vsakemu ugajati. Kajti kavna primes ie za kavo jako važna reč: dobra kavna primes napravi izvrstno kavo, slaba jo pa napravi neokusno. iV šaka pametna gospodinja zaradi tega rabi samo dobro kavno primes, ki 6e imenuje Kolinska kavna primes, 4Ta kavna primes ima poleg svoje iz-Vrstne kakovosti še to dobro iast-nost, da je pristno domaće blago, edi-po te vrste na celem slovanskem ju-£U. Pred kratkim smo brali, da je Kolinska tovarna darovala zopet družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1000 kron. Dolžnost vsake slovenske go-spodinje ie torei, da kupuje samo pristno domače in izvrstno Kolinsko kavno primes. Pri nakupu pazite na varstveno znamko Sokol.
Letovlčarji in izletnik!! Prihaja-mo v čas, ko si marsikdo želi po tru-dapolnem duševnem delu in naponi prebiti svoje proste dni v zdravem mirnem kraju. Prijazni trg Vrhnika 2 njegovo romantično — s črnimi gozdi in urejenimi sprehajališči ob-dano okolico nudi cenjenim letovi-šcarjem zdravo, okrepčuoče in ce-no letovišče. Na razpolago je dosti lepih, zračnih sob, opremljenih in neopremljenih, s kuhinjo. Življenje je ceno, hrana, pijaca in postrežba dobra, Lepi izleti in zanimivosti po celem okraju. Priložnost za tople (naravni vrelec) in mrzle kopeli. Pet-kratna dnevna vozna zveza po že-leznici proti Ljubljani in Trstu. Ne-deljskim izletnikom pa je na razpolago še posebni vlak, ki odhaja ob 9. uri zvečer iz Vrhnike. Ljubljanski izletniki ne zamudite izredno ugodne prilike za ne-deljske izlete na Vrh-niko in njeno okolico.
Strela je ubila 251etnega sina po-sestnice-vdove Sušnik vulgo »Bren-kov« iz Gorenje Save pri Kranju. V petek 20. t. m. dopoldne že zbirali so se oblaki in vreme je bilo hudo suhoparno. Proti poldnevu začelo je grmeti in padale so debele kaplje. Kosci so bežali pod streho istotako gorenji, ki je iskal zavetja pod bližnjim koštanjem. Kar naenkrat udari strela v ta kostanj, ter ubije zgore-njega mlađega kosca.
Ćudni slučaji lovske sreče. Neki trgovec na Gorenjskem, kateri hodi samo ob nedeljah na lov, imel je pre-tečene tedne nenavadno veliko sre-čo. Prvo nedeljo šel je na tiče - ro-parice, mesto teh je ustrelil — srnja-ka. drugo nedeljo posrećilo se mu je dobiti 2 roparici in zadnjo nedeljo pa velikega sfnjaka z lepimi rogovi (Sechserbock).
Občinski lovi v novomeškem okraju na javni dražbi. V četrtek je bilo na javni dražbi oddanih več lo-vov novomeškega okraja, izmed ka-terih omenjamo sledeče: Lov v no-vomeškem mestnem gozdu in polju se je oddal g. Adolfu Pauserju, oba za 125 K. Občinski lov v Prečini je urevzela klerikalna družba Turk-Kulovec - Rakoše i. dr. za 238 K. Občinski lov Toplic je za kneza Auer-sperga prevzel njegov oskrbnik pl. Zhuber za 58 K. Občinski lov Bela Cerkev je prevzel Majzelj za 35 K. Obč. lov St, Peter je prevzel Zorko za 30 K. Obč. lov Brusnice je prevzel za večjo družbo Štefanc za 50 K.
Skandalozno trpinčenje živali. Poroča se nam: V Sp. Sušicah pri Toplicah je te dni posestniku šobru zbolel konj. Ko je posestnik uvidel, da s konjem ne bo nič, je dal poklica-ti konjača iz Novega mesta. Ta se je konja najpreje lotil s sekiro po glavi. Med to proceduro mu je pa konj usel. Napravili so nanj lov, med katerim je konjač na konja streljal s samokresom. Konj se tuđi za samokresove kroglje ni toliko zmenil, da bi bil crknil, dasi je od zadobljenih udar-cev in strelov zelo trpel. Vjeli so ga, vrgli na tla, ovili žlajdro okoli vratu in z vago od voza (trikelcem) žlajdro navijali toliko časa, da je uboga ži-val med strašnim trpljenjem vsled počasnega zadušenja končno vendar-le morala poginiti. Nekateri ćelo tr-dijo, da so konju med to res »šintar-sko« proceduro tuđi tilnik siloma lomili in da Je konj pri tem grozno rjul Ker je konjaški mojster sam znan, da dela lepše z živalijo, oziroma da razume kako treba žival brez posebne-ga trpinčenja pobiti, si moramo misliti, da je to delo opravii kateri njegovih hlapcev# za kar pa je mojster sam odgovoren.
Hvala Bogu* v ćeli fari samo dva liberaica. Poroča se nam: škof se pri svojem birmovanju po Dolenj-skem v vsaki fari pr«d birmo v prvi vrsti zanima, koliko liberalcev je v dotični fari. Tako je prišel tuđi v Št. Peter pri Novem mestu, kjer je na svoje veliko veselje izvedel, da je vsa fara strogo na katoliški podlaci, samo dva liberaica še kazita to lepo sliko. Skof |c samega veselja vzklik-
liberaica. Tem« v*$dja Je dat daška tuđi drofci dan pri birmantki priđigi. Prkliga je bila VBeskozi političnega značaja, izvzemši poglavja, ko je no-«ečim materam priporočal, naj v tem blagoslovljenem ttanu ne pijejo alkohola. Pohvalivši ceio faro kot vzor-katoIHko faro, se Je lotii onih dveh edinih liberalcev, nad katerima je javno razglasil bojkot, ćeš, še teh dveh se ogibajte kakor kuge. Kako nepreviden je bil Škof pri svoji pohvali o vzor-katoliikl fari, o tem ve-do povedati najboljše priče: sodni akti. Na celem Kranjskem je ni nam-reč fare, kjer bi bilo toliko nevarnih rločincev, kakor so ravno v tej vzor-katoliški fari, kjer sta hvala Bogu samo — dva liberaica.
Dolenlske Toplice. C. kr. pre-izkuševališče radija na Dunaju ie preteklo leto dognalo, da vsebuje tu-kajšnji vrelec, ki izvira iz ogromne globočine, radioemanacijske količine v veliko višji meri, nego vsa druga bližnja kopališča. Vsled tega se le-tošnja sezija razvija v znamenju ra-dioemanacije prav lepo. V zadnjem času je naraslo število gostov nad 200, torej mnogo več, nego prejšnja leta do tega časa. Poleg domačih gostov iz Kranjske, so obiskali tukaj-šnje kopališče tuđi gostje iz visokih krogov z Dunaja, Gradca, Prage in drugih večjih mest. Kakor pa je že sedaj razvidno iz priglasov, se je trdno nadejati, da bo letošnja sezija nadkrilila po števiiu gostov vse druge dosedanje sezije. Posebna privlačna sila so novi, elegantni separatni bazeni s stalno menjajočo se toplo vodo, ki priteka v bazene, iz letos nanovo najdenega posebnega zelo ra-dioaktivnega vrelca. Ti komaj dovršeni, novi kopalni separatni bazeni prijajo posebno onim obtskovalcem, ki jim ni ljubo skupno kopanje v ve-likem bazenu. Poleg kopalnih šepa-ratnih bazenov se je uvedla tuđi elektroterapija, ki obsega poleg gal-vaničnega in faradičnega toka tuđi štiricelične kopeli in sinusoidalne fa-radične kopeli ter električno masažo. Separatne kopeli stanejo za vsako kopelj 1 K 20 v, druge cene pa se nišo od prejšnjih let nič izpremenile, razun da se ie zvišala cena v knežji kopeli za 10 vin., kar je umevno pri ogromni množini delavnih moči. To zadnje se nam uvidi potrebno ome-niti radi govoric. da so se cene v dolenjskem kopališču znatno zvišale. Dozdeva se, da imajo nekatere toplice agente, ki na ta način operekajo Dolenjskim Toplicam, da tako zakri-jejo nedostatek radoaktivitete. — Vkliub vsem tem povoricam naj 1e pridejo gostje v velikem števiiu. da se osebno prepričajo,da so Dolenjske Toplice zelo moderno urejene in ven-dar izmed vseh toplic najceneje, da-siravno vsebujejo dokazano največ radioemanacije.
Idrijski Oswald še vedno noče prenehati s farbanjem. V zadnjem sobotnem »Slovencu« zopet piše o demoliranju občinske hiše št. 121 na način, ki zahteva zavrnitev. Prva Oswaldova laž je, da je gerent Za-zula žalostnega spomina že leta 1908. odločil, da se hiša št. 121 odstrani kot zdravju nevarna in za raz-širjenje ceste neobhodno potrebna, Resnica pa je, da je gerent samo za-tegadel sklenil odstraniti hKo, da spravi na varno terjatev klerikalne ljudske posojilnice v Idriji. Tako zdravju nevarnih in za razširjenje čest neobhodno potrebnih, kikor je bila sedaj demolirana hiša št. 121. je v Idriji najmanj 200, treba bi bilo demolirati eno tretjino idrijskega mesta. Drugo Oswaldovo grdo zavijanje je, da smo takrat pisali, kako uničuje S. L. S. stanovanja, katerih za nižje sloje tako primanjkuje. Proti geren-tovi odločbi smo pisali, ker je bila transakcija izvršena na goljufiv način in se je dobro občinsko poslopje zamenjalo za majhno hišico v skrajno slabem stanju proti neza-dostnemu doplačilu na ljubo klerikalni posojilnici. Kako prav smo imeli, dokazuje dražbena oddaja demoliranja hiše. Dasi je ves materijal podr-te hiše ostal prevzemniku podiranja, je morala občina doplačati še 129 K za demoliranje. Tolika je bila vred-nost hiše! Zupanstvo je res iz tehtnih razlogov zadržavalo demoliranje, ker ni moglo nikamor drugam deložirati strank. Urnebesna hinavščina pa so sledeče Oswaldove besede: »Torej take podrtije privoščijo naši liberalci in ž njimi združeni socijalni demokrati ubogemu rudarju?« Kam so se preselile stranke! V pol ure oddalieno opuščeno občinsko konjuinico, kjer so stokrat slabše vlažne luknje za stanovanja, kakor so bile v hiSi šte-vilka 121. Ljudje morajo stanovati v podrtijah hiš. St. 509 in v podstreS-njih čumnatah, kjer ni ne zraka, ne svetlobe. In kaj je storila idrijska klerikalna garda S. L. S. za izbolj-Sanje stanovanj v Idriji! Nasprotuje zgradbi St, 509, kjer so projektirana 4 manjša stanovanja, nasprotuje stavbni zadrugi, kjerkoli more itd. Kaj je storil zaspani OostinČar na Ehi-tmu za, izboUšante atanovanjske nd-
rerije v Idriji! Nič! Idrijski klerikalet so pač rmožni edino in zgol za bedasto nagajanje vsemu koristnemu, kar hoče napraviti v Idriji napredna stranka, sami so za kako pozitivno delo absoiutno nesposobni in tuđi ne morejo izkazati najmanjSega uspeha v korist idrijskega mesta, nasprotno pa je Oswaldova hudobija napravila idrijskemu mestu že občut-no škodo.
Cerkniško Jezero se je zopet po-polnoma posušilo. Lepo vreme pri-vabi skoraj slednji dan večje število izletnikov v lepi cerkniški okraj. Vsi izletniki so bili z izleti zadovoljni, kajti ti kraji so res lepi, romantični in izletnikom veČinoma še neznani. Izletniki, društva, letoviščarji, turisti, zlasti pa dijaki imajo sedaj naj-lepšo priliko si ogledati čudovite jame in dupline cerkniškega jezera, kakor tuđi orjaške predore in romantične jame v Škocjanu pri Cerknici. V Cerknici je povsod preskrbljeno z dobro hrano in pijaco. Izletnikom priporočamo, da si ogledajo te lepe kraje.
Crnogorski prestolonaslednik Danilo v Opatiji. V nedeljo, 15. t. m„ ravno ko je parnik »Slavija« plul s slovenskimi izletniki iz Opatije proti Senju, je mimo »Slavije« priplul velik italijanski parnik, na čigar krovu se je nahajal crnogorski prestolonaslednik Danilo s soprogo in sprem-stvom. Danilo si je ogledal Opatijo in je bil ocividno veselo presenećen, da govore ljudje v Opatiji — hrvaški. Vprasal je g. T . - . ća, s katerim je imel slučajno opravka, kako to, da govore ljudje hrvaški ali srbski, na kar mu je g. T. odgovori!, da je to materni jezik domaćega prebival-stva in da je vse ozemlje, kar ga vidi, last tega naroda, ki pa ne govori samo hrvaški, ampak tuđi čuti hrvaški. Crnogorski prestolonaslednik je bil ves vesel tega pojasnila in se je omenjenemu gospodu za to pojasnilo prav presrčno zahvalil. Opatijo raz-kričavajo za nemško in ker ji veliki hoteli in penzije kaže narodno lice, je bilo pač naravno, da je bil crnogorski prestolonaslednik v zmoti glede narodnosti domačega prebival-stva. Videlo se pa je, kako ga je vzradostilo, da je domače prebival-stvo prekrasne Opatije hrvaško. Sploh je napravila Opatija nanj naj-boljši vtisk.
Kinematograf »Ideal«. Senza-cijski detektivski roman »Skrivnost Chateau Richmonda« ki se je včeraj prvič predvajal, je ugajal kar najbolje. Dejanje tega velezanimivega filma je napeto pozornost vzbujajoče in tajinstveno, scenerija slikovita. Tuđi ostale slike so jako zanimive. V torek senzacijska drama »Mojstrski strel lovca na leve«.
Pred tukajšnlm sodiščem se je prala danes zjutraj jako umazana afera radi sovodstva. Ena izmed obeh obtoženk je mlado dekle, ki je bilo odgojeno v najbolj klerikalnih zavodih. Tekom razprave se je med onimi možkirni, ki so imeli opraviti s sovodnico in s prej omenjeno ob-toženko, imenovalo tuđi ime odlične-ga klerikalnega moža, ki igra eno prvih vlog med ljubljanskimi klerikal-nimi veljaki in ki se je s sovodnico in njeno tovariŠico prav dobro zabaval v nekem znanem hotelu in v neki znani gostilni v blizini Ljubljane. Ker je mož oženjen, zamolčimo iz usmiljenja njegovo ime, katero bode-mo pa brezobzirno tedaj obelodanili, kadar se bode kot zagovornik kato-liške morale zopet preveč široko-ustil. Pri razpravi se je kot kraj izvršenih orgij imenovala tuđi soba štev. 87 nekega znanega ljubljanske-ga hotela, kar nas je zelo iznenadilo, ker kar misliti nismo mogli, da se more v takem hotelu kaj takega zgoditi. Menda je videti v tem neka-ke predpriprave za katoliški shod.
Narodna obramba.
Vsem Ciril-Metodovira podruž-nicam! Na razna pismena vprašanja naznanja se podružnicam ter druž-binim prijateljem: Ciril-Metodov dan v Ljubljani napravijo ljubljanske ženske podružnice. Naše rodoljubne dame prodajale bodo namreč cvetke v korist družbi dne 5. julija (v sobo-to) popoldne in dne 6. julija (v nedeljo) dopoldne. Nameravana priredi-tev se je povsod in v vseh slojih z velikim veseljem sprejela. Naše narodne dame, ki se ne boje pri takih prilikah nobenega truda in dela, so zelo navdušene za ćelo zadevo; ljubljansko občinstvo pa ima vedno gorko srce za dobrodelne namene. Upa-ti je tore], da C. M. družba dobi zopet nekaj podpore. želi se, da tuđi podružnice izven Ljubljane prirede v nedeljo, dne 6, Julija Ciril-Metodov dan, t, j. cvetlični dan v korist družbe. Kjer ni mogoče napraviti cvetlič-nega dne, bodisi, da ni dobiti cvetk, ali pa ni kraj primeren, oziroma pre-majhen, naj se pa napravi samo zbir-
ko. V onih krajih, kjer ni podružnice, naj zbirajo posamezni rodoljubi za družbo. NIkogar se na] ne siti, da naj daruje. Samo prostovoljni in ra-dodarni zneski se naj nabirajo. Do-brodošel je vsak znesek, tuđi vinar. One podružnice, katere napravijo cvetlične dneve ali zbirke, naj nazna-nijo prireditev družbi. Naznanja se tuđi, da je za prireditev zbirke, oziroma cvetličnih dnevov v javnih lo-kalih in ulicah, cestah itd. napraviti vlogo na c. kr. okrajno glavarstvo; na vlogo pa je prilepiti kolek za 1 K. Družba ima nad 300 delavnih po-družnic. Ako vsaka podružnica na-bere dne 6. julija povprečno samo 20 K, dobi družba nad 6000 K. Podružnice in rodoljubi! Na delo torej, dne 6. julija v korist naše ljube šolske mladine ob mejah.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik itd. priredi dne 29. junija na sv. Petra dan v gostilni Hkavc na Javorniku velik cvetlični dan kakor tuđi srečolov na krasne dobitke, med katerimi bode tuđi živo blago. Ker je gostilna Hkavc tik železniške postaje, se nudi najlepsa prilika vsem zavednim Slovencem, da se udeležijo te priredit-ve. Podružnično vodstvo vabi torei vse za družbo vnete rodoljube na to krasno prireditev in jim kliče: kdor ni z nami, je proti nam! In to je naša mladina, ki nas kliče, da jo resimo, dokler je še Čas. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Svira godba in tamburaški zbor jeseniškega Sokola. Ker se bode odbor obrnil tuđi na vodstvo pevskega društva »Sava«, je pač tuđi zagotovljeno, da nastopi ta krasno izvežbani zbor na tej priredtvi. Vstopnina 20 vin. za osebo. Otroci so prosti. Veselica se vrši ob vsa-kem vremenu.
Društvena naznanila.
„Slovensko    društvo"    ima   v
ponedeljek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer svoj občni zbor pri „Roži", na kar se člane radi polnoštevilne ude-ležbe izrecno opozarja.
Kresna veselica in javna telo-vadba v Narodnem domu. Na to priljubljeno prireditev ljubljanskega Sokola, ki se bo vršila jutri, v nedeljo, na vrtu in v telovadni dvorani Narodnega doma, izvestno kakor do-slej še vedno pohiti tuđi letos narodno občinstvo v rnnogobrojnem števiiu. Veselica se priredi letos radi večje udobnosti občinstva na vrtu Narodnega doma, ki je eden najbolj sečnatih in hladnih v Ljubljani. Tuđi je za primer neugodnega vremena na razpolago telovadna dvorana in arena. Veselica se prične ob 6. popoldne, javna telovadba bo od pol 8. do pol 9. ure zvečer. Vstopnina k veselici 60 vin., k javni telovadbi je udeležni-kom veselice prost vstop na stojišča, sedeži po 40 vin.
Na kresni veselici ljubljanskega Sokola bode jutri preskrbljeno kar najbolje za dobro pijaco In jedila (tuđi gorka) in so cene navadne. Vsako izkoriščanje naj se takoj naznani ali rediteljem ali pa gostilničarju sa-memu.
Kresna veselica. Veselični odsek ljubljanskega Sokola vljudno prosi vse brate Sokole in druge prijatelje Sokolstva, ki imajo na svojih vrtovih kaj cvetk odveČ. da jih podarijo društvu. Cvetke naj se blagovolijo pri-nesti jutri, v nedeljo, dne 22. t. m. dopoldne v restavracijo Narodnega doma.
Kresna veselica v Hribarjevem gaju. Jutri popoldne ob 4. uri se vrši napovedana velika veselica Naprednega gospodarskega in prosvet-nega društva za Krakovo in Trnovo seveda, če bo Ie lepo vreme. Odbor se je potrudil, da uredi tako, da bo vsakdo zadovoljen s pijaco, jedjo in zabavo. Vino bo iz priznane kleti g. Šarca, pivo vrhniško, jestvine pa iz najboljših ljubljanskih narodnih tr-govin. Natančnejši program je na le-pakih in vabilih, poudarjati pa moramo posebnost te veselice, namreč zelo za-nimivi muzej. Vstopnina je tuđi minimalna, cene bodo zmerne, da se lahko vsak za mal denar zabava od srca v družbi veselih ljudi. Vabljen je vsakdo, kdor ljubi zabavo in je dobre volje. Torej še enkrat: Jutri popoldne vsi   v   Hribarjev   gaj!
Politično in izobriževalno društvo za dvorski okraj priredi dne 6. julija t. 1. veliko vrtno veselico na restavracijskem vrtu „Dreherjeve11 pivnice na Tržaški cesti št. 19.
Iz odbora stare gasilne zveže kranjske. Pri odborovi seji dne 14. junija t. L se je sklenilo sklicati občni zbor, ki bode izvolil novega načelnika namesto odstopivšega gosp. ces. svetnika Doberleta dne 28. septembra t. 1. v Ljubljani. Več v »Gasilcu«! Vse pošiljatve in dopisi naj se poši-ljajo novemu tajniku Valentinu Mi-kužu, nadučitelju v Smarju pod Ljubljano.
Kongres. Na sestanku, ki se vrši danes v soboto v restavraciji »Nar. doma1 po § 2. društ. zak. se bode raspravljalo o kongresu, izvolil
se bo pripravljalni odbor za kongres, določil se bo čas in dnevni red kongresa in sestavil se bo oklic na vsa slov. društva in posamezne interesente. Začasno stavimo za kongres sledeče predloge, ki jih blagovolite z dodat-nimi ali spreminjevanimi predlogi spopolniti. Kongres se naj vrši 15. in 16. avgusta t. L in sicer z dnevnim redom: Položaj na Slovenskem: de-lavstva in uslužbencev vseh strok, trgovine in industrije, splošni v vseh slovenskih pokrajinah, kulturni: šolstvo, ljudsko in strokovno šolstvo itd. Socijalno zakonodajstvo: obrtni zakon, bolniške blagajne, zavarovalnice proti nezgodam, starostno zavarovanje, za-varovanje za brezposelnost. Zadruž-ništvo in samopomoč. Naše naloge in cilji: v organizatoričnem oziru, program dela. Taktika in sredstva. V nedeljo 17. avgusta t. 1. dopoldne javen ljudski shod, popoldne pa skupno s Ciril-Metodovo družbo velika veselica na vrtu Narodnega doma, oziroma v vseh prostorih.
„Šišenski Sokol" vabi svoje člane, da se kar v največjem števiiu udeleže kresne veselice bratskega Ljubljanskega Sokola v nedeljo, dne 22. t. m.
Shod v Litiji. Za v nedeljo 15. t. m. sta sklicali v Litijo N. S. Z. in Z. J. Z. javen društveni shod. Shod je bil dobro obiskan, jako ži-vahen in po zaslugi gosp. soc. demo-kratov tuđi zelo zabaven. V Litiji in okolici je dosedaj delavstvo neorganizirano, to delavstvo hoče organizirati N. S. Z. železnicarje pa Z. J. Ž. Zato se čudimo, zakaj so prišli soc. demokratje branit svoje pristaše, ko jih v Litiji sploh ni. Videli smo pa par sodrugov iz Zagorja in Zidanega mosta. Pokazali so zopet na tem shodu,  da  nimajo niti pojma
0  parlamantarnem  zborovanju, ter da napadajo, kjer morejo  samo osebno. A za enkrat so se zopet temeljito ure-zali, kajti osramočeni in poparjeni so hočeš   nočeš   zapustili   zborovanje še pred   zaključkom.    Stvarnega   govora ništa bila zmožna spraviti ne g. Umek ne g. Firm, zato so pa dobili gospodje take   odgovore,   da  jih   je gotovo že veselje   minilo,   udeleževati   se  na ta način naših shodov. Da, da gospodje, čaši so minuli,  ko ste vi in edino vi delavstvo   in   železnicarje   terorizirali, to spoznavate, zato  vas   je strah.   — Shod  je otvoril tov. Mlakar   s   pri-mernim  nagovorom,   ter   podal   nato besedo   prvemu    govorniku   tovarišu Škrjancu   iz  Trsta.   Govornik je v krasnem govoru pojasnil položaj slov. železničarjev  tako   prepričevalno,   da smo bili prepričani in edini v tem, da more tako   govoriti   Ie  železničar,   ki skrbi in se trudi za zboljšanje razmer svojih  tovarišev  železničarjev.   Samo soc. dem. so mu z neslanim!  dovtipi hoteli   ugovarjati,   za   kar   so   prejeli zasluženo plačilo. Kot drugi govornik je nastopil g. Ju van, ki je v uvodu odločno, in temeljito  zavračal napade na  g. Škrjanca  od   strani soc. demo-kratov, ter povedal sodrugom nekoliko prav bridkih resnic.   V nadaljnem govoru  je  pojasnil   pomen N. S. Z. na slovensko delavstvo.    Govoril  je nato g. Ta u fer jz Zagorja, ki je soc. demokrate s Čobalom vred tako za ušesa prijel, da so kar piskali. Vsi govorniki so   želi   za    svoja    izvajanja   burna odobravanja.   Tuđi  tov. Mlakar   je, predno je zaključil shod, povedal tuđi par jako krepkih na isti račun. Želez-ničarji  in  delavstvo je  zopet   enkrat spregledalo in spoznalo, kje je njegov prostor.   Le krepko in tako naprej in kmalu bo pri soc. demokratih res po-polnoma „ruhig"!
PPOSVBta.
III. produkcija gojencev Glasbene Matice. Ta izmed treh najbolj uspela produkcija je obsegala 12, večinoma klavirskih in deloma violinskih in pevskih točk. Matica nam je pokazala ž njo že jako spretne moči, ki raz* polagajo s precejšnjo tehniko tako, da gredo lahko preko nje do bistva urnetnine same. Gosp. Anton Ravni k je na primer zaigral na klavirjit tretjo Chopinovo balado z dobrim umevanjem in veliko tehniško pre-ciznostjo. Gosp. Leopold Kovač dobiva popolnejši glas in je jako za-dovoljil z mračno ubranim Ravniko-vim »Vasovalcem«, z zanosno in než-« no PavčiČevo pesmijo »Padale so cvetne sanje« in posebno z arijo iz Puccinijeve opere »Boheme«. Na kla-. virju je pokazala uvažavanja vredna izurjenpst gospodična Magda Jo-« sin, ki obiskuje 7. klavirski razred pri gosp. G e r b i ć u. Poleg ostalih učencev in učenk raznih klavirskih razredov je dobro učinkovala gdčna, Miči M a c h e r, učenka 7. razreda gdčne. Chlumecke. Izmed go-slačev so se nam predstavili trijei Gdčna. Jela F1 o r i a n je igrala s si-gurnostjo in čutom, gg. Miljutin J e -
1 a č i n in Leon Novak sta    enako hvalevredno dokazala svoje uspešno napredovanje. Kot pevka je nastopi* la še gdčna. Jelica S a d a r.     S tem nam je pokazala Matica uspehe poie«
katečega š£>!§j£g& Jeja* SdsaaU Ji i«
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
140 štev.
treba popolno resnost, s katero goji giasbo. in odlično zmožnost, ki raz-polagaio ž njo njene učne moči. Međ učenci in učenkarni je bilo opaziti par prijaznih glasbenih talentov. — Mor-da bi bilo na tem mestu primerno opomniti nekaj glede izbiranja spore-da za Matične šolske produkcije. Pri sličnih produkcijah nemške Filharmonije v Ljubljani se je ogorčeval poročevalec v »Grazer Tagblattuc nad tem, ker je obsegal spored te uemške glasbene institucije toliko slovanskih komonistov, zlasti Rusa Čajkovskega. Trdil je tuđi, da so si internacijonalnost v glasbi izmislili •— Slovani. Na resne koncerte morda tako naziranje slabo sodi, vsekakor bi pa nemara kazalo v bodoče vsaj sporede slovenskih šolskih produkcii slovenskega glasbenega zavoda sla-.vizirati. To bi se zgodilo brez truda in brez sleherne umetniške škode.
Javna produkcija gojencev Glasbene Matice v Kranju vršila se je, kakor smo poročali, 14. t. m. v telovad-nici državne gimnazije z obširnim sporedom. Na glasovirju je igralo 24 gojencev; vsi so resili svoje naloge v občno pohvalo: med njimi sta se nai-t>olj odlikovala gdč. Anica Šavni-k o v a in petošolec Fr. K r e n n e r. ^Veliko pohvalo sta žela za izborno igranje na violini sedmošolec Ferdi-jnand J a n Š a in petošolec Stanko 'Završnik. Največji uspeh pokazali so gojenci pri pevskih točkah. Deklice in dečki zapeli so pod vodstvom učitelja gosp. Vilibalda Rusa 'dr. B. Ipavčevo »Pomladanska ■< in »Popotnik« izborno; istotako odzval se je svoji nalogi mešan zbor pod .vodstvom profesorja g. iMastenca pri pesmih »Domotožje« in dr. A. 5chwabovi »Zdrava Marija«. Pri zadnji pesmi prevzela je vlogo sopra-nistinje (solo) gdčna. Slavica G r a i -z e r j e v a ter žela burno ploskanjc. — Glasbena šola v Kranju je podružnica Glasbene Matice v Ljubljani ter Je pokazala tuđi letos. da je ta zavod v zelo spretnih rokah in da se učitelji (gg. Jugovic, Rus, M a s t e n in W 1 a s s a k) zares potrudijo. svoje učence dobro izvežbati. Zanimanje za produkcijo je bilo veliko ter je bila telovadnica natlačeno polna. Vabilu se je med drugimi odzval tuđi gosp. Matej Hubad, pevski ravnatelj iz Ljubljane.
Izpred sodišča.
Obsojen katehet — zaradi Oskrumbe otrok. Bivši katehet v Trutnovu in farni administrator pa-ter Anton Sturm je oskrunil v soli več otrok. Svoje svinjarije je uga-njal delj časa nemoteno. ker so se ga otroci bali, deloma pa so se tuđi sra-jnovali pripovedovati take svinjarije. Končno pa je le prišla zadeva na dan in katehet je, ko je uvide!, da mu postajajo tla vedno boli vroča, pobegnil v Švico. odkoder je name-raval uiti zasluženi kazni v Ameri-ko. V švici pa si je premislil in v dobri veri, da se mu ne zgodi kot take-mu nič. in da se bo dalo s pomočjo klerikalnih pristašev vse zakriti, se je vrnil v Trutnovo. Tam so ga pri-Seli in zaprli. Uvedla se je dolgotraj-na. mučna preiskava, ki je razkrin-kala kateheta patra Sturma kot pra-vega svinjarskega kozla v zelniku. Pri obravnavi, ki se je vršila v sre-đo, je bil ta vzor katehet in obože-vanec klerikalne • starega in mla-ilega ženstva ob^ojen na 7 mesecev težke ječe.
*
Morilec svojih svakov.
Pred dunajskim porotnim sodi-Sčem se vrši danes zanimiva obrav-jiava proti 631etnemu Emilu Altma-jiu- Altman je zaigral ves svoj denar tia borzi in je vstopil na to v službo k svojim svakom Rihardu, Otonu in LMfredu Bergerju, ki so vodili samo-^tojno stavbno podjetje. Ker je mož stavil vedno večje zahteve na svoje pvake, je prišlo večrat med njimi do pstrih sporov. Altman je sklenil, da Se bo nad njmi maščeval. Dne 20. februarja jih je pričakoval v pisarni jn jih napadel z revolverjem. Oddal je na nje več strelov, vse krogle so jzadele. Alfred in Oto Berger sta ob-Ježala na mestu mrtva, Rihard pa je iimrl nekaj dni potem v bolnici. Obto-jženec dejanje prizna. Po dvadnevni pbravnavi je bil obsojen Emil Alt-jnann zaradi umora svojih treh sva-jeov Riharda, Otona in Alfreda Ber-gerja (porotniki so potrdili vpraša-nje glede umora z 8 glasovi) na smrt na vešalih. Dodatno vprašanje glede zmedenosti misli so porotniki soglas-po zanikali.
Razne stvari.
*  Za rektorja češke Karot Ferdl-jiandove univerze v Prag! za Šolsko leto    1913/14 je imenovan   profesor Mareš.
♦ Umri je v Hamburgu 92 let star prpi. dr, Avx« MommseiL   oaimlaiši
brat Teodora Mommsena. Bil Je prf-znan filolog.
*  Pod avtomobil |e padel tu Du-nahi lOletni šolar Edvard Hiesl. Dobi! je hude poškodbe na glavi, vsleđ katerih je v par urah umri.
*  Za rektorja zagrebškega   vse-učilišča je bil izvoljen za bodoče šolsko leto profesor za cerkveno pravo dr. Edvard Lovrič.
*  Za rektorja   nemške univerze v Pragi je imenovan   za šolsko leto 1913/14    dvorni    svetnik    profesor .VenceI R i p p 1.
*  Splav.    Kakor so nam sporo-Čili iz Liverpoola, je pretekli teden veliki,      sijajno    opremljeni    parnik »Alaunia«, last Cunard Linie srečno splavil v morje.
*     Zbirka    poštnih    znamk    za 70.000 K. Kakor poročajo iz Lipske-ga, je bila prodana   zbirka   poštnih znamk znanega industrijca    Armina Fischerja Brilla za 70.000. Kupil jo je neki nabiralec iz Gere.
*  Nesreća pri pogrebu. Na gra-škem    pokopališču je zadel med pogrebom    nekega   svojega   sorodnika mrtvoud 601etnega tobakarnarja Josipa Majerja.Prevideli so ga z zakra-menti  za umirajoČe    in  ga odpeljali urnirajocega  z avtomobilom    v  bol-nišnico.
*  Generalna stavka v Milanu je končana. Delavci so se zadovoljili z malimi ugodnostmi, ki so jim jih do-volili delodajalci in so sli z malimi izjemami vsi zopet na delo.   Ker so nekaj delavcev delodajalci odpustili, so hoteli    nekateri    vprizoriti zopet stavko, toda ta nakana se jim ni po-srečila.
*  Vročina v Ameriki- Iz Novega Jorka poročajo, da vlada    po    ćeli Ameriki silna vročina,   vsled katere posebno veliko trpe mesta.   kjer so velike tovarne in obratovalisča.     V Novem Jorku je dosegla vročina   v zadnjih dneh čez 40 C°. Več sto oseb je zadela vročinska kap, 20 jih je do sedaj umrlo.
*  Sufragetke požigalke. Iz Londona poročajo. da so zažgale v Soli-huldu sufragetke veliko hišo, ki je po-polnorna pogorela. Škoda, ki jo je po-vzročil ogenj, je velikanska. Na klju-ki glavnih vrat so našli listek. na ka-terem priznajo sufragetke. da so za-netile ogenj one in da ne bodo preje mirovale, dokler ne izpuste iz zapora vseh sufra.getk, ki so jih v zadnjem času zaprli.
*  Veliki požar v Budimpešti.   Za zapadnim kolodvorom v Budimpešti sta pogoreli dve tovarni popolnoma, ena tovarna pa in šola   sta   močno ožgani. Ogenj je izbruhnil v Palagyi-ski tovarni za opravo in se razširil, se predno je prišlo gasilstvo, na so-sedno VVertheimovo tovarno za dvi-gala. Obe tovarni sta popolnoma pogoreli. Škoda je ogromna, kako je na-stal ogenj. še ni znano.
*      Srednješolska   reforma   na Ogrskem. Naučni minister Jankovics namerava postaviti srednješolski po-uk popolnoma na drugo podlago. Med drugim    namerava    skrajsati      tuđi dnevni šolski pouk in sicer na nižjih razredih na tri, na višjih pa na 4 ure dnevna Poduk latinščine v spodnjih razredih odpade. Prične pa se pouče-vati nemščina že v prvem razredu in sicer ne po slovnici, marveč po konverzaciji.
*   Smrt gospoda Evgena Maggi, Curiti. Pred kratkim je bilo v ^asni-kih čitati vest, iz katere se je v obče sklepalo, da je umrli tovarnar    oko-lade    in    mlinski    podjetnik   Lvgen Maggi, Curih, udeležen tuđi pri Mag-gijevih podjetjih, katera izdelujejo in prodajajo znane Maggijeve iuhne iz-delke. Kakor smo izvedeli, ni bil go-spod Evgen  Maggi    nikdar    v kaki zvezi z Maggijevimi podjetji in torej pri njih tuđi udeležen ni bil.
*  Gozdni požar. Iz Inomosta poročajo,   da   je izbruhnil v Pusterski dolini velik gozdni požar, ki se posebno vsled hude suše zelo nevarno širi.   Uničil je požar   že velike dele gozda. Na pogorišču dela neprestano več sto gasilcev in veliko vojakov, toda    kljub vsem naporom bo treba žrtvovati ognju   še velik del gozda, predno se bo mogel   požar ustaviti. Zažgali so gozd delavci vsled nepre-vidnosti.
*   Kolera. Iz Soluna poročajo iz zanesljivih virov, da vlada v okolici Soluna med bolgarskimi  četami kolera, ki se vedno bolj nevarno širi in grozi že Solunu.    Oblasti    so mesto skoro popolnoma zaprle, vse ceste so zaprte,    promet mesta z okolico je mogoč edino le še z železnico.   Več kot 1000 bolgarskih vojakov je obo-Ielo za kolero,   veliko   jih je že pomrlo, nekaj pa jih je pobegnilo. Nekaj    slučajev    kolere se je pojavilo tuđi že v srbski armadi.
*   Ponesrečeni zrakoplovci.    Na letalnem polju pri Berolinu   je padel včeraj iz visine 20 m letalni stroj pilota Krastela,   poleg katerega je bil na letalu   tuđi strojni   mojster Gre-bitz.    Letalni stroj se je popolnoma razbil,   Krastela in Grebitza   so po-tegnili mrtva izppd razbitega stroja.
— Iz Pariza poročajo, da je padel na vojaškem letališču pri Noversu iz visine 150 m vojaški pilot poročnik Person in je dobil smrtno nevarne poškodbe.
*  Javna prodala Nemesove galerije slik v Parizu se je pričela včeraj in se je danes zaključila.     Prodali so največ slik modernih Francozov, slike so dosegle nizke cene. Kljub temu je iznašal skupiček prvi dan 2,224.000 frankov. Drugi dan se je število kupčev tako pomnožilo, da so dosegli še precej   pred   zaključkom     prodaje, vstevši skupiček prvega    dne,   lepo vsoto 5.345.000 irankov.     Ene slike od Goya — otroci na igrišču — nišo smeli prodati, ker se je dognalo, da je bila   iz   neke španske cerkve ukradena,                                             hj
*   Prerušeni dvoboj. Pri Griine-valdskem jezeru blizu Berolina se je odigral v nedeljo komičen prizor. K jezeru se je pripeljala družba za iz-delovanje filmov    s    štabom    kakih dvajsetih igralcev in igralk, da bi na bregu  fotografirali  dvoboj  za    kinematograf. Za operaterja so v jezeru napravili oder, s katerega naj bi fo-tografiral dvoboj.  Od začetka je šio vse  dobro.     Duelanta     sta     zavzela svoje pozicije, toda v tem    hipu,   ko sta vzdignila orožje, da streljata, se je zasliŠal ropot in oder z operater-jem in aparatom vred je padel v jezero. Vse so srečno resili, toda dvoboj se ta dan vendar ni vršil.
*  Dvojčka.   O nenavadnem slučaju, da sta napravila dvojčka  tuđi nekako  »dvojčkasto«   kariero,  poro-ča »Neues    Pester    Journal«.    Pred par dnevi je bil    namrec    imenovan dr. Karei Toth, profesor debrecinske pravniške    akademije,    za    rednega profesorja na vseučilišču v Kolosva-ru, kjer je že profesor njegov brat-dvojček dr. Ludovik Toth. Oba brata sta začela istega dne hoditi v solo, prišla sta skupaj na    vseučilišče    in sta istega dne promovorila.    Ta na-tančni bratski paralelizmus    je    naj-prvi prekršil dr. Ludovik Toth, ki je bil preje    imenovan    za    profesorja pravniške akademije. Zdaj ga je njegov brat zopet došel.
*  Napad blazneža v katoliški Marijini soli.    V Bremenu je vdrl brez-poselni    učitelj  Friderik  Schmidt  iz Berolina v dekliško Marijino solo. Na hodniku je srečal učiteljico Pohl ki ga je ustavila. Ustrelil je na njo s pi-štolo, krogla ji je šla tik glave in vdr-la v bližnjo stepo.      Nato    je    vdrl Schmidt v bližnji razred, v katerem je   bilo   65 učenk, in je začel nanje streljati. Oddal je več kot 10 strelov in ranil veliko učenk. Tri dekleta so cbležale na mestu mrtve, več pa je smrtno ranjenih. Smrtno ranjena sta tuđi učitelj in šolski sluga. Končno so dekleta    pobegnile, napadalca pa je množica, ki se je med   tem   nabrala pred solo in vdrla tuđi v šolske prostore, priiela.     Policija je komaj zabranila, da ni razjarjeno ljudstvo napadalca pobilo do smrti. Pri Schmi-dtu so našli 6 pištol.Mož je izvršil.napad v hipni blaznosti.
*    Sufragetke in konjske    dirke. Pred kratkem je, kakor smo že poročali,   preskočila   sufragetka   Miss Dawison pri konjski dirki pri Londonu ograjo in se vrgla pred konja, katerega je poslal   na   dirko   angleški kralj. Sufragetke so si pridobile sedaj tuđi moške sotrudnike, ki jim poma-gajo izvrševati razne atentate-     Pri klasični dirki v Ascothu se je pripe-til zopet podoben slučaj. Med dirko so v drugem kolobarju skočili nena-doma čez ograjo na progo    neznani moški. Nekateri izmed njih so imeli v rokah zastavice sufragetk. s kate-rirni so vihteli proti konjem. Eden se je  postavi!  pred  vodilnega  konja  z revolverjem in ga hotel ustreliti. Toda predno je izstrelil.ga je podrl konj na tla in padel sam na njega.   Zokej je skočil s konja pred padcem in ostaj nepoškodovan. Napadalca so odnesli umirajočega iz dirkališča. Med tem so njegovi tovariši pobegnili.
*  Pierpont Morgan je hotel baje urediti finance katoliške cerkve. Be-rolinski   poročevalec     »Observerja« je baje izvedel    od    amerikanskega kapitalista, ki se zdaj mudi v Berolinu, da si je umrli amerikanski mili-arder Pierpont Morgan želei udele-žiti se nove ureditve financ    katoli-ške cerkve. To je bilo baje tuđi glavni vzrok njegovega potovanja, ki je je prerušila njegova smrt. Kakor po-roča »Observer« se je živa fantazija Pierpont Morganova, ki je vedno rad računal    z    ogromnimi    številkami, mnogo pecala z ogromnimi viri do-hodkov, s katerimi Vatikan po celem svetu disponira. Brezdvomno bi ugo-dil ponudbi, utrditi finančna sredstva katoliške cerkve. Svojim prijateljem je večkrat rekel, da bi to delo tvorilo najdostojnejSi zaključek   njegovega življenja. Seveda, da razven vatikanskih krogov ne ve nihče, kakšni bi bili njegovi nacrti; vendar pa me-nijo nekateri, da bi    Morganov    sin lahko nadaljeval pogajanja z Vatikanom. Pierpont   Morgan je bil   prepričan,   4a bi   milijom,   kl   so Va-
tikanu v vseh deželah sveta na raz-polaganje, mogli zajamčiti neprecen-Ijive rezultate, če bi jih pravilno urejevali.
*  K umoru turškega vezirja Mah-rauda Šefketa paše. Stirje udeležniki pri umoru turškega velikega vezirja Mahmuda Šefketa paše so se vkrca-li v Carigradu na parnik »Srbija« in so se odpeljali    pod angleškim var-stvom v Pirej, odkoder so sli na Ci-per. Trije izmed teh so sinovi Kiami-la paše, četrtipajeposinovljenec Esa-da paše.Vsi štirje odločnozanikajo,da bi se bili    udeležili    umora velikega vezirja. Tuđi princ Sabbah Eddin, o katerem    se je raztrosila    govorica, da je bil zapleten v zaroto proti ve-zirju,    te vesti odločno    dementira. Vojaški guverner v Carigradu je ob-javil listino    onih,    ki    so jih oblasti prijele in odpeljale v Sinope, češ da poskušajo z govori in s pismi razbu-riti carigradsko prebivalstvo in tvo-rijo s tem   veliko nevarnost za mesto.   Med temi izgnanci   je   čez 60 uradnikov,   7 odvetnikov,   8 časni-karjev, več zdravnikov in profesor-jev, 19 tujcev, 150 turskih malih tr-govcev in obrtnikov,   dva brigadna generala v pokoju,   en polkovnik in 10 nižjih častnikov. Nemiri, ki so se razširili po Carigradu so našli odmev tuđi po drugih mestih in tuđi po Mali Aziji.  Povsod  se vrše  obsežne  are-tacije, vsi aretiranci bodo prišli pred vojno sodišče.
*   Izza kulis trgovcev s starina-
mL Pariško sodišče se zopet peča z zanimivim procesom, ki odkriva ves labirint sleparskih čest in potov raznih trgovcev s starinami. Neki pariški trgovec z umetninami je imel arabsko steklenico, ki pa je ni mogel prodati. Postavil jo je torej v kot svoje trgovine, da so jo prevlekli paj-ki s pajčevino. In zakaj ni mogel dobiti kupca? Ker ni imel v roki do-kazov, da je steklenica arabskega izvora. »Toda temu se lahko odpo-more«, mu je rekel neki njegov prijatelj, kateremu se je pritoževal. Ta je sporočil trgovcu, da pojde v par dneh v Kavkaz, kjer ima mnogo znancev, posebno med duhovni-štvom, predvsem pa nekega tatar-skega mullaha, ki se »izvrstno spozna na dokazilna sredstva«. Prijatelj je odpotoval. Nedolgo potem se je vrnil ter prinesel trgovcu listino, iz katere je bilo razvidno, da izvira arabska steklenica iz XIV. stoletja. Trgovec je začel iskati kupca. Najprvo se je obrnil na barona Rot-schilda. Toda ta ni šel na limanice. Tuđi v Louvru nišo dosti zaupali, istega mnenja so bili ravnatelji be-rolinskih in londonskih muzejev. Končno se je pojavil neki nemški trgovec z umetninami, ki je steklenico kupil za 25.000 frankov, toda pod pogojem, da jo da preje strokovnja-kom presoditi. In strokovnjaki so jo spoznali kot pravo. Nemški trgovec je kmalu prodal steklenico za 40.000 frankov. Ta kupee jo je na to zopet naprej prodal za 60.000 frankov. In kdo ve, če bi cena ne dosegla visine 100.000 frankov, če bi ne prišlo do omenjenega procesa. Sleparskega trgovca je namrec kar naenkrat tožil oni njegov prijatelj, ki mu je prinesel »dokazilno« listino, za 10.000 frankov, ki mu jih je bil trgovec obljubil, če proda steklenico. In zdaj ve ves svet, da ona dragocena arabska steklenica ni arabska steklenica in da je dokument o njeni originalnosti — ponarejen.
*    Vozovi »Raf« evropski poha-
jalci- Liberška avtomobilska tvornica je iz Niče dobila to-le dopisnico: »Prijazno pozdravljam. Decembra sem vozil čez Prago-Heb-Wiirzburg-Mannheim - Metz - Nancv - Lango-es-Dyon-Lyon-Avignon sem in sicer dannadan brez postanka in pocitka. Čeprav ima voz »Raf« za seboj že čez 50.000 km, me tuđi enkrat ni pu-stil na cedilu. — W ... pl. S.. •
*  Slabovoljnost in odpor do dela ima v nešteto   slučajih    izvor   v motenju prebav. Od narave ustvar-jeno,   v sestavi in moči vedno ena-komerno Franc Jožefovo    grenčico že desetletja odrejajo merodajni pro-fesorji in   doktorji    za    odstranjenje telesnega   zaprtja.    Prirodna  Franc Jožefova voda učinkuje, uživana samo v majhnih množinah, zanesljivo in brez    bolečin    ter   v nasprotju z mnogimi   kramarsko    hvalisanimi   in razkošno      opremljenimi      modnimi krogljicami    niti ne vpliva dražljivo na črevesno sluznico,   pa tuđi nima škodljivih posledic.    »Med prirodni-mn   odvajalnimi    rudninskimi voda-mi«, poroča  »Le  Journal dfe  Medicine de Pariš«, »gre Franc Jožefovi grenčici    nesporno prvo mesto.« — Ker prihaja na trg mnogo ponaredb, naj se v lekarnah,   drogerijah in tr-govinah z rnineralnimi    vodami za-hteva s polnim imenom. Kjer bi se ne dobila, obrnite se na razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefove gren-čice v Budage&ti.
Za slovensko umetnost!
Dne 1. iulija t. 1. se vrši žrebanje umetniške loterije. SreČk je pa še nekaj tisoč na razpolago. Slovenci in Slovenke resnično mnogo žrtvu-, jejo za domače narodne in kulturne namene. Naj bi tuđi to pot razumeli, da je treba podpirati v prvi vrsti svojo umetnost, kajti narod brez umetnosti je mrtev. Dolžnost vsake-ga narodno Čutečega Slovenca je, da kupi vsaj eno srećko. Slovenke, raz-pečavajte pridno še teh zadnjih deset dni srečke v prid slovenski umetnosti.
Gospodarstvo.
—    Gremij    trgovcev naznanja svojim članom sledeče:    Trgovci se osobito opozarjajo, da 3e v njihovem najsvetejšem interesu, da v gotovih slučajih izvolijo trgovce za oskrbnike konkurznih mas- Osobito je to takrat na mestu, kadar so pravne razmere jasne in ne preveč zamotane; pri ta-kih razmerah je trgovsko pomnova-nje,   hitrost in kulanca ter poznanje tržnih in trgovskih   razmer   veliko važneje, kakor juristično znanje. V takem slučaju se priporoča izvolitev neoporečenega zanesljivega in izve-denega trgovca. To se priporoča posebno pri onih konkurznih obravna-vah,   kjer je na razpolago   le  malo premoženje in kadar se more upnike delno zadovoljiti le na ta način,    če narasejo najpotrebnejši troski.      To določuje tuđi razpis justičnega mini-strstva z dne 6. avgusta 1874, števil-ka 11.005. Pripomni se Še, da naj stanuje konkurzni oskrbnik tam kakor konkurzni komisar, ali pa vsaj v blizini tega kraja, kjer mora do konca konkurzne obravnave ostati. Oskrbnik mase se lahko izvoli izmed znanih upnikov ali pa tuđi ne.     Ne srne biti z dolžnikom ne v zakonski zvezi in tuđi ne v sorodu do četrtega kole-na. 2ena ne more biti oskrbnica mase.      Inozemec   je   le    takrat lahko oskrbnik mase, če so dani vsi ostali pravni pogoji. Izključene kot oskrb-niki so vse one osebe, ki nišo samo-stojne, katerim so kazensko držav-ljanske pravice odvzete in katere se nahajajo v konkurzu. Take osebe se ne moreio  smatrati  za  neomadeže-vane, odnosno zanesljive.
—  9. tečaj za obrtno knjigovodstvo v Črnomlju,   priredi   zavod za pospeševanje obrti skupno z obrtno zadrugo   v Črnomlju   za   tamošnje obrtnike. Tečaj se bo vršil od 16. ju-lija do 14. avgusta v večernih urah. Vsa pripravljalna dela vodi načelstvo obrtne zadruge v Črnomlju, na katero naj se obrača za vsa pojasnila iri sprejem. Ob priglasitvi je plačati po-ložnino 5 K,    iz katere    se pokrijejo stroški za učila. Za prireditev je med obrtništvom    obilo zanimanja,    radi pravočasne ureditve    vseh priprav-ljalnih del pa naj se zglase   vse prijave čim preje mogoče.
—  8. tečaj   za   knjigovodstvo v Tržiču, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti je bil otvorjen   ob pri-sotnosti   g. župnika   J. Potokarja in župana Fr. Ahačiča in drugih javnih funkcijonarjev v ponedeljek popoldne ob 4. Tečaja se udeležuje 30 obrtnikov, mojstrov in pomočnikov raznih strok, nekaj priglašencev se je moralo radi prevelikega števila odklo-niti.    Tečaj vodi bivši    suplent slov. trgovske    sole      g.    Fr.    2eleznik. Poučuje se v večernih urah vse de-lavne dni in bo trajal tečaj približno 4 tedne. Obila udeležba v tečaju iz-pričuje, kako zelo se že zaveda naše obrtništvo   potrebe knjigovodske in trgovske izobrazbe.
—  Oficijelno poročilo hmeljarske zaveže v Zatecu, dne 16. junija 1913. Ugodno,   vroče   vreme, začetkoma meseca junija se je sprevrglo;  imei smo nekaj prav vetrenih in hladnih dni in posebno mrzle noči.     Le-to je povzrocilo, da je hmeljska rastlina v rasti zaostajala. Krilatih ušic (Aphis-fliege) je vedno manj, med tem ko se Število nekrilatih ušic dosedaj še ni zmanjšalo. Ker torej nekrilate ušice ne    preletavajo    več iz hmeljišča v hmeljišče,    se    je    marljivo pričelo ukončavanje nekrilatih ušic in sicer potom škropljenja. Zaostali nasadi v nizkih legah so posebno okuženi po ušicah n se je v teh nasadih že tuđi prikazala medena rosa. Zgodaj razviti in krepki nasadi kažejo bujno zeleno barvo in jim hmeljske ušice dosedaj nišo škodovale. Povodom zadnje nevihte so imeli v nekaterih ob-činah tuđi točo, katera je povzročila precejšnjo škodo.     Vobče je stanje hmeljske rastline precej neenako; v nekaterih nasadih je rastlina prirasla do 3/4 visokosti drogov ali žic, pri drugih pa komaj do polovice. Nahaja-lo se pa tuđi nasadi, v katerih je rastlina komaj iz zemlje prjrastla;   to pa posebno tam, kjer so imeli bolhača. Toplejše    vreme,    zlasti pa toplejše noči in izdatni dež bi nujno rabili, da bi si rastlina opomogla.     V zadnjem času je bil promet v hmeljski kupčiji nekoliko žLvaimejšii aekaj hmelja se
140. itev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 7.
je prodalo po 160 do 175 K za 50 kg. Razpoioženje je sicer mirno, vendar so se cene dvignile za 2 do 4 K in sicer zaradi pričle zaloge in zaradi po-vpraševania.
Telefonska in brzojavna porodila.
Zatvoritev dunajskega vseučillšča.
Dunai, 21. junija. Rektor vseuči-lišča je izdal naredbo, s katero pre-poveduje dijakom nositi barve. Nem-škonacijonalni dijaki so poslali k rek-torju deputacijo, ki bi ga naj prego-varila, da bi to odredbo preklical. Rektor pa te deputacije ni sprejel. Nemški nacijonalci so zato danes za-stopili edina se odprta vseučiliška vrata in zabranili vhod v vseueilišee dijakom. ki so hoteli k predavanjem in izpitom. Rektor je na to sistiral vsa predavanja in izpite in dal zapreti vseučilišce. Prizadeti so pri tem naj-več slovanski dijaki, ki stoje pred iz-piti. Bati se ie novih nemirov na vse-učilišču.
O razpustu    »Slovenskega društva« na Reki.
Reka, 21. unija. »Riečki Novi List« javlja o razpustu »Slovenskega društva« te le podrobnosti: Predvče-rajšnim je bil predsednik g. Jurca pokiican na policijo, kjer mu je komi-sar Dorcich ustmeno naznanil, da je -Slovensko podporno in izobraže-valno društvo« razpušeeno. Komisar je pozval g. Jurco, naj poskrbi, da se društvo raziđe, ker ga bo v nasprot-nem slučaju policija razgnala, Predsednik je osebno odgovoran, da se društvo raziđe tekom 24 ur. Odbor
Slov. društva- je najel odvetnika ur. Boneticha. da zahteva od oblasti pismen    odlok o razpustu    društva.
Slov. društvo« je štclo par sto čla-nov in se je natiajalo v gmo;nem oziru v zelo ugodnem položaju. Imelo je svoje prostore v Plochovi hiši v blizini guvernerjeve palače. V nede-Ijo ob 11. dopoldne imajo elani »Slov. društva« sestanek, na katerem bo-do sklepali, kako se naj porabi društveno imetje. ^Riečki Novi List* zaključuje svoje poročilo z vzkli-kom: Bratom Slovencem torej na Reki ni dovoljeno niti eno kulturno društvo.
Vojni minister v Zagrebu. Zagreb, 21. junija. Od včeraj se mudi tukaj vojni minister general Krobatin. Razširjene so vesti, da je njegovo bivanje v zvezi z Redlovo vohunsko afero. Na uradnem mestu to zanikajo in pravilo, da je vojni mi-iiister prišel v Zagreb inspicirat za-grebško posadko.
Dogodki na Balkanu.
Na  pragu bratomorne  vojne.
Belgrađ, £1. junija. Srbska vlada Je izročila po svojem poslaniku v Sofiji dr. Spalajkoviću bolgarskemu kabinetu noto,   v kateri obnavlja svoj I predlog glede demobilizacije in vabi I bolgarsko vlado, da se udeleži konfe-rence balkanskih min. predsednikov v Petrogradu.
Sofija, 21. junija« V poučenih krogih izjavijajo, da je Rusija na vprašanje bolgarske vlade, kakšno stališče zavzema glede razsodišča, odgovorila: Pogodbo bo treba izpol-niti, vendar pa se bo s tem definitivno razpravljalo še le na sestanku balkanskih min. predsednikov v Petro-graću.
Z ozirom na to poudarjajo   bol-garski uradni krogi, da je ta odgovor :ezadovoljiv, zlasti ker se je že bolgarska vlada izjavila, da se ne ude- I leži petrogradskega sestanka, dokler I Srbija v celem obsegu ne prizna ve-Ijavnosti    bolgarsko-srbske zavezni-ske pogodbe.
Sofija, 21. junija. V bolgarskih političnih krogih smatrajo noto bolgarske vlade, s katero se je odklo-nila srbska zahteva po reviziji za-ezniške pogodbe, kot zadnjo bese-Jo. Ako Srbija na to noto ne odgovori, da priznava pogodbo, bo Bolgarska poslala srbski vladi novo noto v obliki ultimata, v kateri bo zahtevala naj Srbija v določenem roku jasno in precizno pove, ali prizna-• d veljavnost bolgarsko-srbske za-vezniške pogodbe ali ne.
V poučenih krogih smatrajo po-'ožaj za velekritičen. Splošno se so-•ii, da je vojna med Srbijo in Bolgarsko neizogibna. Odloči se v tem ozi-ru najkasneje do ponedeljka.
Belgrad, 21. junija. Listi priob-^ujejo bolgarsko noto, s katero se Sklanja srbska zahteva po revizij? /uvezniške pogodbe brez vsakega komentar ja. Samo »Politika« pripo-mmja k noti, da je vzpričo tega bol-^arskega odgovora sestanek balkanskih min. predsednikov v Petrogra-du posta! nepotreben.
Belgrad, 21. junija.   Listi priob-^ujejo podrobnosti o kretanju grške I armade proti    severu    in naglašajo, I da je kooperacija   srbske   io   grške I
vojske gotova stvar. Srbska armada se je umaknila za reko Vardar in se tam močno utrdila. Iz tega se splošno sodi, da se bo Srbija s prva ome-jila na defenzivo.
Koncentracija bolgarske armade se je izvršila na crti Vidin-Solun in je že do ćela končana.
Na srbski meji je koncentrirala Bolgarska preko 300.000 mož. Glavno bolgarsko taborilče je premesče-no v Sofijo, kjer je obsedno stanje pooštreno.
Crna gora in bolgarsko-srbski spor.
Cetinje, 21. junija. Kralj Nikola se je izrazil o bolgarsko - srbskem konfliktu, da vidi v njem jako mučen i končni akord balkanske vojne. Crna gora želi, da bi se poravnal spor mirnim potom, vendar pa bo Srbijo v vsakem slučaju in brezpogojno bratsko podpirala, ker se hoće oddolžiti za srbsko pomoč pred Skadrom.
S kompetentnega mesta se raz-glaša, da je crnogorsko vrhovno po-veljstvo spet odredilo splošno mobilizacijo in poslalo 3 brigade, da na-domeste srbske posadke v Novopa-zarskem sandžaku. Te brigade so že na potu proti Peči. Ostala crnogorska armada se porabi proti Albancem, ki bodo skoraj gotovo vprizorili sploš-no vstajo proti Srbom. Zadnje dni je ! dobila Crna gora velike pošiljatve živil. streliva in orožja iz Srbije. Crnogorska armada se je pomnožila s srbskimi br/ostrelnimi baternami. Bdgarsko-srbski spor.
Belgrad, 21. junija. Po uradnih poročilih je prišlo v zadnjih dneh na treh kraj'h srbsko-boljrarske demarkacijske crte do spopadov med srbskimi in bolgarskimi patruliami. Na sbrski strani so bili ubiti 1 podčast-nik in 2 prostaka, ranjena pa 2 pod-častnika in več vojakov. Bolgarske izgube nišo znane.
Grška in Bolgarija. Atene, 21. junija. V zadnjih dneh so se vršile neprestano seje rninistr-skega   sveta,   na katerih se je raz-
i pravljajo o holgnrsko-grških odnoša-jih. Ko se je snoči vrnil kralj Kon-stantin v Atene, je bil tnkoj sklican ministrski svet, ki je trajal pozno v noč in se nadaljuie še danes. V poučenih krogih zatriujejo. da bo Grška
I na bolgarski protest proti zatiranju bolgarskega življa v pokraiinah,   ki
i so jih okupirali Grki, odgovorila z analogno noto, v kateri bo protestirala proti represalijam, ki jih izvršu-je Bolgarska v Južni Traciji na ta-mosnfem grškem prebivalstvu.
Bolgarske priprave proti Grški,
Solun, 21. junija. Bolgarska armada se z mrzlično hitrostjo utrjuje nasproti grškim pozicijam. Pri Stru-mici in Kočani je koncentriranajnoč-na bolgarska armada, ki šteie /5.000 mož. Bolgarska posadka v Kavali je podvojena.
Nota o kondominiju.
Sofija, 21. junija. Poučeni krogi zatrjuieio. da odklanja Srbija v noti, ki io je vceraj poslanik dr. Spalajko-vić izročil bolgarski vladi, bolgarsko zahtevo, da se uveljavi v spornih po-krajinah srbsko-bolgarski kondominij.
Evropska konferenca in avtonomna
Albanija?
Duna}, 21. junija. Navzlic kritičnim vestern z Balkana vendar c so-dijo v merodajnih diplomatičnil krogih, da položaj na Balkanu Še ni brez-upen. Vcrjetno je, da vkljub \sem težkočam vendarle priđe do s stanka balkanskih min. predsednikov v Petrogradu. Med velesilami se vrši živahna izmenjava misli glede pred-loga, sproženega od gotove strani, naj bi se bolgarsko-srbski spor in spioh vsa balkanska sporna vprasa-nja spravila pred forum evropske konference, ako ni drugače mogoče zabraniti oboroženega konflikta med balkanskimi zavezniki. Ta konferenca bi se naj vrnila k staremu programu avtonornne Makedonije. Proces proti morilcem ttirškega ve-Hkega vezirja Mahmuda Šefketa paše.
Carigrad, 21. junija. Pred vojnim sodiščem v Carigradu se je pričela ohravnava proti morilcem velikega vezirja Mahmuda Šefketa paše. Na-vzočih je 22 obtožencev, 14 pa jih bodo obsodili v odsotnosti. Obravna-va je tajna. Sodba bo kmalu izrečena. Govore, da bo 10 obtožencev ob-sojenih na smrt. Zanimive so izpo-vedbe nekaterih obtožencev. Topal Tevfik, ki je bil prvi zaslišan, ie iz-povedal, da je prišel vsled   politične
propagande do prepričanja, da je de-žela v nevarnosti. Vsled tega se je dal pregovoriti k sodelovanju. Orisal je nato, kako se je vršilo dejanje in je tožil svoje tovariše, češ, da nišo držali dane besede in so ga pustili na cedilu. — Bivši poročnik Mehmed Ali je izpovedal, da je princ Sabbach Eddin daroval za komplot 1700 fun-tov, ravno toliko je daroval bivši poslanik v Stockholmu, Serif-paša. Tajnik Žerif-paše Pertef Tewfik ie slu-žil kot agitator. Nckaj dni pred atentatom se je peljal Kiazim v Constan-zo, kjer se je sešel z bivšim notra-njim ministrom Rešidom, ki je pri-nesel iz Pariza denar. Obtoženec iz-povre nato zelo otežujoče za Damada Salilna pašo in opisuje nato natančno boj, ki se je vršil v hiši, kjer so bili skriti zarotniki. Obravnava se nada-ljuje.
Požar v Carigradu.
Carigrad, 21. junija. V Peri v evropskem delu mesta je izbruhnil včeraj velik požar. Do sedaj je bilo uničenih 40 lesenih hiš.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo Janko Prcmrov, rač. nadsvetnik v Sarajevu 20 K 64 vin., nabral med tamošnjimi Slovenci in slovenski realci v Ljubljani ob bridki izgubi svojega dragega pro-fesorja gospoda Milana Pajka 50 K, mesto vencev na gomilo Ijubljenemu pokojniku. Skupaj  79  K 64 v.
Ža „Domovino11 slovenski realci v Ljubljani ob bridki izgubi svojega dragega profesorja g. Milana Pajka 50 K, mesto vencev na gomilo Ijubljenemu pokojniku in gdč. Marija Virgler v Ljubljani 10 K mesto venca na krsto pokojnega profesorja g. Milana Pajka. Skupaj 60 K.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obscga 18 sirani.
IzdajateJjj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskam?':.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je zame!
Ker se samo z njim krepCara, Vedno zdrav želod'c imam!
Varujte se
mr ponaredb!
Pristni „FLORIAN" se dob! eđino od Rast-Hnskc destilacije  „FLORIAN"  v Ljabijani.
Postavno varovano.
Slovenci io Slovenke! Ie zatte đnifle it. Cinla li Metoda.
Ceao domaće sdraTllo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavijanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „MollOTftga S«idUtx-praškau, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorn: zalagatelj na Dnnmin, Tuchlanben 9. V Ie-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.                                            1    33
HeteoFologično nosilo Višloa nad morjem 306*2                Srednji zračni tlak 736 tnn ćas   is*»ie(  Š!«  ! :S    °P^°-   metr'a    Ifi     Vetrovi        Nebo ■H.    vanJa    v mm   £3                    ; 20   2. pop. 735-2      18*9   si. jzah.        dež „    9. zv.   7348      18 1 • si. szah.   del. jasno 21.   7. zj.    732-8     16 0 | brezvetr. | oblačno Srednja   včerajšnja temperatura  18 0tt, norm. 18 3°. Padavina v 24 urah 2*3 m-n.
Žitno cene w Budimpešti.
Dne 21. junija 1913. Termini
Pšenica za oktober 1913.  .   za 50 kg 11 29
Rž za oktober 1913       .   .    za 50 kg   8-93
Oves za oktober  1913    .   .    za 50 kg    8 78
Koruza za julij 10H ...    za 50 kg    7*94
Koruza za avgust 1913 .   .   za 50 ker   803
Koruza za oktober 1913    .    za 50 kg   7*53
Zahvala.
Za vse dokaze prisrčnega sočutja ob smrti preljubljenega in nepozab-nega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Josipa Stresena
zasebnika
se najprisrčneje  zahvaljujemo.
V prvi vrsti preč. duhovščini posebo pa izrekamo preč. g. župniku !v. Vrhovniku za večkratne tolažilne obiske, posebno pa ob zadnji uri predragega nam rajnika, dalje g. c. kr višjemu Stabnemu zdravniku v pokoju Antonu Staretu za pomoč v bolezni, vsem darovalcem prekrasnih vencev, naposled pa vsem res mnogobrojnim pogrebcem, ki so s tako obilo udeležbo počastili pokojnikov spomin.                            2220 Tako vsestransko izkazano sočutje nam je ob teh bridkih dneh v veliko tolažbo.
Vsem stotera hvala I
Žalujoči ostali.
Karana ,W
Ljubljana.
9sflhdanod9.zvečernapre]
KOHCCRT
zelo priljubljene
HkeUe kapele.
VstoĐ orosi.      Vso do[ odprto.
Sestanek   tujcev!
Zahvala.
Za presrčne dokaze odkritosrčnega sožalja v bolezni in ob smrti naše iskreno ljubljene soproge, matere, stare matere, tete in tašče, gospe                                                                                       2215
Kordule Krizman roj. Gelse
izrekamo vsem svojo srčno zahvalo; posebno pa onim, ki so rajni v dolgi bolezni dajali dušne tolažbe in ki so jo v lepem številu spremili do groba.
Ribnica, dne 19. junija 1913.
ttluiofcl OltalL
Hiša v Ljubljani
▼ kateri ue  i%vrin\e  gosfUttUka obrl,
se pod jako ugodnim] pogoji proda ei. da v Dajem.
Hiša je pripravna za vsako obrt. Koncesija ostane na hiši. — Pismena vpraSanja pod „A. B. 5000" Medija-Izlake pri Zagorja ob Sa?U
2216
iivaii i zrcalom
In malo rabljen
šivalni strof.
Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Nar.«,

velike pasme, mladi1
in stari,    2212'
se  s  hlevi  vređ
takoj prodajo«
Poizve se v Mestnem domu
pri gospodu  D&ZH«
MšL i* a s «m a

v večjem mestu na Go« renjskem, v kateri je| sedaj gostilna in trgo-: vina, pripravna za vsako obrt, na najboljšen^ prostoru, 80 SOlO poi
nizki ceol takol pro-; da ali zameni.  Kje
pove uprav. »SI. Nar.».;
2105                     i
2206
Dr. L Slalmer
ne ordinira 6 tednov.
Gostilna
pri „Bobenčku" na Glincah
se odda na račun ali pa se po4. .*. zelo ugodnimi pogoji proda ■>'
Več se izve pri lastniku           ;
]. Trlbutu na Glincah št. 37.
Vsako nedeljo
velika
plei veseli
pri              2219
,Steinerju'
Opekarska cesta št. 31.
Sprejme se2217
prodolalkn
za šDecerijsko trgovino.
yinton Steiner
Ljubljana, Opeharsha c. 31.
... ..........1n,.n.1.,I.,i,.i.nirnt.mnnTnmininnmiiimimiiiiiininimmniniiinn»'i"""" ,,..-».......... -,.„...-.--. --,—»-.»j
V zdraviliičih za pljuča ftlItnilil     R^fc^«
i. •. v Davoiu, Jlrosi, Leysinu  itd. ja  5IBIILIII    „HOCne
kot 9rml%kušmmo mr%4mtwo ▼ stalni r«bL SnOLUT „Boeha11 ola|ia in odstrani obolaloatl BOpU v prima* roni kratkea teaau Uastaa K, poapotat« tak tar iarateo ugodno vpllva na aploaao dlovaiko idravia«
Dobivajo se po vsch tekarnah.                 Originalni zavitki po K 4—.                 Dobivajo se po vseh lekamah*
.............._________.^»...—-^____        __.           .       .        ______      _____^^ ——.-........___, ,r--->r-..__________......innmnitnll'*!!
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
140 štev.
Luserjeu obli! zo turiste.
Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste
po K 120 najboljše in najzanesljivejSe sredstvo proti kurjim učesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schvvenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo   izborno kakovost   Luserjevega  obliža za turiste.  —   Pozor  pred  ponaredbami.
Lepo, veliko          2157
mehlirano soho
6 posebnim vhodom, eventualno s hrano, Uče uradnlk v blizini det. vlade. ponudbe pod  šifro  „Ur&dnik 2157"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
18 vagonoT  lahkega,   velefintga svetlega (šilher) In belega
vina
IC 60*— za  100 litrov prodaja
J. Kravagna, Ptuj, Štajersko.
2095
Aluminijeva
kubinjsKa posoda
hišni in športni predmeti.
flliiminiis'HO družba
* Janaj, V/ollzeiU 18.
Ilustrovani katalogi
gratis     Razpošilja
se od K 40— naprej
poštnine   prosto.
_________________togo I
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
==_=— LJUBLJANA. =__
Tvornica kcmicnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste i u   firneieir,    n :i   čopičev,    u it   lakov,   u
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Karbolinei
Marilic trg St. 1.
Naslov  zadostuje:                 192
A. Zankl sinovi v Ljubljani.
Centki zastonj!                           Ceniki zastMjH
Letaa, produkcija to 2000 Lokomobii.'
HEINR1CH
Naslov sa brzojavke: LANZFIL1ALEDJNAJ.

LANZOVA Vročeparna Lokomobil« z oaravnost vezano Dvnaoio.
MANNHEIM
Pisama: DUMAJ VIII. Laudong.-O. Teh 18381b.
Vročeparne - Lokomobile
2 zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" zmožnost do 1000 PS.
Jednostavna postrežba.
Najveći prihranek.
j Obisk lnženirja in ponudhe breznlačno £
Kaip »ta ir, imete, ilii i gii«
Najnižje cene!                                              Majnižje cene!
Briljantni prstani (pristai la) »4 15 K naprej Diamantni prstani .....   10 .     m      j 14kar. zlati prstaoi   .   .   . „350.     „      j Briljantni atiaoi     .   .   ,   ,, M „     „ 14 kar. zlati ntiani     .... 3*50 .     w 14 kar. zlate zapestnice ,    . ,  1S v     „
14 kar. zlate zapestnice z uro od 80 K mprej • Srebrne zapestnice z uro    . n   1S „     w | Srebrne tula zapestnice z uro „ 20 . 14 kar. zlate damske ure    . „ 20 „ 14 kar. zlate danu are z brilj. ,48.     „ 14 kar. zlate dam. ure z diam.  w 28 w      „
14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej 14 kar. zlati damski collier n 9 m w 14 kar. zlate moške verižice „ 19 „ „ 14 kar. zlate moske ure . . „ 40 „ „ 14 „ zlate m. ore z dvoj. pak. „ 60 n „ I. t- d.             i. t. d.             i. t. d.
feiikanslta zaloga nr. verilk. M\l srebrnih in niKljasTiti, kaKor vsi drag'; v moio strako wlw\ predmetu psriSka nisnioriiate me itđ.
Moje cene so stavljene tako rizko, da bli^bujem   največji konknrecsi  in Budim svo]im   cenjenim  odjemalcem  največio   in najobširaeišo  jamstvo.
I Suito
slavna in raznošilialĐa trgovlns. Glavni !fi St. 25
podružnica in Ha li Petra m\i M. 8
i Sultei
Lastoa protekeliraoa tfornica di i SvlcL — Tvorcima zoamka „IKO". — Edioa iKzm u Kranjsko tvornice m „Zenita".
Stroga solidna naisiarei^ domaća tvrdka. Ju veli, zlatnina,
srebrnina ter razne ure.
Popravila ia nova dela po nainižji ceni.
tdifla zaloga i!r
z znamko
Ceniki zastonf.
Ceniki zastonf.
Lud. Černe,
invelir,  trgovec  z  nraml  ter zapri-seteni sodni cenilec         234
Ljubljana, Wolfova ulica št.3.

najpreizkušenej^e,  najzaneslivejše  in
I------r-=rr.     najecnejše---------=
:: losforovo kislo gnojilo ::
I           za vse vrste zemlje dalje      41
affloniiafove, in kalijevesolitrore superfosfate
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo superfosfat
v ceni ni poskočili!
Centralna pisama društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, Prikopy 17-
1AT01M lEIf
v Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lasinik in ief-zđranik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dei boin
Revmatizem, protin, ishias.
T p ž i c    (Monf alcone).
Sezija od 15. maja do sredi oktobra. Toplice 40°, slovite lužne kopeli z naravnim fango iz TrŽiča, masaža, elektroterapija- Uspešno proti protinu, ishias, kroničnemu revmatizmu členkov in mišić, posledicam zlomljenih kosti in luksacij, eksudatom, ženskim bolez-nim itd itd Toplo podnebje, bivanje ob morju. V kopališkem 2avodu izborno stanovanje in oskrba. Zmerne cene. Interurbani telefon št 26. Voz na postaji in pri ladiji. Prospekte pcSilja ravnateljstvo L M. Oraf.
Vinko jtiajdič uaijcni mlin v U«
——    (Kranjsko).     ——^~
NajveČja proizvajanja  priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj  izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se  in  dado kvantitativno nedosegljiv pridelek,   kar je  zlasti  za  gospode  pe-kovske mojstre neprecenljive vrednostL
Zastopstva in zaloge:            65
V   Lfubijani,   Cerknici,   Trnovem, Podgradn,  Trstu, Puliu, Reki, Zadru, Splietu, Ercegnovem, Kotoru St. Lucifi ob Soči, Seljaku, Celovcui Inomosto,  Bolcann   in   Trldentu
Brzojavi:   Valjčni   mlin,   Kranj«
M S2 V9I6Đ0rt
zapisano v deželni deski, Erupa, pošta Oradac, okraf Metlika na Kranjskem v izmeri 300 ora-lov, od teh okoli 132 oralov izbornega polja (rdeča glina), logov 168 oralov 20—80 let starega gozda,
i vse v enem komplesku okoli grada; visina nad morjem 130—150 m, Podnebje toplo, že-i lezniška postaja Gradac in železnica že grajena 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se po-sekajo, se lahko napravijo zelo rodovita polja, loke, vinogradi. Grad s 36 prostori v L nadstropju, mlinom pod gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko 2ago. Prosperirala bi tuđi tovarna za parkete in tuđi pivovarna, ker so mrzle kleti pri roki. Cena z vsem fundusom instruktom kron 250.000*—. Proda se tam tudi^elo donosna opekarna za K 15.000-— Ponudbe na Pozemkova banka v Pragi (Češko) in od 16.—30. junija tuđi njenemu zastopniku na Krupi.                                                                                    2071
Modna in športna trgovina
liljat napti glavne pošte.
V zalogi so vsi športni predmeti
za letni in zimski šport
kakor klobuki, Repice, sviterji, pleteni telovniki, dokolenice, rokavice, nogavice, pletene, lodnaste  in  nsnjate   gamaše,   volnene, tkane in mrežaste srajce,   nepremoČlji-
! vi plašči iz oljnate tvarine, nalirbtniki
i vsake izvrŠitve, palice, cepini, krplje, dereze, umetnople-
| tene vrvi,   plezalni
j Čevlji,  razno vrstne
! posode iz aluminija, thermos-posode, pa-tentne svetiljke itd.
P. F. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
s tovarna zarezanih strešnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojao urnui
stresnik-zakrlvač
u   s poševno obrezo in priveznim nastavkom.   ::
Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše klitje streb SOdanJostL
it !
140 itev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 9.
Pogled za armadne kulise.
V zadnjih mesecih je javna po-zcrnost v Avstriji obrnjena največ na armado. To je paČ naravno. Av-strijska zunanja politika, je hodila po nevarnih potih, vsak čas se je bilo bati, da se bojevanje diploma-tov umakne bojevanju z mečit na ti-soče in tisoče ljudi je bilo poklicanih pod zastave in milijoni in milijoni kron so bili izdani za vojaške priprave.
To zanimanje za armado je pro-vzrcčilo, da so se razvedele stvari, za katere se ni prej nihče interesiral, smatrajoč jih za notranje zadeve armade. Kdo na primer je prej kdaj čital »Armee-Zeitung«. Ta list je si-cer brez dvoma nekoliko prismuk-njen, njegov patrijotični paroksizem je ravno tako smešen, kakor tista urnebesna ošabnost, ki pravi, da je oficir nad vsemi drugim! stanovi v državi, kavalir vseh kavalirjev, nekako višje bitje, poklicano za gospodstvo nad vsemi drugimi, ali na drugi strani je tuđi resnica, da stoje za tem listom visoki in vplivni oti-cirji, možje, ki se trudijo na vse kriplje, da bi avstrijska zunanja politika postala izvrševateljica povelj generalnega štaba, in resnica je, da izraza ta list misli, čute in težnje merodajnih činiteljev v armadi in morda se višjih krogov.
Ta list dela že nekaj let dosled-no in vztrajno propagando za nekako aristokratiziranje armade. Pri vsaki priliki ubira to struno, neprestano ponavlja, da je med avstrijski-mi oficirji preveč sinov iz tistih slo-jev, ki jih s kratko besedo označuje za n i ž j e. Neprestano poudana, da sinovi poduradnikov, kancelistov, učiteljev, železničarjev, kramarjev in obrtnikov itd. ne spadajo v oficirski zbor, da je treba pri izberi oficirskoga naraščaja gledati na rodbinske razdere posameznika in da je »eine gute Kinderstube« veliko več vred-na, kakor se tolika nadarjenost. To struno je s posebno odločnostjo ubrala »Armee-Zeitung« tuđi sedaj, ko je prišlo na dan strašno in brez-primerno izdajstvo generalskega špijona Redla, Pri ti priliki je pa »Armee-Zeitung« tuđi priznala, da je aristokratiziranje oficirskega stanu silno težka stvar, posebno ker aristokratski naraščaj večinoma nič ne zna in ni za nobeno rabo. Zato zahteva, naj se poleg aristokratskih sinov pritegnejo še sinovi visokih uradnikov in oficirjev.
Poznavalci razmer v armadi za-trjujejo. da bojevanje Armee-Zei-tung« za aristokratiziranje armade ni brez uspeha, nego da so zelo odlični vplivni krogi na delu, da to ures-ničijo kolikor se pač da. Baje so že izbrani posebni regimenti, zlasti ka-valerijski, ki bi dobili polagoma iz-ključno aristokratske oficirie. In tuđi generalni Štab hočejo čim prej in čim  temeljitejše  aristokratizirati.
No, nas Slovence to ne zanima dosti, vsaj ne direktno, in zato si ne borno prav nič belili glave, če je to dobro in koristno ali ne. Samo ker se že o tem govori po ćeli državi in ker služi pri armadi toliko tisoč in tisoc slovenskih vojakov, smo opo-zorili slovensko javnost na to veliko gibanje v odločilnih armadnih in še višjih krogih.
Pravi namen tega spisa pa je, podati kratko sliko iz preteklosti naše armade in to na podlagi knjige, ki je pred kratkim izšla v nemškem jeziku. Spisal je to knjigo nekdanji avstrijski generalnoštabni oficir Vi-Ijem Griindorf plem. Lobegenv. Po-pisal je v njej davno pretekle, a še danes podučne stvari, stvari, ki jih je sam doživel. Lahko se reče: v knjigi je popisana usoda visokona-darjenega človeka, ki ni ničesar do-segeL Torej prava avstrijska usoda.
Viljem Griindorf še ni bil trideset let star, ko je postal generalnoštabni stotnik in dosti prej, kakor je dosegel svoje štirideseto leto, so ga spodili v penzijo in od tedaj je imel celih štirideset let časa, da je »daieč od Madrida« razmišljeval, zakaj je ravno v Avstriji toliko visokonadar-jenih ljudi, ki se jim je karijera ska-zila, in toliko tepcev in lumpov, ki zavzemajo na občno    škodo važna
mesta.
2e začetkom svojega vojaskega službovanja je v tem oziru delal skušnje. Vrag vedi, zakaj si jih ni vzel k srcu. Bil je še zelo mlad generalnoštabni častnik, ko je šel 1. 1859. v vojno na Laško. Nekega jutra, ko so drugi še Iepo spali, je šel na stolpič cerkve v vaši Bebecco in je zijala prodajal. Ko se je začelo daniti, je zagledal pred sabo — jedro francoske armade. Tekel je, kar so ga nesle noge, v glavno taborišče in kakor upehan pes je prišel pred kor-nega zapovednika. Ta korni zapo-vednik, grof Schaffgotsch, je sedel v spodnUh hlačah in sraici s fesom na
glavi ravnodušno pri mizi, pil kavo in pušil ter opazoval, kako so se oblački tobakovega dima preobra-čali nad njegovo glavo. Mirno je general grof Schaffgotsch poslušal stot-nikovo poročilo, pa se mu ni zdelo vredncH da bi bil kaj ukrenil. »Vi ste se gotoyo motili — le pustite — naše vojaštvo bo kakor po navadi ob sedmih dobilo dispozicije . . .« In ker je ta vojskovodja videl, kako je mladi stotnik nadležen, je poklical svojega »purša« in mu ukazal: »Daj gospodu stotniku skodelico kave, da se bo pomiril . . .« Stotnik pa se ni pomiril. Nasprotno, prav odločno je dopovedoval vojskovodji in grofu, da je vsaka minuta dragocena, da se vsak čas bitka lahko začne in da bodo posledice strašne. Vse za-stonj. In čez dobro uro se je začela bitka, in ta bitka je bila strašna in krvava in je trajala ves dan ... to je bila bitka pri Solferinu.
Temu generalu in grofu Schaff-gotschu je bil dodeljen za prvega svetovalca polkovnik Filek. Schaffgotsch se sicer ni ž njim posvetoval o vojaških zadevah, pač pa pridno ž njim igral — pike. Nekega dne je bil polkovnik Filek komandiran na važno delo. Plemeniti grof Schaffgotsch je bil pa strašno razburjen, da so mu pokvarili zabavo s kvartami, napravil je strašen skandal in hotel po sili izdati povelja, ki bi bila pokvarila vse razpostavijenje armade ob reki Adiži, samo da bi bil mogel
—  igrati pikć. Komaj so njegove odredbe omilili.
Vojne leta 1864. se je Grundorf udeležil pod poveljstvom nadarjene-ga in teinperamentnega Gablenza. General Gablenz je vodil avstrijske vojake od zmage do zmage. Moltke sam mu je izrekel svoje naitoplejše priznanje, priboril si je križ cesarice Terezije, a zameril se je dvornim ka-valirjern in po slavodobitnem koncu bojevanja je dobil — brco. Kaj mu je pa tuđi na misel prišlo, da je v ogovorih na armado in v armadnih poveljih govoril o domovini. V ce-sarjevi vojaški pisarni je takrat kra-Ijeval grof Creneville. Ta je bil samo ljubosumen na vojaške uspehe generala Gablenza in razburil se je, da govori ta general o domovini. »Pravi vojak nima nobene domovine nego samo najvišjega zapovednika«, je odločil in je proglasil, da se obnaša Gablenz kakor kak VVallenstein. In Gablenz je ođletel. Ta grof Creneville je tišti mož, ki je leta 1866. brez vednosti in dovoljenja cesarja pripi-sal cesarjevi brzojavki na generala Benedeka tište stavke, ki so tega nesrečnega vojskovodjo proti njego-vemu boljšemu spoznanju prisilili, da je sprejel bitko. Ta bitka se je bila pri Kraljevem Gradcu. In ome-njeni, na led postavljeni general Gablenz je tišti Gablenz, ki si je leta 1870. s par besedami vrat zlo-mil. Rabili so ga tako samo še za dekoracijo. Leta 1870. so ga poslali v Berolin, da izroči tedanjemu nem-škemu cesarju čestitko za neko zma-go nad Francozi. Bismarck pa ga je jako hladno sprejel in mu povedal, da je pričakoval iz Avstrije toplejše dokaze prijateljstva za nemškega cesarja. In ker je Gabtenz na ! )unaju pošteno povedal. kar mu je B^marck očital, za to je bil — poslan v penzijo. In še kako! Navaden r >dčast-nik dvorne straže mu je tretji dan po povratku iz Berolina ; rinesel dekret, da je odslovljen. Tako zahvalo je žel zmagovit general . . .
Ko je bil Gablenz tako vržen na smetišče, tedaj je bil Grundorf že moralično mrtev. Zlomil si je vrat koj, ko je prišel iz vojne v Šlezvik-Holstejnu. Tedaj je bil poklican na avdijenco k cesarju. Oglasil se je najprej pri zgoraj omenjenem grofu Crenevillu. Ta mu je rekel:  »Slišite
—  nikar ne recite pred cesarjem nič o naših Lorenz-puškah . . .«  Grundorf je obljubil. da iz lastnega nagiba ne bo nič rekel,   če ga bo pa cesar vprašal za njegovo   mnenje,    da bo povedal resnico,    da narnreč puške nišo za nič.    »Nikar,« je dejai    grof Creneville,    »ne    recite    nič.«      Ta neumni    mladi generalnoštabni stotnik je pa izjavil:  »Moja sveta dolž-nost je, da povem cesarju čisto resnico,« na kar mu je grof Creneville hladno    izjavil:    »Storite,   česar ne morete pustiti.«
Grtindorf je stopil pred cesarja in poročal o vojski v Slezvik-Hol-stejnu. O konjenikih je poročal, o topničarjih in o trenu in saniteti, o vseh mogočih rečeh je povedal in cesar ga je poslušal z zanimanjem in z veseljem . . .
Naenkrat je cesar rekel: »Kaj je pa z našimi Lorenz-puškami ... o teh mi niste še nič povedali.«
Oj ta mladi neumni  generalnoštabni    stotnik,    ki ni pojmil Crene-villevega   posvarila   in v svoji priprosti dusi ni nič slutil, da je dvoma ; kamarila pri Lorenz-puškah rnilijone j pobasala v svoje žepe in cesarja si-I stematično nalagala, da so Lorenz-
puške izvrstne, da pa bi radi neki špekulantje te izvrstne puške nado-mestili z drugimi, da bi kaj zaslužili, milijončke, in da so ti špekulantje tuđi razne oficirje podkupili in spra-
Ivili na svojo stran . . , »Kaj je pa z našimi Lorenz-puškami — o teh mi niste še nič pove-dali?« Grundorf je moral na to ce-sarjevo vprašanje odgovoriti in je povedal — resnico. Naenkrat je videl, da je cesarju zatemnelo čelo — cesar je odmahnil z roko in — konec je bilo tako srečno začete avdijence in karijere. Griindorf je odletel.
Dve leti pozneje, na strašnem bojišču pri Kraljevem Gradcu, se je seveda le prebridko izkazalo, da je imel mladi generalnoštabni stotnik Griindof prav, ko je rekel, da Lo-renz-puške nišo za nič. A tedaj je bilo že prepozno za Griindorfa in za Avstrijo.
Minoli čaši! A te slike, ki vsta-jajo iz knjige, ki jo je sedaj že 801etni Grundorf objavil, nam živo pred-očujejo čaše, ko je bil avstrijski oficirski zbor skozinskoz aristokrati-čen. Ti Crenevilli in Schaffgotschi in Gvulaji in Grumeji in kakor se že zovejo — ali naj ti zopet dobe armado v roke? Ali so tišti Ijudje, ki se zbirajo okrog »Armee-Zeitung< že pozabili, kako so aristokratje vodili avstrisko armado od Wagrama čez Solferino v Kraljevi Gradec?
Solnčno    zdraviliiče
na Blcilu 2z>7 na Kranjskim, prekrasna gorska lega ob teieru, atmosfe-nčno in dirtno idravljenje, vodno rdravljenje. Maj — oktober. Izvrstni zdravilni uspehi.         1073
RIKU
Jfajboljša osvežilna pijaca

r                         naravna
—           alkalscna kislina
Čistost okusa Šuineča ogljikova kislina lahko prebavno, ves organizem poživljafoče.
Zaloge v Ljobljaai: Mthael Kastner. Pcter Ussnik io L Šinteo.
ALMA
w       2LflTd
najnovejša čokolada
Neprekosljivj y kakovosti ^mJifem^gnosti:
Teodor Kirnt
Ljubljana, Prešernova ulica št. 5 I. nadstr. /
T/ Izielovanie
/ najfinejših ' angleSkih kostmnov,
j            paleiotov, |
' franc. |oalet itd.
A. KUNST
LlaMjaaa Židovska ulica sftev. 4.
Velika zaloga obuval
Uitneoa izdelka ta dame, goap^e in o&oke Je vedno na izbero.
Vsakršna naročita se  izvršujejo točno in
po nizki ceni. Vse mere se snranjnjejo in
zaznamajcjo. — Pri ztinanjjh naročitih naj
se blagovolt vzorce poslati.        40
Pozor!         Pozor!
Dobro blago se samo hvali!
Kupite le dober glasovir in ne
dajte se begati po kričeči reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hva-lijo, da dosežejo večji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvo vratno blago in kupujem le za gotov denar,   ker se le   na   tak   način   more   dobro
robo po nixki ceni prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instru-mentov. Uglaševanje ter popravila vseh sistemov izvršujem solidno in računani ceno.
U* 1 • JUIlHJLIi
koncesijonirani aslaševalet is trgovsc glasovirjev v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Josip Stupica
jermenar in  sedlar
v Ljubljani,  Slomškova  ulica št. 6.
Priporočara  svojo   bogato   zalogo  najrazličnejšib
konfskih eprav
krasno opremljene    -
kočije, druge vozove in najrazličnejš( vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vs« druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb* i: ščine, že obrabljene vozove in : ■             konjske   oprave.    ——
Svoji X svoilm!
Zaslon]
dobi vsak 1 ploŠ čo  in    200   igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč.  ::
:   Zastonl   :
dobi vsakdo 1  album in 200 igel, ako naenkrat naroči   10 plošč.
Gramofoni že od 21 K na prej Avtomati že od 80 K naprej
tuđi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za £g. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprođaialcl dobilo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stani trg 9.
Spalna trgovina |
linlh
ročnih del
IONI JAGER
v Ljubljani, Židovska   ulica   štev.  5.
Originalni
starokraDlski vzorti
po rabljen i v usnjati  aplikaciji na I blazinah, torbah in pasovih.       I
Kat specialiteta samo pri meni. I
Motorno kolo
Puch 3f/2 HP, dobro ohranjeno,    2162
se ceno proda.
Peter Škalar, Rimska cesta it U.
Kdor potole v Primorje,
naj obišče             845
80 moderno urejenih sob, električna IuČ, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                  Zmerne cene.
Edini  slovenski hotel na Bebi
Spo štovanjem             Pero Trpmac.
Proda se radi  opnatitve  trgovine  po-polnoma nova, lepa,         2104
praktična oprava
kakor špecerijska iq manufakturna štelaža, pudelni, tehtnice in drugo, sejmski štant s predpudelnom, 2 zraven spadajoči plahti, 1 vozna (kotranova) plahta. Vse za polovico pod lastno ceno. Odstopi se tuđi nekaj špecerij-skega in galanterijskega blaga 2O°/o pod dnevno ceno. Kje, pove uprav. „SIov. Naroda", pod št. 200/2104.
Vsakovrsfne
od priprasi ilo naifineii
priporoča                1840
Franc Cerar
tavarnar slamnlkov
v Slo&u, posta Doiale pri Ljubljani.
Cene primerno nizke.
Pozor I                    Pozor!
Orole (Presgcrm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št 26 ter jo tiredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50°'i boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Priča kuj em  cenjenih  naročil in beležim »; spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož       ^27 v korist Dražbi sv. Cirtla in Jtfetoda.
Že od  I- 1868  sijajno   preizkušeno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
tvrdke G. EELL & COMP.
priporoč.^no od najodličnejSih »dravnikov, se v skoro vaeh evropskih  đriavah • ujajnim uspehom  rabi   proti
izpuščajem  vsake vrste
zlasti  proti kroničnim in leSajem   na   glavi in paraaitamim
iipuičajem. Borgerl«TO kotranovo milo obsega 40 od«
stotkOT lesnega kotrana in se bistveno razlikuje od vseh
drugih kotrAnovih mil, kar jih priđe na trg.
Pri   trdovratnih   boletnih   se   obrnite   n»  jako   učinkovito
Bergerjevo   kotranovo - žvepleno   milo.
Mile]še kotranovo milo za odstranitev vseh neoisiosfl poltU proti izpusč .jem na koii io na glavi pri otrokih ter kot ncprekosljivo kosmecično   mnlvalao   In kftpalmt mlltt
sa vmakdaajo rabo je:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Za radikalno zdravljenje proti Ispadanja Imm  in boleznim UtU&a rabimo
Bergerjevo    tekoče    kotranovo    milo.
Iivrstne uspehe kot  odlična  kožna sredstva doseiajo nadalje Bergerjeva medicioalna mllft bres kotrasai
Bergerjevo boraksovo  milo
proti ogrtMaa, ■»lani in priioeai   ter  kompozicije * ben-
Icoera, iveplom, iveplenim mlekom,   naftolom   in   tlmolom in druga ▼ brošuri priporočana.
Cena komada vsake vrala 70 k s A .^jl* ^^ navodnom vrod. Zahtevajte pri na- Sk3^*X&J^E kupu   irrecno  BargarfOva   kotranova       JH^jt' tf^^B
mila in borakso\'a mila in glejte na tu BBmm«S^i^H vpodobljeno varstveno inamko in na T^jTflmTjt pole^ stoieči potpis firme 6. Bali ft ^^ i ' j* jf^ C«mp.   na    vsaki   etiketi.   —        S2J& ^t^    ^
Odlikovanq s častno diplomo 4*5^^^^-^^^ ^ na Dunaju leta 1883 in z zlato ^"^CC^l^ svetinjo   v   Parizu   leta   190S.             —^—^^
Dobiva se po vseb lekarnah in zadevnih trgovinali.
Na debelo:                      1383
0. HeU k Comiu, Hunti, U BihermtrmM** S.
V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenstka dedićl, Pa. BIr. Josip fttnar, a. Majr, •. Flcooll, mal# pC irnk6csj ia v   vsch dnigib lcluuiuib oa Krsiim*
Stran 10.
SLOVENSKI   NAROD.
140 Stev.
Mmko gi drmaj, prtneitl kaj drogega nego dokaimo dobri cigaretni papir «11 »troćnlce

Sapi se dobro ai«ngo¥uo
rudišče.
Ponudbe v nemškem jeziku z navedbo lege, velikosti in vsebine mangana pod »D 8338* pa Haaseostein & Vogler, d. d. Dunaj L
2208
Pozor letoviSCarji!
Oddam za lotoin|o poletno sezijo ftest novo moderno opremljenih
sob s kuhinjo
ali brez te. Vodovod v hiŠL — Cena ugodna. Ponudba na Fran Mlakarja, trgovca   ▼   Lescah,    Oorenjsko.
2203
in iiieno inograiinio
olvetnik Jr, fran Solar v Jrstn
ulica Farneto št. 1,1. nadstr.
Nastop takoj.
i
Sprejema zavaravanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombina- i cijah pod tako  ugodnim!   pogoji, ko no bena druga zavarovalnica.
Z lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12                    vplaČHL
___________________________________
„SI.AVIJA«
-v - .a.    vzaiamno   zavarovalna   ban ka   ¥   Pragi.    •■•  ■   .*. Ititnml loadl K 58,4*1.432-5ft  —  Upiaćan*  odakodnlne  in kapitali!e K 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno npravo.
1                              ¥••   pojasnila   dajei       ——————
(Mm lartopstvo i Ljubljani &SMŽ v Gosposhi oliti M. 12.
Zavaruje poslopja in premičnlne proti | požarnim Skodam po najnižjih cenah, I Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljšJ sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
„Hvala za pozornost. Revanz je mogoč le proti ::  razkritju   vezirja!   ::
Dunaj - Gersthof.
Dominkuš."
2205
Prav   dober
klavir
(železna konstrukcija) se zaradi pomanjkanja prostora proda prav pocenl.
Krakovska    ulica    Štev.   19.
Velik semeni za posodo
na Resljevi cesti.
Prodala psrceisna iz Kariofili varav, Wmi Emajlneoa litega io luksusneca blaga. Prodaja se samo od 23. junija do 5. julija.
2214                                        Obilega obiska prosi                          Ivan Kna>
Št. 12023         _______                                                                                  2204
li ipi 2 IHip nrti
na deželni cesti Skofljica-Turjak
na 5500 K proračunjena dela in dobave se   bodo   oddale potom   javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovenjo enotnih cen za posamezna proračunjeaa dela naj se predlože
do 14. julija 11 ob 11. uri dopoldne podpisanemn deždncmn odbora,
Ponudbe morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlnti je zapečatene   z  napisom:   „Ponndbft  Za  preVZdt]d   ffTadbe   dVOh   tolOZObO«
tooskth tnostov na dež. cesti Skolliica-Turlak".
Ponuabi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik Stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno   ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbn.h stroškov v go tovni ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudoika ne ^lede na visino ponudbene cene, oziroma, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Nacrti proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželaem stavbnem uradu (TurjaŠki trg Št 4.)
Od  dež.  odbora kranjskega
v Ljubljani, dne  19. junija  1913. > ■
u    Nanovo prezidana prostorna    u
z lepim gozdom, z lastnim vodovodom, zra-ven Save, pri Črnuškem mosiu, blizu kolodvora, jako ugodna za letovičarje,
se proda ali pa da v najem čez poletje.
Cena jako nizka. VeČ se poizve na gostilni HTavčar)ev dvor" p. Jetica pri Llnblfani.
Kupim te rabljen, v dobrent stanju se nahajajot, labek,     2173
pokrit koleseli
za potovanje z 1 konjem. — Prijazne ponudbe pod „Primerna cena štev. 2178" na upiavništvo »Slov. Naroda«.
Lalmiv drevored.
V soboto 21. t. m.
otvoritev       2197
liega razgihovanja in prii stekla.
mm-   Na{novejfta senzacija.   ~w«
Louis Mflller            Oskar Thurcn
dipl. stekl. umetnik.                 impresario.
a. nmt
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic
Telefon 492.
Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
Ali  ste   oženjeni?
^Potem zahtevajte nove przorce 3 za 1 K, 6 za. 1  K 80 h, 12 za K,  3 4z [llustrovan   cenovnik i, zdravniškimi    nasveto [gratis in franko (zaprtr 30 h;     —   I.    Singe. ) hlgienićna     rnaan-faktura,    Dana]    L Wiesingerstr.    8 F
Krepkoga in zdravega   2194
^1 ^yp ^yp Hm 4DM
poštenih starišev, ki ima veselje do trgovine, sprejme večfa trgovina vseh strok na Oorenfskem. Naslov
pove upravništvo ,Šlovenskega Naroda'.
felna iiraniia ljubljanska
proda
osi m ilio olmii tnllov.
2202
Ravnateljstvo«
Pri demoliranju Naglasove hiše
na Turjaikem trgu         ""'
je na prodaj vsakovrsten
stresna in zidna opeka, stavbni les, kamenje za nasipanje (šuta) itd> itd.
Povpraša se v pisarni
laike Attke U" i Uni niti.
Parna lovama opeke v Brdn
p. Vič, tvrdke I. Knez v Ljubljani
priporoča svoje izdelke  strojne zidne in
usokoorstne zorezne stresne opehe
pm« dobre io tipelne kaftovosti po ili cei
Viorc« poiUI« brezplačno.        579        Sprejema zasiopnlke.
Stanje denarnih vlog na knj. in tek. raCun 31.dec 1912:
88         K 214,160.979-—         u
O. kr.
I>l?i%r#
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 31. maja 19131
ss          K 69,642.871—.         ■■
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
preje J. C. Mayer
Centrala na Bnnajn. — Ustanvljeu 1S64. — 29 toinžtic
W lariiii trg-h. Petra cesta (f kffi Jaitiraiiiii GeieraiD.
SeliiSld kapital in reservt 52,000.000 Icrot.
I                   Preskrbovanje vsch   bankovnih   transakcija   n. pr.:   Prevzemanje mmmmrmm **•%   na   hranilne
I     knjižice brez rentncga davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-
I     štovanjem.  — Denar »e lahko dviga vsak dan brez odpovedi.  —  Kupovanje in prodavanje  TFMBOIlHlk
I     pmplrleT strogo v okviru uradnih kurznih poročil.   —   Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
I     napirlev in posojlla nanje.
NajkulantnejSc iz vrše van je tersalli narottl na vseh tuzemskth in inozemskih mesti h. — Izpla-Cevanje kupanov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, i'stin, dragotin itd. pod »astnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija iz2rebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Implatila tat »ffiit^"r v Aaariko hi li Amerika.               1660
Uttmena In plimtna pojasnila Im naav*tl • ¥»••• w »■■*«• •troh«  •■«<«|#dth traaaah«l|»li vaafctfar brasplaon«.         wm~   Bnofavkai Proatatna ImmIui L|«M|ana. — Telefon itor. 41.
140 iter.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 11.
Clrkvenlca
ii Eldorado mm olabotno ofti*oke. ss
Niilitio zdraTilišće in minfeo Kopane |
pri Reki ob Adriji.
flmerika o balkanskih narodih.
Pittsburg. Pa. Amerika.
Zanimivo je veđeti, kako sodbo imajo Amerikanci o balkanskih narodih, ozir. o Zvezi štirih pravoslavnih držav. 2e iz tega ozira, ker živi tu v Ameriki naseljenih veČ Jugo slovanov, kakor kjerkoli si bodi v Evropi, ražen prvotne domovine, nadalje vsled tega, ker se svetovno nemško časopisje na vse načine trudi omalovaževati balkanske narode. Tuđi ameriško - nemško časopisje sledi v tej smeri svojim bratom v Evropi. In vendar splošno ameriško časopisje visoko ceni Jugoslovane po zadnjih junaških bojih. Amerikancu imponira junaštvo, saj je sam pred malo desetletji bil junaški boj za svobodo. In ko se je končno zaznaio za nesoglasje v Balkanski zvezi, se je splošno mislilo, da bo ameriško Časopisje sledilo nemškemu in proglasilo Jugoslovane za nekulturne narode, za druhal, ki ne more mirno živeti, ki se bije z lastnim bratom, ko je sovražnika premagal. Kako napačno je bilo to mnenje! Sedaj sele je to časopisje pokazalo, kako dobro je poučeno o evropski situaciji, kako dobro pozna diplomate evropskih velesil in da zna to časopisje povedati resnico v pravem času. Tako podajemo tu le en prevod iz-med obilnih člankov, ki jih je objavilo tukajšnje časopisje ob času, ko je Evropo prešinjal strah, diplomate pa veselje, da si bodo bratski zavez-niki sami skočili v lase. Ćlanek se glasi: »Brzojavke iz Evrope se gia-se, da je Turčija pregnana iz Evrope in da se je sedaj mirno vdala v svojo usodo mrliča, ki ga je polože v rakev in okrase s cveticami, njegovo premoženje si pa lepo med seboj raz-dele. Življenje pa se na grobu zako-panega nanovo oživi. Solnce topleje sije, otroci Balkana prosteje dihajo. Kultura vidno napreduje, gospodarstvo raste in cvete. Tak bi moral biti po slavnih zmagah sedaj Balkan. To-da kdo ni slišal o trudapoinih konfe-rencah evropskih diplomatov v Londonu? Delaii so, a zakaj in kako, o tem se je časnikarskemu svetu po-ročalo le o delovanju za ohranitev svetovnega miru in miru posredno tuđi na Balkanu. Uspeh ten dolgih konierenc pa vidimo že danes, ko neustrašeni diplomati še nišo konča-li svojega posla. Komaj, kakor smo v začetku rekli, je izdihml Turek v Evropi, udan v svojo usodo, že se poroca o spopadih med zavezniki samimi. In če se dejansko postavimo v balkanski položaj, nas preleti smrtna zona, ko vidimo iste vojake, ki so se ramo ob rami borili skupno proti skupnemu sovražniku, da so sedaj obrnili še zakajene puškine cevi drug proti drugemu. V mislih vidimo te boje in vidimo tuđi poraz krasnih uspehov balkanskih voja-kov. Ali ni to škoda, ki se v svetovni zgodovini da težko primerjati...
Koga zadene v tem težkem trenutku silna odgovornost bratskega sovraštva. Ali neukročeno bojaželj-nost še s krvjo oblitih vojakov? Ali nevoščljivost radi plena? E kaj še, sedaj se spomnite našega opomina o diplomatskih konferencah v Londonu. Tam na konferencah se je polo-žil temelj balkanskega nesporazuma, diplomati so Balkancem zopet potis-nili orožje v roke. Le poglejte! Diplomati so privlekli na krvava tla, osvobojena stoletnega sovražnika, mla<iega junca, ki naj se napase na račun vojskujočih in zmagujočih na-rodov. In ta junec naj opravlja dela prejšnjega sovražnika v prenovljeni obliki. Ta junec je že pohrustal sa-clove Crnogorcem, Srbom in Grkom. Ti trije narodi so po diplomatski mo-gočnosti oropani zrelih sadov, ki so jih že spravili v svoje shrambe, Crnogorcem je ta mladi Junec požrl Skader z okolico, Srbe je zapodil od morja daleč tja, odkoder so prišli, Grkom se godi ista, čeprav manjsa krivica. Bolgari, kot najmočnejši del zveze, so še na nafboljšem. Na njih zemljo si ni upai ta junec. Kaj je po-tem naravnejše nego to, da po zma-gi oropani narodi, hočejo sedaj deliti sadove skupno z Bolgarsko, ki pa se temu protivi. To Je tako umetno se-stavljeno za novo vojsko zveznih armad, da kraljica diplomatskih rož — Avstrija caka z oboroženo silo, kedaj se bodo sprožili na novo oni topovi, ki so pri Odrinu bruhali smrtonosni ogenj na zadnjo postojanko turskega carstva.  In  ta pripravljena
po določenem nacrtu zatisniti oči mladim državam, ki so v teh časih pokazale tako silno življensko moč. To je vzrok še vednemu vznemirje-nju Evrope, ki ga hočejo ravnoisti diplomati naprtiti na rame tem mladim štirim silam. Zato pa hočejo nositi sedaj kulturo med narod, ki kaže večjo kulturo nego njihovi učitelji, le da mu puste prosto se razvijati na očiščenem ozemlju.
Ni-li to moška beseda! Vredna pač, da si jo sleherni delegat in diplomat evropskih konferenc zatakne za klobuk, predno gre k diplomatskim konferencam.
Jakob Hočevar.
Tri leta dolgo silno trpljenje!
Prijatelj, ki me je zagotavljal, da ga je Stomoxygen rešil jako bolečega motenja prebave, me je napotil, da tuđi jaz poizkusim to sredstvo. Tri ieta sem trpel na kroničnem mote-nju prebave. Vsa sredstva, ki sem jih rabil so mi donesla samo nepo-membno olajšanje, pa ne ozdravitve. Kako drugačen pa je bil učinek Sto-moxygena! Napenjanje je takoj mi-nilo, prebavam pa tako dobro, da si bolje misliti ne morem. Cas jedi je sedaj zame pravi užitek in ne več muka, kakor prej. Izvleček poročila iz Brna od 10. maja 1913: »Stomo-xygenove tablete temelje na podlagi najnovejših raziskavanj o učinku kisika. Lekarnarji poročajo z vseh strani, da vsak dan bolj povprašuje-jo po Stomo\ygenu. Stomoxygen je idealen izdelek za motenje prebave in telesno zaprtje ter njih spremlje-valce n. pr. glavoboi, bolezni ledic, želodčne kisline, utripanje srca itd.«
(2190)
3ščem učcnca
iz poštene družine za pekovsko obrt obenem se lahko priuČi nekoliko slastičarske obrti. — Naslov pove uprav-ništvo  »Slovenskega  Naroda«.         2030
Stalni kraievni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje do voljenih srečk v Avstro-Ogr?Vi. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Ni*. 2O.      i602
5 vinarjev
vas stane dopisnica, s katero lahko zahte-vate moj najnovejši, 4000 slik obsegajoči glavni katalog, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porabnostnih predmetov in pri-mernih daril, ki ga pošljem vsakomur za-stonj in poštnine prosto.
RazDtiiljaliiia JIH KOflRUD, c in kr đv&rni do-liiittli. hst Star. Z3M (Cdn).
Prave niklaste žepne ure K 420, 5 — in več. Niklaste budilke K 2*90, han* onike K 5—, vijoline  K 5*80,  samokresi V 8—.
»■gpnM|l m prvll pev*ct|a ali pr*4plačiln. Ur.m rtrikav   —   ZunenJaVa  tovstjesa aU «mv mm|.
tfcifdUfi/
1995 Prva iOMiia tmni
omar za led
Simona Praprotnika
v fjobljaii, Jakova ilica Jt. 7.
Prevzemajo se *•• v stavbno in pohištveno : mizarstro spadaj oca : dela, kmtera vt točno in po najniijih ceoah f       .    ir^rSujeJo.         -
m im waai ra m
Vodne el#w«torje
(črpalnike nm
vrtilo)
mm ««tfnjak«
kakor tuđi
irpmlMlke j
ia vodo, ročni in  I strojni obrat,      j
motori«,
na  veter,   topli    I
rrak, plin, petro-  j
lej in bencin       |
Irdeluje najceneje  1
L K. S«4oU '
c kr. trn. ni. v Ra«.
I PoUiiro tolouo Ia od aiodl I
NajmodernejSe   postelje  od   medi,   toalete,
umivalniki po tvorniSkiti cenah. Modroci iz jeklene Žice  od  K  10-— naprej Pristne postelje od medi    »     *   70*—       » Napol   medene   postelje    »     »   34"—      » Otroške postelje   .   .   .   »    »  14*—      » Medene karnise    •   .   -   »    »    350      »
Umivalnik.....»    •    5-—      »
Razložljive žel.  postelje   »    »   14'—      » Specialist za opreme hotelov, vil, sanatorijev.
Ob sklicevanju  na ta list 5°/o popusta. Na debelo.   CeaOTnik sastoo].   Na drobno.
I. LMfBUiL Đsiaj \l iibfasse 29, telifoi Stn. 10846.
Narodna tiskarna
v Ljubljani.
Telefon št.  85.
Telefon št. 85.
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig-, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
[^©Icjarji, zaljt euajte
v lastnem   interesu   neroudoma   brezplaČHO ili pOŠt-
nine prosto prvi  slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago   po   najnižjih,   brezkonhnrenčnžh   cenah.
Karei Camernik & Ko., LUliana, Dunajska cesta 9-12,
špecialna trgovina s kolesi, motarji, avtotnobili in posamezninu del:, meiiamina delavuica in garaža.
Kako sodijo zdravniki o
Drolleieui brezovi vodi za lase.
Proti prezgodnjemu izpadanju las že desetletja intenzivno gojim lase in moram pri tem konstatirati, da so menjaje rabljene vode za lase — vseskozi proizvodi boljših firm — vsc odrekle pomoč. Pred tremi leti sem poskusil nato dr. Dralleja vodo za lase; od tmkrat so ml lmsfe skoro popolnoma pojen1,ali Upadati, osvežujoča brezova voda mi je pa za vsakdanje umivanje vode neutrpljiv toaletni pripomoček, ki se tuđi pri kongestijah in glavobolu izborno obnaša ... Ne malo mi jih je hvaležnih zato spontano oddano mnenje.                                                      Dvornl svetnlk dr. R. v M.
Moji lasje, ki so preje pričenjali sumljivo siveti, so po Vaši brezovi vodi dobili
lep svetiorumen blesk. Frhlial |6 popolBoaui Izginil... Ore u odllčen fabrikat                                               Dr. 8., praktični idrivnlk.
Ker   z  Vašo  antiseptično   brezovo   vodo   morem   dokazati   dobre   uspehe, prosim ...                             9r. med. BL, speclaini idraTnik ▼ D.
... Da se lasišče in koreninice las ohranijo voljne in zdrave, da se pospeiuje in na to Bagiblfe rast las zasluži resnićno Vas izdelek prednost pred ▼seotf drvgiaml . . . Vašo brezovo vodo bom še nadalje prlporoćal STO|im
klientom ... Tuđi na tako zanimanja polna, radovedna deloma tuđi nevoŠč-ljiva vprašanja, s čim negujemo lepe lase moje hčerke, se glasi vedno samo en odgovor: .Dr. Dralleja voda za lase*.                            Dr. med Lf C.
Originale predstojećih pišem, ki prinašajo te originale v prepisu ozir. izvlečku sem pregleda! in se pripriČal o njih pristnosti, kar s tem potrjujem.
Alieoa, dne 4. marca 1913.                   podp. Adolf Dahm, kralj, notar.
Juri Dralle, Podmokli na L.
Cena K 2*50 in 5.
Dobiva se po r»eh lekamah, drogerijah parfumrrijah, trgo-vinab t milom in botjiih     brivntcah.
!! 500 bron!!
Vam plaćam, ako Vam moj  uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez   bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev Lonček z jamstvenim pismom  1 krono. —■
Kemeni, Košiće (Kasdiaa) I. Pastfacb 12/64, Ogrsko.
616
Ište se dober in vesten
ge>$tilniear
za   »Narodni  dom« v Podgradu, Istra.
Aastop čimprej.  NatančnejŠa pojasnila
daje in ponudbe   sprejema    2188
Podgrsdska hranilnka in posojilnjca v Podgradu.
pozor vrtnarji in gostilničarji!
Na prodaj so        1887
stavbne parcele
v blizini pokopalibča pri Sv. Križa, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje
Fr. Knnaver, bamnosek istotam.
poštenih staršev             2019
se snrejme v unovinc i el blagom v Ljubljani.
Želi se,  da ima popolno oskrbo pri svojcih. Kje, pove upravništvo »Slovenskega ^faroda«.
Išče se dobro obranjen 2185
Ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod WM. V.*«
Velik koncert
se vrši
jutri, v nedelfo 15. juni ja t L na
prostornom vrtu pri 1'ravnu na
Glincah - Viču.
Začetek ob 4. uri pop.              Vstopnina prosta.
Za dobra gorka in mrzla jediJla ter pristno pijaco bode preskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi                             J. Trann.
Pri neugodnem vremenu se vrši koncert vsalonu.                                               2124
VgišEno po
nad   70 m3,                2029
naprodaj   v  Trnovem   v   Ljubljani« Več pove Val. Oregorc v BIengštb
Hajlepša kmetija
ćele občine, 27. orali zemlje) ležeča V slovenskem kraju KoroŠke, z gostilno^ opekarijo, žganjarnico, hišnim mlinom in z velikim skladiščem peska za razne
uporabe, so takol kakor loži In stoji proda za 56.000 K. Gostilua
daje na leto okoli 2400 K dohodkov in je torej sama s 4% obrestovanja vredna 60.000 K. Naslov se izve v upravištvu »Slovenskega Naroda«.4 2191
Specijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke
£ Mette
Ljubljana, Franca JTozefa cesta 3.
Slamnikij klobuki, čepiće, kravate, modno ;:    perilo itd. Ud.    ::
Vse šporine potrebdčine za tema, lov, htrisitko in telovadbo.    1
Stran 12.
SLOVENSKI   NABOP.
140 štev.
Obleke
po merl
najnovejše oblike pri:
B.O6tzl
Llnbllana
fflestni trg 19—Stari trg 8.
315
Štajersko slivovko
tropinoireci   brinjevec, vse vrste likerjev  ter
::  medicinalna žganja  ::
iB sker StojtnlB konjak, borraiftra, itaki ignje, M iz ftbrik jaiit priptrela
edina žganjarna
MBERT DIEHL
lD|
Pege
* in vse napake  polti,  ogrce, rdečo    raskavo    kožo,    ćelo
gube odpravi samo in edino
4r. Jl *ix Pasta Posipa-
« 9 tfoor v malo dneh. Obla-Btveno preiskano in spoznano za zar. neškodljivo. Od mnogih profesorfev in zdrav-nikov najbolje pripotočeno. Ob neučinku denar nazaj. Poizkusna Skatlja K V—, velika K 3•—. Eos. dr. A. Riz, lafcoratorif, Banat IX., Berggasse 17 E. Zaloge v LjuMjam;
Lekarna   pvi   „Zlatem  Jelena", drogerija  A.  Kane In drogerija
„A dri a".                 2022
»na—1| In hwoi Alres 3 graad pri«.
^^^^^ • ^MmV^^^^^k ^m    ^^p
Devin - Buckau.
Podružnica 1
Dunaj III, hm Bauiirkt si.
' uročeporne lokomobile
f    4289      ..     krmilom     ..    Dl*eZ    VCiltlla.
I     Originalni Wolfov gradbeni način      ......    1O—8OOO PS-
I   Obratni stroj i največje popolnosti in  hranljivosti
za industrijo in poljedelstvo.
r V celem iidclanih nad 750.000 PS.  ~^g
i f 3H[ KOS Sočna ulica! ________________
Specialna mehani*na pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje,  pletilni  materijal za
stroje   itd.   na   drobno   in na debelo.
ftlralai strofi od 70 kron napraj.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poukbrezplačen, trajno delo sigurno
Ker delacn brcat agentovi   so cene veliko   nlžje.
Ptutoirajti doiato iidustnji! Stare nogavice se ceno pođpletn|o|o I
Po Hajvji'čffl mMm fmw
m. ip kralj. apostolsKgga 'i&Mn.
Izredna
c. Ilir. državna loterija
za skupne vojažke dobrodelne namene.
Ti điDsma Isterlia obsega 21.146 dobltkov t intimni i sfonraen mh 625.008 tara. Ulavni dobitek znaša 200.000 K.     19U
ZrctJć r.'s bo javno na Dunaju 3. julija 1913. - Srećka stane k t
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zoilamtstr. 5, v loterijskih nabiralnicah, trafikah, pri davCnih, poštnih, brzojavnih in ielezniških uradih, v menjalnicah itd,; igralni Crteži za kupce srečk zastonj. — Srečke se pošljejo post. prosto.
Od  c. kr. generalnoga ravnateljstva za državne loterije.
-----------            (Oddelek za državne dobrodelne loterije).                - —r^z=-:------
Ljubljana,
Marile Ter.
cesta *t  U
j : (KoSizeO- ■
f r. Kupus
Ljubljana,
Ufarlje Ter. ceata it U : (Kollzei). :
Zalooa pobija in tapetniškega blarju.
Zaloga spalnili ter iedilnib soli
:: v različnih najnovejših slogih. ::
Moviio draga pohtitio.
Priznano solidno   blago
ier najnjžje cene. ^aiamčeno   trpetni  iađelld.
Otomane. M\ in žili
==   različne kakoTosti.             .
Velika izbira   3408
otroških vozičkov,
vsakovmnih slit, ogledal Itd.
V Amerike in Kanado
CUNARD LINE.
Ultonii iz Trsta dne 25. junija 1913. Saxonia iz Trsta dne 6. julfJH. 1913. Pannonia iz Trsta dne 20. jnlija 1913.
Iz Liverpola i
Campanla dne 28. jnnija 26. julija 16. avgnsti
1913.
Caronia  dne   1d. jnlija, 36. avgnsta  1913.
Mauretania   dne   12. jnlija,  9.   avgnsta,   30.
avpsu 1913.
Carmania dne 5. ja lija, 12. avgosta, 9. septembra,  18. oktobra 1913.
Lusitania dne 2. in 23. avgosta, 13. septembra, 4. oktobra. 1913.
= Pojasnila, vozna karta: ==. Andrej Odlasek, Ljubljana. Sloraškova ul. 25
Dunaj 1-, K&rntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Llovdovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene : 111. razred Trst-New York: za v Kanado po-tujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo .
Novi 1913 modeli Vzorae konstrukcije.
Izbornoga materijala Nedosežne  zmoinostL
.7»    HP     1
Športni tu vozovi iz zdrav* trik«,   landaa-
leti (o Ihaasial
t
|. W/aoHP   ! 1 Faetonl za hl- [ trt vožnje, de-fiatal Una sini In  tanđaa-leti u vofrije ' f nesta la   i a«t«Taaja     | i
|     l«40HP
1 Šestcroseđei-ntkf, športnl faetonl. tak-sasut la«4a«-1 teti In Hmaslai I   oklike Pali-! aura ■ knal-S   loa notraj
Tvornica t |HaSi BolcslavL
Podruinlo«!    Fragm,   Brao, u      Dual, •»*«po*t*.      n
Jtanouonje
v prvem nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe,   dela  vrta in drugih
pritikiin, se ođda takoj  alt za av-gust na Duna]ski cesti   štev. 7L
Letna   najemščina    560  K  z  vodarino in  gostaščino   vred.   RaTUO   tam   S6
odđa tako}               2044
meblirana wm soba
l eno ali   dvema posteljema s posebnim vhodom, mesečno 24 K.
si    Prav zmožna firma i£6e    :s
za prve vrste renomiran izdelek (iepilo) pridnega, dobro uvedenega   2193
okrolncso znstopnlkii.
Ponudbe z navedbo referenc pod tP. K. 27341 odpošilja Rud. Mosse, Praga, Pnkopy 6,
I   Najboljši teški ukupni vir.
Ceno   posteljno   penje!
1 kg. sivega, dobrega, pnljenega 2 K; boljšepa 2*40 K; prima polbele^a 2'80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*lo K; k<5 vele fine pa aneinobelega,  puljenega, 6"4O K,  8 K;  kp poha,
sivega 6 K, 7 K, belef?a, finesra 10 K: oajflneiši prtni puh 12 K. Narcflla od jl fe^ naprei franko.
Dankin^a,  pernica 180 cm dol^a, 120 cm Žiroka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60
Cm   iir.t    polnjena z novini,   sivim,   prav   stanovitnitn   puhastim perjem   16   K;    napol puh   20   K;  pub  24 K;   posamcinc pernice  lO K,   18  K,    14 K,   16   K,   »glavnice   S  K,
I 3-so, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 Kf 14 K 70, 17 K 80, 21 K, 2glav-I nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20. 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, I črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, I od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — I   Natančni cenovniki  $rratis in franko.       S Benisch, Deženlce št. 767, Ceftko.
St  11951
2193
Razpis.
li zoraibD napijila v vaši Mm
obč. Bloke, okraj Logatec na 4627*90 K proračunjena dela in  dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačtla  V Odstotkih naenottne   cene   proračunana    naj   se  predlože
9o 5. jnlija 1.1. ob 11. ori dopoldne podpisanemu Seželnemu odboru.
Ponudbe katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-
elati ie zapečatene z napisom „Ponuđba xa pre^zelfe građbe napajališča v vasl Studeno, obi. Bloke".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, đa pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnib stroškov v gotovini ali pa v p upi lamo varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbra ti ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno raspravo.
Nacrti, proračun in stavbni po goji se dobe v deželnem stavbrjem uradu za znesek 160 K (TurjaŠki trg štev. 4J
Od dež.   odbora kranjskega
.                 ▼ Ljubljani, dae 18. junija 1913.
Kmetsku posolllnlco ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestuje hranibic vlogc po čistih
Rezervni zakla) nad X 800.000.
43/0/ . /4  /0
brez odbitka renlnega davka.
Ustanovljena leta 1881.
140  Itev.
$LOVENSK!   NAROP,
Stran 13.
Kolesarji!   Pazite,
9a m pafcte v roke rania SpcMata fi u ta|tt se proMttti
pri nakupu kolcu od papirnatih otrijub.  doklef st i« atat*                  |Q9
ogledali   mojo   veliko   zalogo   prvovrttnlh   bi   originalnih
ES-KA IN ADLER KOLES.
Izvolite si torej qgledati ta prepričali se bodete, da se najboljie in primk&rmm najcenejie -   kapi tamo WW   pri domafi, strogo toUdai tvrđU   ^H            ■- „tii-_
ANA OOREC, specialna trgovina s kolesi in deli.
LJablja«*,  ■■Hj« Taraslja ommtm  «4.  <■•«! s«*«|  aaappa«  KaH.a|a. Zahtevajta eaailk.                                ■ajvaAja l«a»—|awatalaa kalaš.
f Koroško 1
Koro&ko!|
Edino slovensko narodno pod je t je!
Hotel TRABESIHG6R
v   Celovcu,   Velikovška   cesta   štev.   5.
Podpisana voditeljica wBe4el« Trelitejatajpi" se vljudno priporoča vsem velec.
slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa  ostanejo v Celovcu.
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja
in zajamčeno piistna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegtjišče
poleg  senčnatega  vrta    ▼ hotelm Trmbeainger  dobite vsak  dan,   posebno  pa   ob
i sredah, prijetno slovensko družbo.
i             Slovenci,   ustavi ja j te  se   samo  v  edint   slavenski   narodni   goslilni  „I0TSL
TEABISUI01H" v CeloTCu, kjer toste vedno dobro postieženi.
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča voditeljica hotela                         2122
Leon Alojzija.
Praktične in cene ograje E-C^STiS
791-11. I
iz ilćastUi mret in kovauega leleia precrc- ~- : tuđi najkrasneie opremljene, vrtne ograja Iz kovanega železa, atopnttke ograje, okenaka mret«, ogra|e za grobove, grobnice, balkone in proćelfa, večkrat snkane ftasterooglata, v ognju pociukaae ter fttfrioglate atrotne ticaste pleteaiaa za ogradttve fosdot-, rravnikov n vrtov, za varatvo proti lafcem, pasjake, fazan eri Je, voliere, IgralUta sa Utra-taMla, Eabitxeve atene in oumirake graalbe, dalje mreže za pesek in gramoz, jeklena I odeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
Huttsr S Uz i I Danai TI, Mita 26/42
tvornica sitarskega in klobučevinastega bla^a. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
Ivan Jax& sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
Šivalni Mi
Bmp'afD! JoirU za vezenje * tiUL
Pisalni stroj i „ ADLER",
spletu« srreji
vteh   vellkostf.
za roAblBO  ta obrt
LiDtljaiia
Fr. Ševčlk
Sdsvska d. 7.
puškar
priporoCa svojo velll» »eđtf ramoTrstnih                    63
pu6k In samokresov
lasta«*- izdelka, i«kor wdi Mlfllaklfe, ***** «? fciMfc >lM|a
nralsknŠeiiUl «ih,  za katere  jamčim za dober  strd.  Fosebno  pnpo-f"n   Uhhi trocevke in pmik* iMk • Krupporimi cerml a bns-
dimni smodnik. — Priporočam tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
J0J~   po fiajniJfcjlh oon«fc.   ^H
otroSkfli vozičkov
'                              aV^am     ^B^^^aB^ha^a^aVi^k     B^b^bI      flB^B^flBtaB^B^B^B^ft
time.
ILFaklo
Josip Rojina
krojač prvo vrste
se nahaja seđaj v Jastni hišl
fonta JožEla cesta i
konkurira z največjimi tvrdkami glede f inega kroja in elegantne izvrši tve.
Tnraifta zaloga nalfinejšili angl. ie fraoL specijalitet blagi
: Zavod za uoitaifanie.:
] Zdrave, [Une ofroke
:  72    hoćete imeti?
J    Potera jim dajte uživati izboljšano,   aro-
M    matično rlbfe 0l|6 iz lekarne pri zlatem
i    orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje
J    olje iz katerega je popoinoma odstranjen
,    zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80,
;  Zoper kaielj, zasllze-
■  aost  In   prehlajenle
,    je v tem času za  otrove  najboljše pre-
n    izkušen   in    mnogostransko   priporočen
j   traotćev sok. — 1 steklenica 1 krono.
J   Zaloga    vseh    tu-   in    inozemskih
«   »pecialitet   ter   preizkušenih   do-m                    mač ih zdrav iL
i   Izborna toaletna sredstva „Ada11.
:    Vedno sveze gamijeve !penalitete
"   Odđajajo se tuđi zđravila za
;   ilaae vseh bolaiških Mafaln.
*    Rizpoiilja se 2 krit na din na vse strmi.
N
E            Pharm. Mag.
; Josip CIžmaf
; Iekarna pri zlatem orlu
; Lfabliu«, Jarftl««T trg it 2.
POZOR!
POZOR!
[fttlilii satei
Viktor Ba|t
Siolvim A | om Jtam pttt
Sopki, venci  • trakovi   in napisi st
iidclujejo vm maHamttk o—rt. Dato
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
aihiti vtneev.
Priporoča m x odličnim spoštovmnjem
Trgotiaa i oroUen ia ckr. zatofa imodnlki Ledioer & Joagl. Orađec Sporgasse K |
priporoča po tvorniških cenah kot najboljie branilno orodje avtom. žepne pUtole, točno zattrtljene »istemov ,Browning-, Steyr", .Mauser" in .Bayard* samokresi najbogatejše iz-bire že od K 5*50 naprej, floberti in                                 .
klrtbintffce, dvocevne   lovske puške od 36  K naprej.  Patrone,  patronske stročrnce itd. Ud Cenovnik grtUs in franko.                  4658                   Cenovnik  gratis in fnmko._______;
Hotel Lloyd.
■ Mom 'v »Uw i*ii*i ti
priporoča slavnemu obČinstvu                                     2106
KAROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7.
gospice za pouk v kuhanju se vedno sprejemajo.
Najbolje ogrske salame, fina sočna gnjat (šunka), kranjske klobase, prekajeno meso, slanina s pa« priko, najboljši pristni emenialski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča  tvrdka   =
*                                                                                                    1772
Umi,
Linhljana. MiiHm Ia.
Vsakdaoje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.
Blagovolite pisati po vzorce!        Blagovolite pisati po vzorce!
f   Radevolje Vam na ogled posije dobro znani izvozni zavod modnega
in manufakturnega blaga
> I ]. Balili! io it, tepali Pojmi, Mi
Novosti modnega blaga    a
^y      eponge f deleni vezeno blago, svila    A
V^^avličkova tka-^^iina, kanafasi,^ Tobci,   brisače,^s
Siy platno,
/ pregrinjala, sipkovina.
Havličkova tkanina „KvetuSe" 1 kos 18 m K 12*60, 23 m K 15*80. Posebnost. Podčbradska
kopali&ka tkanina 1 kos 23 m K 22*40. I zavoj raznih prainLh o stan kov, okusni vzorci
401» za K 18 —, najboljše vrste za K 24—. Pregrinjala za na steno K 5*60. Ceniki in vzorci
franko! — Okusni v7orci — nizke cene — dobro blago — Vas iznenadi!
Hini ii miKRjii pl
v Ameriho
z modernirai velik i mi brzoparoiki iz
Ljubljane tez Anlwemen v new-Yoik
37                          je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   parnikih  Finlanđ,   Kroonlaa4, Vaderland, Z^elaml, Lapland Ia Samlaad,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anturerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz fjnbljane vsak lorek popolSne
Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrat
f% KanacU w Smrno Ameriko in je  ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi YorJc
Pojasnila daje viađno potrjei zastopoik
Franc Dolenc
v Ljubljani.
Kolodvorska ulica ^,e, stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilllioa.
Najulije cene.
VitaMllHu 1MT.
Uitanovljent 1847.
Iiim lisna J. J. Haglis
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    **
Italvetia uloga psblštva
sa tpala« bi |«dilae lobe, isloae Ia gospoike
MH  Prtfng«,  tutori, atodrool aa nmal
ttaaaatt aioarod, «troikl voattU Itd.
Mafllitif ftlaia.
Stran 14.
SLOVENSKI   NAROD.
140 štev.
Kadar hoćete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpeine čevlj© za dame, gospode in otro ka. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno periio itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte set                 3440         Prosim, prepričajte se!
„PFAFF" Pozor!
Pozor!
Kdor si   želi   kupiti ▼ resnici   dober   sivalnl   Stro],   naj
kupi samo pravi
PFAFFOV STROJ
ki nosi na glavi in stoj&lu ime jPtall1 in se zanj 10 le t jamči
Velika zaloga koles
kakor WafIeDrad, Ruch, solidno ljudsko kolo Ko smo s in Ilirija kakor tuđi vsi posarnezni deli in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.                        Cenik brezplačno in poštnine prosto.
jrw^aiwXv I          u-^J mć^m   n—/Jcri j^js—j rSi    r^ * -            i   > r^ i fr"C-L. ^-       « i
Prvaj  največja,   najstarej&a  in  najsposobnejia   slovenska   tvrdka in  Iz-
pOsojevalnlca kl a vir je« in harmonije« na avstrijskem   jugu.   Velikanska
trgovina vtega glasbenega o rod ja, strun in muzikalij.
učitelj Slasbene  matica In sodno upriseieni  strokovnjak c kr.   det, sodniie
»Zvezda« nasproti    I .nhiiatiA      KnncrrPQfii    tra   ^t    1^    »Zvezda« nasprot! : minske cerkve :   LJUDljaiia,   IVOIlgreSIll   IFg   M«  IO    . nunske cerkve :
Klavirii, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Mscndorfer. ftmdolf (ne Anton)   StelihaiiT,   (najboljSi
: anc'e^k! si^te-n sedanjosti), : ■61x1 * Heitxmann inerrekos-IIivi p an r; z Lexovo mehaniko). Brttje Sungl, Czapka, Laaft *
Oloss koncertni 71 4okt. planini) n Hčrftg^l (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le Jas, njih edini zastopnik  za Kranjsko v           -»i—^■■■1
velikanski zalogi in  izbiri (vedno 30  do  40  instrumentov).
-------     —                     Zato svarim pred nakupom  cvent falsifikatov ali navidezno
cenega bofeina ziasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 19 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najbGljših tvrdk z resnično lOletno postavnoobvezno garancijo. Tuđi preigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševame in popravila sol.in ceno. tiobena dmga tvrđka ne zamore anditi tako cenefa. nfodnefa iu zanesijiteft niknpi ie zategadelj, ker goraj označene prve toTarne ne dajo svojih kU?irjev na Krujskera nikomor t zalogo kakor CdiflO meni il đrngič pa  zato,  ker je ta kopćija  moj  postraaski  zaslmick   ia  brez  vsake   reiijc
Otvoritveno naznanilo.
Podpisani naznanjata slav. občinstvu, da je lepi, proti vetru 2avarovani
nt mmm pn jzenjski pmi" otvorieo.
Točijo   se   zajamčeno   pristna   vina,   Reininghausovo   marčno pivo ter plzenjski prazdroj. Vedno dobra kuhinja. Zmerne cene. Naročniki na bran« pri znitaoi česi so spreimoio.
Za obilen obisk se priporočata
11 Sdimlflt. mtavraterkl
1957                                                      Gradišće št. 2, prej Flala.
Štajerske /užine Utega jekla
Fužine: titešm (Štajersko)
Centrala: Daoaj VK. Waligasse 39
Danner & Co.
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
jekla za vrtanje kamenja, Joklo za seklre, noie In razllčno domaće orodje, =   pile, kladva L t d.  s
s$   najboljie kakovosti.  $;
Dopica|«i slorvnak«, hrvaik«, srfcsk«, ruka, q      Iraasosko, angloik«, ttatt|aask« IM.      m
yivtomobilskc vzmeti.
ta Mtr
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoća svojo
veliko zalogo gotovih oblek aza gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri  se po najnovejših  V20f-cih in najnižjih cenah izvršujejo.
Vsak dan svež
sladoled
in
ledena kava
se dobi
v slaščičarni
J. ZALAZHIK
Stari trg  št. 21. ^
5. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg UrbioCeve rainnt. Ujjovinc prtporoCa
klobuke
slamnike
iEDite. razoo lošho periio, kravate, ovratnike itd. iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežera točno.
LMKUSCH
Ljnbljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber          ,
d^inikm ta •olncitikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
IC. kr. priv. tovarna za cement
Trbovelfike pramogokopne družbe v Trbovllali
I  priporoča svoj priznano izvrsien Portland-eement V vedno enakomernl, vse ođ
avstrijskega društva inženirjev in arhitektov  določene predpise glede tlakovne In
I podome trdote daleć nadkrilittloćt dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala               2307
raznih    uradov    in   naj slovitejšib    tvrdk    so     na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, \.f Maximilianstrasse 9.
ifst* •evljiRi L 1642.
lovama olinatiti barv, laka in flrneža
Telefon
Jlenila
151
BRATA
EBERL
črkoslikana, lakirana, sf avbna
Prodajalnica:
Miklošičeva   ulica  št. 6.
nasproti hotela „Union".
liipa
in ooitma slnkana:.
231
Delavnicas
Igriška ulica stev. 6.
Električna sila.
Mlatilnice vseh vrst = tn konstrukdj =
za gladko slamo, z iztresalcem slame, sitom, na-vadnim in  dvojnim  čiščenjem
i zaobrat zmoforieni. navodo alinagepeli
W najnovejše  in   stanovitne   konstrukcije   izdelujejo
in dobavljajo                  1843
h Majiai i [o, Đonai
tvornica  poljedelskih ia obrt strojev IL, Taborstrasse 6t 71.         |
Frankfurt na M.,        Berlin,        Pariz. 700  odlikovanja
Bogato  ilustrovani  katalog  štev. 98 gratis in franko.
su   Želijo se zastopniki.   ni
Idrija-Logatcc, kolodvor.

Idrija - Logatec, kolodvor.
Odh&d Iz Idrlie:
ob 6*— zjutraj #  12*— opol dan „     330 jx>poldan
' Prlbod v Logatec:
ob  750 zjutraj
,    l'4O popoldan ,    5' 10 popoldan
Odhod U Logatca:
ob  8*30 zjutraj 9    2-30 popoldan »    6'30 zvečer
Prihod v Idrt|o:
ob 10*20 zjutraj ,    4*— popoldan .    8-15 zvečer
Gene i aviomobilnlm amnibusom:
Cese s kombiniraiiim automobilom;
4649                                                   L razred      II. razred
za osebo     za osebo
Idrija-Lopatec     ali naipretM   K 3—    K 2-—
Idrija-Godovič             9           , 150     , 1«—
Godovič-Hotedršica    ,           . 1*50     , 1'—
Hotedršica - Logatec    .         , 1*50     . 1*—
L razred        n. razre*
za osebd       za oseb6
Idrija - Logatec     sfi aasprotM   K 3-—    K 2*—
Idrija -Godovič             ,           , 1*50     , 1*—
Gođovič - HotedrŠica   .         k 1*50     t 1*—
Hotedršici-Logatec    „            , 150     , 1 —
Označena vožnja se vrši vsak đelavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan9   ob nedel]ah in  praznikih vozi   le opoldan omnlbas«
Tftcoost st po Bitnosti ndrtaje, vnidar pa m prenameo oosue ođgavonosti u moreoitao zaindo.
Valentin Lapajne v Idriii.
■nnnn^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^^*^^^^^^^^^^™^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bai
Majceoejla in najhitrejla vožnja v Ameiiko s pamiki JeveroneAga llojda" iz
34H
Bremna NewYork
m   oesarskind   bnoparniki   „KAISEB   WHHELMil,  „KROHPSIHl inUBBJP1, „KAI8E1 ¥HHELM d. 6R0SS£u.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dniB
NatanČen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriškili ieleznic dobne
▼ LfaMfaBl edino le pn
mm iHtufu«, Kmomonka m u 35
% Disproti občezntiti gostilni .pri starem Tišlerju".
Oihtl is LJabllane |o vsak ter«k> ietrtek In soboto. — Vsa
polasniU, ki se tikafo potovanla, točno in brezplaono. —
Pestreiba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Colorado, Meksiko, Kalifornijo Arisoaa, Utah, Wioning, Nevada Oreroa in Washinrtoo nudi nas« 4ruštvo posebno ugodno in iz redno ceno ćez ikalvestaB. Odhod na tej prospi iz Bremna
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tnđi Hstki preko Baltinora in na vse ostat« dele sveta kakor BruiMJt, Kit* Iteitt-Alres, Ctloako, Siagaptrc t AntrallJ* |td>
m I
e
140. Stev
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 15.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Gradišće 7
oblastv. konc. Instalater za električne naprava, Inči, prenoe sli«i dalje hlftitlh svoitll, telaffonov Itd. Strelevedne naprava! Poprava v stroko •padajočlh del. V zalogi blago prve vrste, proračuni nm razpolago. Opremljen tem z najboljftlntl In najno-vejslml    preskuievalnimi   aparati.    —    Cene   In   dalo    solidno!
Pfi jipimsi vi so \ priTiraika
Uhko doseže vsaka gospodinja, ako namesto presnega masla rabi edini polnovredni
inadomestek za presno maslo: margarino Blaimscheinov »Unikum«. Margarina »Unikum« se izdeluje iz najčistejše goveje   obistne  tolšče v zvezi   z   najfinejšo   smetano ter rumeni in se peni kakor navadno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem -  mestu ali v vsaki vaši, naznani na vprašanje edina  izdeiovalnica  svetovne znamke
Blahnsttifina margarina „Baikini" ntnžene tiomice margarine in presnsfi masla, taj 1IV.
Prva gorenjska  163Q
košariška obrt v Radovlil
(Izdelki   državnih   učnih   delavnic).
Moderno pleteno pohištvo, vrtna za-slonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni solnčni stoli, zaklopni stoli, vlaknaste preproge, kopalni čevlji.
Vse porabnostno in luksusno košarištvo.
v^5§^\
faff šivolni siroU I
so priznano najboljsi.
Pouk Šivanja in vezenja na stroj brezplaćen.
I HTA'VAC-V'b   Najnovejši brzošivalni stroj za krojače, obrtnike, brez I H" W WM m *   čoioička^-iio 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
f               17'I       špecialna trgovina šivalnih strojev in koles
1§I1»  VOK   Lublana, Sodna ulica stev. 7.
Desetletno Jamstvo. — CenlU zastonf In poitnlne prosto.
Slovenska trgovska šola ¥ Ljubljani
Kongresni trg itev. 2
s pravico javnosti vsled razpisa c. kr. nvnistrstva za bogoćastje in nauk z dne
20. avgusta 1911, št. 28.837.
5prcjemn© naznanilo.
V  dvorazredno Slovensko trgovsko solo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci
dne S. in 7. folija t. 1. od 10. do 12. ore dopoldne.
V  pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13   et ter SO đvrŠili najmanj šttri razrede ljudske sole.
V   I.   letnik   se   pa   sprejemajo   učenci,   ki so stari najmanj 14   let   in ki napravijo   posebno   sprejemno   skušnjo.   Brez   sprejemne   izkušnje   se sprejmejo v I. letnik  le učenci,   ki so vsaj  z zadostnim   uspeborri   dovršili 4.  razred kake srednje ali meŠČanske sole.
K vpisu naj   priđe jo   učenci  v spremstvu starišev ali  njih na'nestnikov
ter naj prinesejo krstnl list, zadnfe iolsko izprićevalo in K 15'— vpis-, nine in prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje — tuđi pismenim potom —-
ravnateljstvo.
V  LJUBLJANI, 20. junija 1913.
Canadian Pacific
Iz Trsta v Ameriko.
Nova direktna brzoparobrodna linija               1363
za pohikt ie razno igi i Ruto in ft im Sevme tarnike.
Odhod iz Trsta v ćetrtek, 10. julija 1913.
Brzoparniki so tako zgrajeni, (U obstoji III. razred samo iz kabin ali kamric za 2 In 4 osebe skuptj, so najmodernejc opremljene In zračne, na razpolago imajo potnikl na krovu sprehajalfSče, Jedllni in kadilni salon t kompletno domačo godbo itd. Hrana je domača, izvrstaa postreiba in najnižje cene. Prtljaga je do 100 kg prosta. Vsi potniki 3 razreda so nastanjeni v kabinah in imajo vse udobnosti, zato je ta nova linija najpripravnejSa z* potnlke v Amerike in za poSiljanje raznega blaga na vse strani Amerike. Vsa tozadevna -------   pojasnila daje točno in  brezplačno,   koncesionirana potovalna  pisama   == ;
El Smarda ? LiiM DumjAi l a Ti Ma pnjiliia. j
Perje
za postelje in puh
priporota po aajnižjih ceuk
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred  Skofijo   štev. 2O.
Zunanja naročila se točno izvrSujejo.
Đstanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretuna sukna.
'JOS.REICH
I Poljaaski nasip - OzKa'ulica šU. 1    Sprejemali šče    l
Selenburgova ulica št. 3.
J Postrežba točna. Solidne cene.,
FlKiiLDoikai;
LHana, iMmm Blita l S i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov lovskih potre&ščHi. mW koles (bicikUv)
kakor tuđi
umetalai wi\ po najDifjih inA
Popravila pu^k, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik  zastonj   in  poštnine   prosto.
Velika zaloga
steklenine, porcela-
na, svetllk, zrcal,
šip, kozarcev, vr ckov
Ltd.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih  cenah.

1ZPRASANI 0PT1K.
NA.iVECJA ZALOGA OCAL,ŠCIPALNi --K0V.T0PLOMER0V,ZRAK0MER0V DALvJNOGLEDOV ZFIS, BUSGH, GOr.h ' ITD.MIKROSHCP0V,   INSTRUMF NiToV JA    INZEMRE   . T C . ITD.   ,.
DELAVNICA 7 FLEKTRICNIM I
OBRATOM.CENiKl BPE7PLA! N J
I Ptava Ui neprava ijidiezeiL
Povest —  Splsal   Blaž   Pohlin.
I Ccna broš. 1 K 60 vin., vc*. 2 K I 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
: Opatov praporšCak.:
Zgodovinska povest Spisal Iv. Retnec.
Cena broš. 1 K 80 vin^ vez. 2 K 70 vinn s pošto 20 vinarjev več.
•                                                                                                                     ------------------------------------------------;     l
Ti   najnovejši    zabavni   in   ve3eli   kojigt    priporoča   najtopleje I
J(aro9na knjigama v Ijubljani.
Ugodna prilika za nakup!

4 za postno vožnjo :: :: zt 3 pinegavci za težko vožnjo 2 za hitro vožnjo (jukerja) 1 za jezo in :: ss :: :: sa 1  lepa plemenska kobila   si
vsi stari od 4—8 let so takoj po ugodni ceni na prodat pri gosp«
Josipu Seidlu v Spodnji Šiški št. 2.
JiOZDHI BISEM
te-        ^^   RPP7 ALKOHOLAi[-^a§|
meSans sTuuenčnico.grenćicoaii so&vico. tuđi nvT5tna
Krepćilna pijaca;
1466
POZOR* Ker izdelujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahteva|te torej 1 izrecno wm~ goidni biser ix izdelovalnie gozdnega bisera, Bnto-Hncovice. "•■ I
■BHIBHB^BiBBBiBHB^BlB^B^BB^B^il^BllHBflBVHHBVHBlBlHBfl
Št   1378.
Ra.2S]3i^.
2163
Mestna občina v Idriji namerava svoje
oosloi št. i Mti v stanovanjske niene.
V to svrho se razpisuje  oddaja del, ki so  proračunjena, kakor sledi %
1.  Zidarska  dela    .    ,   45774 K 46 v
2.  Tesarska deia   .    .    10506   »  80 »
3.  Krovska dela     .    .     3143   »  50 »
4.  Kleparska dela .    .     4068   » 66 »
5.  IMizarska in ključav-
ničarska dela.    .    .     9236  » 80 »
6.  Pleskarska dela   «
7.  Steklarska dela   i
8.  Pečarska dela ,    j
9.  Slikarska dela .   '< 10.  Razno      .    .    .    i
1435 K 50 *
902 » — W 2272 » —. * 1068   »20^
556   »  33 a*
skupaj    78964 K 25 y
Od svote za zidarska dela se   odračuni   vrednost že  stojećega zidišcay
ki se bo moglo porabiti pri novi zgradbL                                                          i
Pismene, vsa ali posamezna dela obsegajoče ponudbe z napovedjo po^
pusta ali doplačila v odstotkih na enotne proračunjene cene, se naj  dopošljejof
do 3G. |nnl)a 1913 županstvu v Idrl|L
Ponudbe, kolkovane s kolkom za eno  krono,  je doposlati   zapečaten^
z napisom: „Ponudba za previem gradbe občiashega poslop|a št. 509 v Idrlli".
V ponudbi mora ponudnik izrečno izjaviti, da so mu stavbni pogoji ^ vsej vsebini znani in da se jim v slučaju prevzema zgradbe brezpogojno uklonit
Ponudbi je dodati kot varŠčino 10% stavbnih stroškov v gotovini a!£; v sirotinsko varnih papirjih po kurzni vrednosti.
Občinski odbor ima pravico, iz brati pomidnika ne glede na visino po* nudbe ali  cene.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled v ob^mski plsarol v Idriji.
Mestno  županstvo w  ldrijir
dne 17. junija 1913.         župan. WaB atrmaBm
^»xlpoxo<5a.ro.o #&peciial3ao
Humsko in otrošho KonfekcUo
zelo solidne tvrdke
IM. Kristofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg  Stev. 9. — Lastna  hiia«
Krasu*                         Fine                   .      ■edeme
KOSTUME,       M f   IIJIP       STSZ1OKE,
PBA81IE PLA8CE,    Dl    11   g   p     SP0BTNE  SAPE,
i motan haue, i   DlULL   otboske cepice,
KRILA.           "W                                   PEBILO.
OTROŠKE vm-mu MLADENKE
Bgl«alta« p«rllo  in  dmge  potrebiUne sa  novttr«|«nike.
Poiilja na izbiro tuđi na deželo.
Stran 16.
SLOVENSKI   NAROD.
140 štev.

Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::     nega blaga,     ::
Manufakturno trgovina I
na debelo in drobno.
Ljubljana, Stritarjeva ulica.   I
Brez konkurence!
F. ]L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj pritežni, lieni in najboljše kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
^             Prešeraova ulica št, 5.
Oovssersfci  čevlji  za turiste, higfjenični Cevlji za otroke ia Uwn-tennis-£evlji.
'$>.      K 12-50—16*50.
kosio!
kolo!
Kdor nam era va kupiti   en stroj  naj  ne   zamudi ogledati si
Đainovejši patentovan!kosilni stroj »IMAJ"
za   4Q%   lažji   za   goniti,   kakcr   vsak    drug   dosedanii   kosilni   stroj. Tuđi   so  v  veliki   izbiri   izvpstne  amerikanske   koailnice
Mack Cormick in Deering
enovprežne,   dvovprežne   in   kosilnice   za   vole   ter   preobraČalni Stroj i in grablje   najboljših sistemov pri
Schneider & Verovšeku
trgovina z želcznino in stroji Ijubljana, Dnnajska cesta 16.
Nizke cenel          Jamstvo!          Točna postrežba!
Angp Rostume
različne toalete
priporoča in izvršuje
damski modni  aieiijć
Joslplna Šetinc-Bersin
Ljubljana, Kongresni trg 6. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
?120
Uničevakc stsnic :: Ting-Gng, ::!
!   oblastveno varcvan, pomori takoj vse   1
stenice z zalego vred.
Nestrupeno, biagodišeče, razkužujoče.   I
Dobiva  se v steklenicah po   60 vin.,   j
i  zraven  spadajoča  brizgaina  20 vin.,   I
v ! i   in '2  litrskih  steklenicah  raz    I
meroma  ceneje          213^   1
v glavni zalogi  v Ljnbljani pri   |
I Antonu    Kane,   drogerija   in   I :: B. Čvančara,   drogerija. ::
Draga sredstva odločno odvraćajte!      j
Pcglavitna zaloga: Dunaj. IV!!!. Ganztgasse 11.
UILJLtlL Uitlv šjCiiiltl«
Kakor na solneu   beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
v ^H       ..^''•»^■^gv aWfc^a^MBMi^a»a>a^>*ilMm <>*

Persil  ne vsebuje — kljub svojemu hitremu    učinku   —   nikakih    perilu škodljivih snovi.   Zajamčeno neškodljivo   pralno sredstvo.
Gottlieb  Voith
DUNAJ   lll.|1.
NaprodaJ po vseh trgovicali.
IPATENTEI
I                                                                                                                                                                                                                                                                                    vseh dežela izposluje inženir                                       94   I
ItM« <BEXiB^HAUS*   oblastveno avtor. in zapriseženi patentni ođvetnik   I na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.                       I
s Na  paieniiranem dr. Gasparyjevem 5
stroju za stresno opeko
dela mnogo sto obratov. Tuđi na
dr. Gasparyjeve votloskladovne betonske stroje, cementne zidne opeke, plošče3  drenažne cevi itđ. I
Oblike za stopnice, cevi, beton, stebre itd.
Tovarna strojev
Dl Gairi 1 [0., Uritit pri Lipskem.
Obisk dobrodošel.                      Korespondenca ^eška.
Katalog 6t. 24 zastonj.
Ivan Bizovičar
mnetni In trgovski vrtaar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priperoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno ::       izdelane   vence,   šopke in  trakove.       ::
Dalje ima na razpolago :: za izposoievanje :: ob mrtvaških ođrih drevesne cvetlice, kakor tuđi najli-nejše dekoracijske cvetlice za dvorane ::     in balkone,     ::
Imam tuđi vsakovrstne   I
sadike do najžlahtnej-   I
ših cvetlic in zelenjadi.   I
Sprejemam tuđi naro-   I
čila za na deželo. Vsa   I
naročila   se   izvršujejo   I
:: točno in solidno.  ::   I
Brzojavke:!. Bizovićar,   I
s  vrtnar, Ljubljana.   ::   I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
U    Delnlška glavnica 8,000.000 kron.    si
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond i   okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v S pije tu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprelema vloge na knjižice in na tekoči račun s   ter lin obrestule od dne vloge po čistili   ::
43  Oj 4 |O
Rrnmnrn li rrnrb^m DunaJskim komunalnim a K 20*—. Glavni dobitek K 300.000*—. rlUlllciC li M Hl liti III Kreditnim .... a K 26*—. Glavni dobitek K 300.000*—. Žrebanje 1. julija 1913.                            Zrebanje 1. julija 1913.
Ugoden nakup!
Ugoden nakap!
Naprodaj je glavno poslopje
(krasna dvonadstropna hišat posebno solidno zidana) v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 31. K hiši pripada okoli 340 m2 dvorišča in okoli 700 m2 vrta ob Bleivveisovi cesti ter dve postranski stavbi h glavni hiši prizidani, okoli 17 m dolgi in okoli 6 m široki. Vpeljana je kanalizacija, elektrika in plin, izredno lepi, veliki in visoki prostori, v vsakem oziru moderno opremljeni. Porabljivo za gosposko bivališče kakor tuđi za vsako obrt in trgovino, izredno ugodno ležeče pa za hotel ali gostilno z vrtom in hlevom event. tuđi garažo, na najbolj prometnem mestu med južnim in državnim kolodvorom, oziroma v posredni blizini obeh kolodvorov. V vsakem slučaju izredno ugodna prilika.
Vse kar se proda, se lahko ogleda  ob delavnikih od 4. do 6. ure  popoldne, ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. Pismene ponudbe in vprašanja na JOS. ZIDAR, Ljubljana.                                2\u