V Ljubljani, četrtek dne 23 januarja 1919. Leto III. Izhaja razen nedelj In praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo Id apravnUtvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poiti s dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, zapol leta K 2i' , xa tetrt leta K 10'50, za meaec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, ta - ostalo tnjino in Ameriko K 54. filai \m\m\i socialno deifiiatii ilmli Inseratl: Bnostopna pctit vrstica 30 v; pogojen prostor KI1—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije aa list so poitnin« proate. Posamezna številka 20 vinarjev. Št. 18 Bavbav, boljše vik! 1.0 nekoliko sc ozrimo nazaj v zgodovino svetovne vojne, pa se spominjamo, od kdaj izvira opisovanje bolj-ševikov kot hudodelcev, ki so ropali in pobijali rusko prebivalstvo in g;l terorizirali kakor to delajo baje še dandanes. Najhujši krik proti boljševikom je zagnalo časopisje takrat, ko se je sklepala brest-litovska pogodba 1,1 Potem dalje, da so imele avstro-ogrske in nemške vojske moralno opravičbo za prodiranje v Rusijo. Z 1 takimi argumenti je tudi ententa pričela gonjo zoper boljSevike, ko je jela pretiti nevarnost, da ententini kapitalisti izgube svoja velikanska vojna posojila, ki so jih dali zaveznici Rusiji ter izgube vplfv na razvoj Rusije, ki ie tako bogat vir naravnih zakladov in dobro tržišče za bogate banke ententinih držav. Ob polomu srednje Kvropc ie meščanski boj proti boljševikom nekoliko ponehal. Vrtoglavost evropskih 'tapHalistov sc je izgubljala v dnevnih dogodkih doma i!' tu bilo časa, se baviti z boljševizmom. Komaj pa so 's- razmere nekoliko konsolidirale, že zopet pričenjajo s staro potjo proti boljševikom in boljševizmu. Kar so nam zdi potrebno, je to, da prav jasno pojemo, da je boljševizem program ruske socialistične stranl>e, k. ima nedvomno v ruskem narodu veliko za-sla.-»ijo. B( ljševiztm je program, ki ga mi sicer podrobno "o poznamo, z ogromno zasnovo, ki hoče preobraziti človsško družbe, v komunistično. Smoter stranke je po sv< jI siiicri temeljit, globok in učinkovit, nikakor pa se '>e da primerjati boljševizem z zločini, s pobijanjem, z ropom ln uvajanjem običajev, o katerih piše meščansko casop.sje in ki so naravnost nezmiselni, topa neumnost. Vsa ta opisovanja imajo edino ta namen, da ogrdijo re-vol icioiiarno gibanje narodov. Grozovit strali napravljajo boljševiki tudi s tem, Ker zbirajo tt(milijonsko vojsko, da razširijo boljševizem .Po vs‘j Kviopi. Koliko je resnice na tej vojski, nam ni zimo, n'e?čansku;i poročilom pa ne verujemo, zakaj ta bajka uttgtie biti le strah v meščanskih možganih, ki so bojs socializma. Nepošteno je terej označevati poboje, rope, nasil-stva z. besti'o bt lJScvizem in nedostojno nazivati roparje in morilce i boljševiki. Krivica je krivica, rop je rop, poboj je poboj. Ce bi hoteli rabiti izraz boljševik za zločince, potem bi bilo to iine veliko bolj primerno za vse tiste, ki so z oderuštvom ugonobili milijone siromašnega ljudstva, ki so pospeševali svetovno vojno in s tem pomočili mil jotie žrtev in opustošili ves svet. To so pravi koJjš.jViki v vašem zmislu; kakor ga pa rabite, ie ne- j ‘•mostno. Žrtve, ki so padle v boljševiških bojih, so naravnost Neznatne v primeri s temi žrtvami. To smo morali pribiti, nc da bi se zavzemali za boljševiško politično taktiko. Naravna meja Italije. Naravna meia Italije proti vzhodu jo baje razvodje j med adrijanskim in črnitn morjem, t. j. tedaj V bistvu ena erta, i\i se je v premirju, sklenjenem med Italijo in bivšo Avstro-Ogrsko določila kot demarkacijska črta. Iz imperialističnih razlogov se baš na to okolnost italijansko časopisje sedaj prav rado sklicuje, dasi ni razvidno, zakaj bi ravno razvodje moralo tvoriti mejo : •ned dvema državama. Ce je na eni strani res, da naj j država združuje vse one, ki so si sorodni po jeziku, po krvi, po navadah in življenjskih običajih, ki tvorijo jedno gospodarsko enoto, tedaj mora biti ravno tako jasno, da j mora biti meja med temi različnimi skupinami le taka, ki v resnici loči različne elemente. Samo ta meja bo naravna, ker združuje sorodno in loči, kar je tuje. V resnici tudi vidimo, da se pri določitvi državnih 'n e j. državniki niso ozirali na take geografske meje, kakor so razvodja, ako se niso krila tudi z ctnograiskiml mejami. Najbolj lep slučaj v tem pogledu nam nudi Italija sama. Ako naj je razvodje naravna meja Italije ud vzhodno stran, bi morala biti tudi naravna meja za zahodno stra.i. V tem slučaju pa bi morala Genova pripa- j sti Franciji, ker leži onstran razvodja Ligurskih Apeniii. (ioriška leži baš tam, kjer se st.kajo Julijske Alpe, Kras iu Beneška nižina. Mesto Gorica pa leži tam, kjer ^ stikajo vsi tr.je deli tako, da tvori naravno središče ^°ške in Vipavske doline, ki se tam križata. Zadnji izrastki Julijskih Alp so goriška Brda na desnem bregu Soče in potem hribovje, ki se vleče v sever-nozapadni sireri nad Čedadom in vzhodno od Gemone. Življenjske razmere v teh alpskih krajih so popolnoma tiste, kako; v pokrajinah, ki ležijo onostran razvodja. Goriški Gorjan se ne loči niti najmanj od gorenjskega kmeta. Vegetacija je ista, pridelki zemlje so isti, način življenja je isti, kajti tudi vsi predpogoji za življenje so isti. Ravno tako je s Krasom. Goriški ali Istrski Kras ni nobena posebnost, marveč oba tvorita le del velikega kraškega kompleksa, kj se razširja od Gorice po celi j Istri, Dalmaciji, Bosni, Crni gori in še dalje. Obdelovanje zemlje je po celem Krasu enako. Tisto malo peščico rodovitne zemlje, ki jo je kmet v dolgih letih zbral v kraških dolinah, obdeluje kolikor mogoče skrbno in in-; tenzivno. Težavno življenje na kamniti zemlji mu je I vtisnilo tudi poseben značaj. Povsod je enako agilen, ži-{ lav in vztrajen, ter skromen in potrpežljiv do skrajnosti. Ce izvzamemo višjo kulturo in modernejšo obleko, ni razločka Med goriškim Krašovcem ali pa katerimkolisi-bodi prebivalcem Krasa kje drugje na jugu. Popolnoma drug rod pa biva v Furlanski nižini. Prebivalstvo, ki stanuje tod, je postalo iz ostankov starih Rimljanov, Keltov in Ilirov ter govori jezik, ki se bistveno razlikuje od italijanskega, dasi ga je prištevati romanskim jezikom. Zemlja pa je tudi tu vplivala na značaj ljudstva, Ki je na splošno tako, kot ie v Gornje italski i ižini Furlanija je ostala nedotaknjena od sosed-lij h vplivov, kakor tudi bližina italijanske nižine ni mogla vplivati na ziitUaj gorskega in kraškega slovenskega prebivalstva Razvodje reed morjem, grebeni visokih Alp niso tedaj nikdar tvorili prave meje ali sploh le ovire v medsebojnem občevanju ljudstva, ki je bilo naseljeno na obeh straneh. Le ona meja, ki jo tvori italijanska nižina z obronki Krasa in Brdi se je kljub neznatni višinski razliki držala neomajno skozi več kot tisoč let, kajti ta meja je v resnici ločila povsem tuje elemente. Stanovanjska beda. V očigled velikemu stanovanjskemu pomanjkanju zlasti v mestih slovenskega dela države SHS je Narodna vlada v svoji seji dne 17. januarja 1919 na predlog poverjeništva za socialno skrb sklenila novo naredbo, ki se v več točkah 'bistveno razlikuje od naredbe št. ISO (ur. 1. XIX.), ki je dajala občinam pravico, da posegajo po gotovih stanovanjih. 2e po stari naredbi je bilo treba priglasiti vsa dvoj- I na stanovanja v enem stanovanjskem okolišu, dalje prazna iu nezadostno porabljana stanovanja. Poleg teh prijav mora po sedaj veljajoči naredbi imetnik stanovanja naznaniti vsako stanovanjc tekom osmih dni po tozadevni razglasitvi s strani občine, ki obsega več sob nego stanovalcev in vsako stanovanje z več kot štirimi stano-valnimi prostori; le rodbinam, ki štejejo osem in več oseb, je prijaviti šele ono stanovanje, ki šteje pet in več sob. Bole takega stanovanja mora občina zaseči v prid tistim osebam, ki imajo v dotični občini domovinsko pravico, t. i. državnim uradnikom in onim, ki jih silijo nujni vzroki, da tu stanujejo, kakor beguncem, nastavljencem južne železnice itd. V mestih z lastnim statutom, torej v Ljubljani, Mariboru itd., je prideljen mestnemu magistratu stanovanjski sosvet, sestoječ iz po enega zastopnika hišnih posestnikov in najemnikov, ki jih na predlog stanovskih ozir. strokovnih organizacij imenuje Narodna vlada in zaupnika le-te. Ta vrši vse dolžnosti, ki gredo po tej naredbi sicer občini. Ta sosvet ima n. pr. v Ljubljani glasom S 18. te naredbo pravico, da brez ozira na obstoječo najemno pogodbo in na obstoječe odpovedne pravice in navade z odpovednim rokom 14 dni — 4 tednov odpove stanovanje onim osebam, ki nimajo tu domovinske pravice in pa odpuščenim tujerodnim državnim uslužbencem. S to novo stanovanjsko naredbo si je dala Narodna vlada močno orožje v roke. Stvar stanovanjskega sosveta na mestnem magistratu v Ljubljani je sedaj, da jo izvaja, tako da bodo one rodbine, katerih možje so poklicani v službovanje v Ljubljano, dobile v kar najkrajšem času primerna stanovanja in^da na drugi strani ne ( i f i ! I I i bo delal krivice onim v Ljubljani zdaj stanujočim osa-j bam, ki imajo res takšen opravek tu, ki služi javnemu 1 pridu. Občinstvo pa opozarjamo, da naznani vsa ona stanovanja občini oziroma stanovanjskemu sosvetu, ki jih je treba glasom te naredbe naznaniti. Občine in stanovanjski sosveti imajo nalogo, da strogo pazijo na one, ki bi tega ne storili in da jih kaznujejo v smislu § 21. te naredbe z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 tednov, kateri kazni se izrečeta lahko tudi druga poleg druge. Tako bo vsaj za enkrat pomagano stanovanjski mi-zeriji. Narodna vlada si jc pač svesta, da pomenijo te določbe zgolj provizarij in pričakuje zlasti od mestne občine ljubljanske in njenega stavbnega urada, da sc bavi z vprašanjem, če ne kaže postaviti na ljubljanskem polju solidnih barak po norveškem vzorcu, dokler ni mogoče zidati zlasti hiš z malimi stanovanji. Politični pregled. Jugoslovanska država nepriznana. Baden, 22. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Kkor javlja »Temps*: Nova, pod princem Aleksandrom osnovana jugoslovanska država na podlagi razmotrivanj o mirovni konferenci aliirancev, ne bo pripoznana navzlic ugovora nove srbske vlade. Nasprotno bo Crna gora pri mirovni konferenci zastopana po posebnem odposlancu; v tem se kaže začasno vsaj provizorno priznanje njene neodvisnosti in uepripoznanje jugoslovanske države. Jugoslovanski odbor v Parizu je protestiral v oficielni noti zoper uepripoznanje in prerokoval resen konflikt. — Tudi Francija preti Jugoslovanom? Dr. Pitaceo, b.vši državni poslanec tržaški je prišedši v Pariz izjavil, v uredništvu pariškega časopisa »Le Temps« sledeče: Pri dineju, prirejerem na čast italijanskega kralja, jc predsednik francoske republike izjavil, »da bo svet na podlagi načela samoodločbe narodov odobril vse nove i/premembe med narodi, ki se sedaj organizirajo na podlagi naravnega' sorodstva, tradicij in pa po njih volji«. Volja naroda se je v obilici prebiscita že pokazala v vseh deželah, ki jih je Italija odrešila. Trst iu vsi najmanjši kraji istrski so pokazali kakor hitro so se odtegnili tujemu nasilstvu, da so ohranili kakor Alzacija-Lo-rera ne samo neompjno zvestobo svoji narodnosti, ampak tudi neomejno navdušenje in globoko ljubezen do svoje matere domovine. Plebiscit, ki ga je izvršilo prebivalstvo odrešenih pokrajin ni dovolj poznan. V resnici se jc pokazala Italija po tem, ko je doprinesla toliko žrtev v teku te strašne vojne, izvanredno skromnost Do\ olila je gotovim osebam, ki so imele povsem druge interese, pačiti resnico in označevati kot dokaz italijanskega imperializma, to, kar je čisto naraven izvor etnič-iicga, zgodovinskega, narodnostnega prava, na drugem bregu Jadranskega morja. Dr. Pitacco jc nato navajat šicvilo mučenikov ki so padli za Italijo in katerih je v odrešenih pokrajinah nekaj stotin ter naglašal pravo vsake narodnosti do mej, ki zasigurajo obrambo njegove civilizacije in ki je močnejše, kakor številčna večina ter je dodal' Napoleonova Francija je smatrala Dalmacijo za italijansko zemljo in je z dekretom iz leta 1806. združila Dalmacijo j. Italijo. Proklainacija generala Dumžs povtlarjalu ie iu.lijansfvo te pokrajine, ki je po tem prav od Fra.icijc zadofcilo močno podporo.* Francija je pospeševala p< duk in odprla številne italijanske šole. Spoznali je, da jc italijarske čutenje dovolj močno in dovolj razvito, tako, da jc ustanovila višje šole v Zadru. Resic Dalmato, uradni list je bil izdajan v italijanskem jezik.i, ki je bil sploti pnznau kot uraden jezik dežele. Italijmstvo Dalmacije jo bilo sploh priznano do onega momenta, ko je Avstrija boječ;* se italijanskega iredentizma in pa da bi zadostila svojim imperialističnim težnja,r. aa Balkanu, začela zatirati z vso brutalnostjo Italijane, k so v ob ambi svojega jezika prestali največje mučeništvo. Kako ti mogli dvomiti, da bi Francija, ki je dala svetu naiboli občudovanja vreden vzgled, svoje udar,osti do oimeviiK* in pa ljubezen do pravice, ne priznala pravic Iialije do Jadranskega morja in ne hotela ohraniti 1'' ancin in Italiji zgodovinskih varuhov latinske civilizacijo ter s tem ustvariti podlago za trdno zvezo med dvema velikima narodoma. Preveč imam zaupanja v polltioro izobrazbo francoskega naroda in preveč so Italijani žrtvovali, da so omogočili neodvisnost Jugoslavije, ki je potrebna v ohranitev miru nove ; razuma med našo in jugoslovansko vlado ni bilo. V Ju-j goslaviji so razmere drugačne, nego so naše. Način, kako se tam izvaja žigosanje bankovcev, je tak, da ga mi :;ikakor ne moremo posnemati. Tam bankovce enostavno pri davčnih uradih opremljajo s pečatom, tako da je ponarejanje prav lahko mogoče. Kako naj se postopa pri ras, ni lahko reči, ker pravega recepta n« more podati ne narodno-gospodarska teorija ne praksa. Prevrat je namreč takšen, kakršnega svet še ni videl. Zato treba potrpeti. Vsekakor bo vlada storila vse, da doseže kolikor mogoče visok znesek davka* in ne pusti v nemar nobenega vira. Storila bo ukrep, kakršen v Avstriji nikdar ni bil storjen, ki pa bo imel za posledico, da se popolnoma zatre davčna nemorala. Na dan mora p: .-Li vse, kar se prikriva. Tudi tistim bo davek naložen, ki knjig ne vodijo. — Zatem je govoril češki socialni demokrat Bechyne. Z ostrimi besedami je obsojal atentat na ministrskega predsednika dr. Kramara in sijajno zavračal boljševizem. — Končno je posl. Udržal ugotovil, da je harmonična debata o vladni izjavi pokazala, da pri nas ni tal za boljševiško revolucijo. — Nato se le sjja zaključila. Češkoslovaške zahteve. Pariz, 21. januarja. (Lj. k. u.) Dun kor. urad poroča: »ExceIsior« objavlja intervju l minist-skim predsednikom dr. Kramafem. Krama? je izjavil, da zahteva za češko, Moravsko in Šle-zijo zgodovinske tneje. Za Slovaško se določijo meje v mirovtu krnU-renei. — Bivšo avstrijsko trgovinsko brodovje. Lugano, 21. januarja. (Lj. k. u.) »Corriere deila Sera« poroča, da je bivše avstrijsko trgovinsko brodovje v Trstu, ki je v začetku italijanske invazije razvilo italijansko zastavo, dobilo sedaj povelje, naj izvesi medzavezniško zastavo. — Nemčija o deželah Nemške Avstrije. Berlin, 21. januarja. (Lj. k u.. — Čchoslov. tisk. urad.) V nemškem ustavnem načrtu se predlaga združitev Liberca, Trutnor va, Krnova in Opave s Šlezijo. Tirolska in Solnograška naj bi se združile z Bavarsko. Ostala Nemška Avstrija z 6 milijoni prebivalci, naj bi postala zvezna država Nemčije. Dunaj postane državi neposredno podrejeno mesto. — WllJemovo pismo cesarju Francu Joželu. Ženeva, 21. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Listi priobčujejo pismo, ki je je poslal cesar Wiljem cesarju Francu Jožefu. Pismo se glasi: »Srce mi krvavi, toda preplaviti moram vse z ognjem in krvjo. Žene, može, otroke in starce je treba pokončati. Prizanesti ne moremo ne hišam in ne drevesom; kajti le s takim terorjem je mogoče premagati degenerirani francoski narod tekom dveh mesecev. Če se oziramo na humanost, more trajati vojna še leta.« — Sklicanje nemško narodne skupščine v Weiniaru. Berlin, 21. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: »Neue Berliner Zeltung« piše: Merodajno ra sklep vlade, da je sklicala narodna skupščina v Weimar, je uvaževanje, da se skupščina ne bo bavlla z dnevnimi vprašanji, marveč, da bo vršila svoje trudapolno delo brez upliva dnevnih dogodkov. Za to delovanje je idllski Weimar resnično najbolj prikladen. Prihodnji državni zbor bo kakor doslej seveda zboroval v Berlinu, ki bo tudi v dobi zborovanja narodne skupščine v Weimarju ostal sedež vlade. — Poljska vlada pripoznana. Nauen, 22. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Kakor poroča pariški »Excel-sior«, je angleška vlada baje pripoznala sedanjo poljsko vlado s Pilsudskim na čelu. -=• V Italiji vre. Ženeva, 21. januarja. (Lj^ k. u.) čehoslov. tisk. urad poroča: Turinsko časopisje označuje položaj v Italiji kot zelo napet. Sicer se zdi, da je vpliv socialistov na vlado kaj neznaten, vendar pa je njihov boj zoper imperializem zelo IJut. — »La Feuille« ugotavlja, da je bil Poincarejev govor ob otvoritvi mirovne konference bojevit, dokler je razpravljal o francoskih namenih glede Porenja, ko pa je govoril o Italiji, so njegova izvajanja bila vzgledno prizanesljiva. Iz tega sklepajo listi, da Francija nasprotuje italijanskim osvajalnim željam. — Pomožna ameriška ntisija. Belgrad, 22. januarja. (Lj. k. u.) Samouprava javlja: Pred nekoliko dnevi se Je iz Marsilije vrnila ameriška misija. 7 lekarjev, 12 sester, i šoferjev in 5 mehanikov. Razen tega je pripeljala 800 ton hrane, 60 ton bencina in 10 avtomobilov. Ostali bodo v Kotoru in ondi vršili stalno dobrovoljno službo. ™ Izjava Luksemburške. Bazelj, 21. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Luksemburška vlada i® izjavila, da so vse pogodbe z Nemčijo neveljavne. ™ Soglasje glede zvezo narodov. Pariz, 21. jan. (Lj. k. u.) Ageuce Havas poroča glasom Dun. kor. urada: V nedeljo popoldne je predsednik \Vilson imel daljši razgovor z Bourgoisom, Robertom Cecilom in z generalom Smutsom o problemu združbe narodov. Pokazalo se je. da vlada med vodilnimi državniki Zedinjenih držav, Veliko Britanijo in Francijo popolno soglasje. Včeraj popoldan je predsednik VVllson imel enouren razgovor s člani ameriške delegacije. —« Monarhistično gibanje na Portugalskem. Madrid 21. januarja. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Vlada je prejela od guvernerja v Ponte Vedri poročilo, po katerem monarhistično gibanje na severnem Portugalskem baje zmagalo. V Portu da se je sestavila vlada, ki ji načeluje Paiva Conceiro. Vojni minister kabinetov je dosedanji ministrski predsednik lizbonske vlade. Telefonske in brzojavne zveze med Parizom in Lizbono so pretrgane. Lizbona se je pridružila gibanju. Bivšega kralja Marmola so v Portu in Lizboni oklicali za kralja. S seje Narodne vlade SHS. Z 48. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 19. januarja 1919. ob 10. uri dopoldne. Dne 18. januarja je sporočil telefonično komisar Smodej, ki se.udeležuje v Gradcu pogajanj glede pre-' mirja, da. stavijo Nemci sledeči ultimatum: »Jugoslovani morajo umakniti svoje čete iz ozemlja severno od Drave. Sodnega okraja in mesta Velikovca mi ne zasedemo. Obe strani prosita, da zasede sodni okraj Velikovec neinteresirana ententna sila. Izpraznitev ozemlja severno od Drave se ima izvršiti v treh dneh. Odgovora prosimo najkasneje do sedme ure zvečer, ker se ne moremo udeleževati nadaljnjih pogajanj, s katerimi dajemo nasprotnikom priložnost, da izboljšujejo slabi vojaški položaj. To stanje traja, če se sklene, do sklopa miru«. 5PC Pr re sl m •d< šl b 7. n ih d Evrope, da bi mejo zaupanje v teni pogledu ne bilo popolne.. PP- Odbor za okupirane krajo v Zagrebu. Zagrel;, 21. jan. (Lj. k. u.) V okrilju Narodnega vječa se je osnoval odbor za okupirane kraje. Odbor si je stavil med drugim tudi nalogo, skrbeti za potrebe v zasedenih pokrajinah. Odboru načeljuje član Narodnega vječa prof. Vekoslav Spinčič. Dodeljeni so mu pazinski profesor Franc Novljan, tržaški odvetnik dr. Ljubomir Tomažič ta zadrski odvetnik dr. Hugon Werk. Odbor posluje v Zagrebu v saborski palači. seja češkoslovaške narodno skupščine. Praga, 21. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: V današnji seji Narodne skupščine se je končala debata o programatični izjavi ministrskega predsednika dr. Kramara. Odg ivarjajoč na vprašanje posl. Svazila glede demokratiziranja veleposestev, je minister za javna dela odgovoril, da je bilo vloženih mnogo predlogov, ki jih bodo precenili in o katerih bodo veščaki podali svoje mnenje. Ko bo to storjeno, bo minister stavil zakonski predlog o nacionalizovanju rudnikov. — Posl. Mazanec j je v debati o vladni izjavi govoril v imenu katoliške na-, j rodne straake. Naglašal je redko dejstvo, da se vse stranke strinjajo z vlado. Naša vlada, je dejal, r.e more biti drugačna nego koalicijska. Govornik si ne more misliti, da bi ena stranka prevzela vlado. Nato se je posl. Mazanec pritožil, da je njegova stranka prikrajšana, ker ji po raz.r. i ščino. Zavzel se je za razlastitev velepo- i sestva, da bi poslej bila zemlja razdeljena na večje število manjših posestnikov, izjavil se proti podržavljenju veleposestev in zahteval, da naj se urackiištvu pripo- ] znajo večje pravice. — Finančni minister dr. Rašin je j izjavi), da so v debati o vladni izjavi nekateri govorniki od finančnega ministra zahtevali, naj javno pove, kako namerava urediti davek na premoženje in druge davke, j Dr. Frouke, da mu /e kot sijajen vzgled predočeval an- j gleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea. Nikdo : dejal minister, ne bi bil srečnejši od mene, ako bi moiol Narodni skupščini naznaniti, da bom premoženjski davek uredil na tak in tak način. A li pri nas mora finančni minister svoje namere prikrivati in javnost preseaečati. Zakaj naša davčna morala je povsem drilgačna, nego je ona na Angleškem. Tako na primer je izjava finančnega ministra, o vojnem posojdu pri nas za posledico imela veliko špekulacijo z vojnim posojilom in obogatbe prebivalstva. Finančni minister je storil vse, da bi to posledico zavrl. Ko je videl, da Avstro-ogrska banka vojno posojilo še nadalje. lombardira s 75%, ie dal. nadaljnje lombardiranje ustavit: s pridržkom, da je za vsako lombardiranje potrebno posebno dovoljenje. Sicer je na ta način prišel v konflikt z Avstro-ogrsko banko, mislil pa je, da mu bo bančni generalni svet za to odredbo resnično hvaležen. Minister bi kaj rad naznanil, kako si misli nadaljnje postopanje in kol ko odstotkov bo znašala oddaja. Toda tega ne bo storil. Ne gre za to, ali je davek uveden, ali ni, marveč za to, kako je uveden in ali ga je mogoče pobrati. Ne gre za to, da se zboljša veljavni davčni zakon izza stare birokratske prakse, treba marveč najti način, povsem nov način, po katerem bo mogoče dobiti vse, kar sodi v davčne bla-gajnice. Gre zx problem, da se neusmiljeno pobere vse, kar je nalo/eno v kakršnikoli obliki. Storili bomo vse, je nadaljevat, mn ister, prosim le, da nekoliko potrpite. : Trebi je namreč še gotovih priprav. Vsekakor ne bomo opustili ničesar, kar nam more pomagati do tega, da zberemo ves davek in da nam ne uide noben večji znesek. V ta namen se izvaja strogo kontrola. Ako bi nam vei earle kaj ušlo, ne pozabimo, da nam je po drugi strani nekaj prir.-s.tlo. Potem je minister govoril o uredbi valute. Izvajal je: Uredba valute ni zgolj finančno, marveč je na’tdno gospodarsko vprašanje. Trajno zboljšanje7 valute se da doseči edinole potom uredbe vsega narodnega gospodarstva in produkcije. Vlada ie storila i'nmerne ukn-pe, da odstrani neugodne učinke poplave z bai kr vci. Semkaj spada prepoved lombardiranja vol-noga posojila, nepriznanje tisočkronskih bankovcev ter ukrep, da Avstroogrska banka brez posebnega dovoljenja vseh drugih držav nobeni na ozemlju nekdanje monarhije nastali državi ne sme dovoliti posojila. Ko je Ogrska poizkusila, od Avstroogrske banke dobiti posojilo, je Čehoslovaška republika ta poizkus preprečila s tem, da je odrekla svoje privoljenje. V Isti namen gleda naš vladni komisar na to, da posoja Avstroogrska banka zasebnikom samo v posebno nujnih primerih. Čeprav se na ta način zaprečuje poplavljenje z bankovci, se v naših finančnih zavodih zbirajo znatni zneski, kar je pač posledica dejstva, da so cene živil postopama padle in da so naše razmere mirnejše in dokaj urejene. Denarja jč mnogo v prometu tudi zaradi tega, ker ga še ni mogoče nalagati v pedjetjih. Ni še namreč podjetnosti in ni še pravega torišča zanjo. Manjka premoga, manjka surovin itd. in zato se ne more vsakdo udejstviti, kakor bi se sicer. Definitivno bo mogoče regulirati valuto stoprav tedaj, ko bo vse naše gospodarsko življenje zopet v polnem tiru. V javnosti se je govorilo, da je jugoslovanska vhda, ko je odredila žigosanje bankovcev, gotovo ravnal-.: v sporazumu z ;nami. Ugotavljam, da takega spo- Pravtako je že danes gotovo, da bo zborovala ustavo-dajna pruska narodna skupščina v Berlinu. — Socialno demokratična vlada v Nemčiji. Nauen, ! 22. januarja. tLj k. u. — Brezžično.) Iz znanih rezulta-| tov prihaja vtis. da izhajajo večinski socialni demokrati i kot najmočnejša stianka iz volitev, in da bo demokra-lična stranka brezdvomno načelovala meščanskim stran- j kam. Zato se more domnevati, da bosta večinska soci- ' alna demokracija in nemška demokratska strankš, oprti j na pretežno večino naroda in narodne skupščine mogli ; sestaviti skupno vlado. Izmed poslancev, ki j.m je mandat že skoraj gotov, bi bil imenovati nemški nacionalec ! grof Posado\vsky, neodvisni socialni demokrat Haase, odstavljeni policijski predsednik v Berlinu, neodvisni socialni demokrat Eichhorn in nemški demokrat, bivši I državni tajnik dr. Dernburg. —< Hindenburg v službi Nemčije? Berlin, 21. jan. (Lj. k. u.) Dun, kor. urad poroča: Državna vlada se je po-sledti.e dni bavila v več sejah z vprašanjem mejnega varstva na v zhodu. Kakor doznava »Berliner Zeitung am Mittag«, je gotovo, da prevzame H.ndenburg vodstvo operacij, potrebnih za varstvo meje. Kje bo imel glavni stan, še ra znano. Na Pomorjanskem v Zapadni in Vzhodni Prusiji se sestavljajo prostovoljne ljudske obrane, ki se bodo združile z vzhodnimi četami. Zrtvo ententno blokade v Nemčiji. Berlin, 21. januarja. (Lj. k. u) Dun. kor. urad poroča: Wolffov urad objavlja: Učinki blokade med vojno na umrljivost na Nemškem, zlasti izza jeseni let 1916. do konca 1. 1918. so sod-jj natanko ugotovljeni. Številke so mnogo večje, kakor so doslej domnevali. Pokazalo se je grozno dejstvo, da je več kakor 500.000 ljudi umrlo zgolj zaradi ptehranievalnih razmer. — Protlboljševiška preiskava v Varšavi. Varšava, 20. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča Poljska brzojavila agentura: V noči od sobote na nedeljo je bilo dokaj hišnih preiskav, kjer so iztikali za bolj-ševiki. Pod obtožbo, da so se udeležile boljševiških organizacij, je bilo dosedaj aretiranih nad 40 oseb, med njimi dva nemška državljana. Tudi v prostorih delavske zveze je bila hišna preiskava. Narodna vlada je sporočila v Gradec, da je nemogoče, odgovoriti na ultimatum v teku nekj ur. Nato sc* ! Nemci izpremenili rok v toliko, da je treba odgovoriti na ultimatum najkasneje do poldneva nastopnjega dno« (1°. januarja). Narodna vlada je razmotrivala v svoji seji sedanji položaj na Koroškem vsestransko s političnega in gospodarskega vidika in sklenila soglasno, da se sporoči na ultimatum sledeči odgovor: »Narodna vlada izjavlja, da bi vzela sicer v pretres zasedenje cele Koroške po francoskih, angleških ali aitie- • riških četah, da se ustvari znosen položaj, ki bi jamčil mir in red na celem Koroškem, in se prepreči nadaljnje j prelivanje krvi, da pa odklanja zahtevo po enostranski J izpraznitvi slovenskega ozemlja kot domnevo, ki n* v j ničemer utemeljena«. Kot komentar k odklonitvi uit mata se je sporočilo v Gradec istočasno še nastopno: • »Ker so imele čete koroške deželne vlade še itak zasedene obširne dele slovenskega ozemlja okrog Celovca in Beljaka in -so se polastile sedaj nasilnim potom z napadom še nadaljnjih slovenskih ozemelj, se smatra nova zahteva po izpraznitvi slovenskega okraja .Veliko"-ca in Drave za žaljivo domnevo. Zasedenje koroških ozemelj po ameriških, francoskih ali angleških četah bi bilo pozdraviti, če bi se s tem dosegel namen, da se definitivno izločijo nadaljnji konflikti na Koroškem. Z zasedanjem samo deia in sicer celo samo nesporno slovenskega ozemlja bi se v tem oziru ne doseglo nič drugega nego ponižanje Jugoslovanov in bi se zdelo, kot bj se prepustili nadaljnji slovenski okraji onstran današnje bojne črte na Koroškem Nemcem, dočim bi ostal severno od Drave samo velikovški okraj sporen. Iz teh vzrokov se je moral ultimatum odkloniti«. Dopisi Shod v Mostah, ki se je vršil v soboto, 18. t. m. je bil nad vsa pričakovanja dobro obiskan. Med zborovalci je bilo osobito veliko število žensk in kmetov. O pomenu in potrebi organizacije so poročali sodr. Mihevc, so-družica Štebi in sodr. Čelesnik. Po debati, v katero so SPOsegli tudi drugi govorniki, je sodr. Svetek F„ ki je predsedoval, zaključi! nad vse pričakovanje uspelo prireditev. Zbrano občinstvo je izrazilo željo, naj bi se slični, shodi večkrat prirejali. — V Mostah posluje zaupnik politične organizacije do nadaljnega vsako nedeljo. od 10. do 12. dop. v gostilni pri Marenčiču, Selo št. 6. Vsi, ki so pristopili k organizaciji in še niso dobili izkaznic, naj se tain zglase. Glince nad Ljubljano. Javni ljudski shod v soboto zvečer v gostilni »Amerika« je prav lepo uspel. Govorila sta sodruga Z o r e in Kocmur. Shod je sklen.l, zahtevati, da se v občinski odbor kooptira tudi zastopnike delavcev, med temi nekaj žensk. Po shodu je pristopilo iepo število članov v politično organizacijo. Tržič na Gorenjskem. Tudi pri nas je začelo veselo •Življenje v strokovnem in političnem oziru. Te dni se je ustanovila skupina strokovne organizacije predilničarjev, ^ fcoji je pristopila že velika večina delavcev in delavk, čevljarska in strojarska organizacija lepo napreduje. Politična krajevna organizacija se prav razveseljivo ?azvija. Enako je z izobraževalnim društvom »Svoboda«. Osemurni delavnik so uveli: predilnica, tovarnarji Mally, Gocker, Pollak takole: od 7, do 12., od 1 do 4'h., v soboto pa le od 7. do 12'h., popoldne prosto. Tvrdka Kozina & Co. pa je določila svoj delavnik naslednje: vsajc dan od 7‘/= do 12., od l1/4- do 51/*., v sobotah pa od do 1. ure. — Tovarnar Klofutar pa se noče z de--avci pogoditi. Mož je silno obogatel med vojno, ali — da bi svojemu delavstvu dal nekaj več prostega časa, o to Pa ne! Je pa seve navdušen narodnjak! Tudi gospod župan Ahačič in pa g. Globočnik se še ne moreta zediniti na Stirnik — pri njima delajo ljudje še vedno od 6. do 6. Naš gospod župnik pripovedujejo, da je upeljava osemurnega delavnika zasluga stranke SLS — zato bi bilo dobro, če g. Ahačiča in Globočnika pouče, kaj je Prav in kaj ni prav, saj so pri njih »kuhan in pečen«. Vestnik „Svobode“. Ustanovni y,bor podružnice za jeseniško okrožje bo v nedelje, dne 26. januarja, ob 3. uri popoldne, pri Wer-Klesu na Savi. Poročevalec iz Ljubljane. — Sodrugi, so-druž:ee, udtlržile se tega zbora naše kulturne organizacije'. Vse podružnice opozarjamo, da nam pošiljajo poročila o svojem c.elovanju redno do 10. vsakega meseca, da jih objavimo v našem glasilu »Svoboda«. — Lista 1. številke izida 2?. januarja, druge pa bodo izšle redno 15. vsakega n ts(ca. Člani »Svobode« ga dobivajo brezplačno. Sicer pa stane letno 12 K, posamezna številka 1 K 20 vin. Dnevne vesti. Debatni večer »Socialistične družbe« se bo vršil danes, v četrtek ob 8. uri zvečer v realki I. nadstropje, lisalislca. Debatni predmet: »Masarykova poslanica«. 'Gostjo dobrodošli! Zadnji debatni večer je odpadel vsled I hipno nastalih zaprek, tako da ga ni bilo več možno preklicati. ■ Državno podporo priglašenim brezposelnim v : Ljubljani, se nakazuje vsak petek od 9. do 11. ure do-I poldne na magistratu (bivša mestna posredovalnica za delo in stanovanja). • No čakajte! V Ljubljani je bilo v času od 13. do 20. t. m. žigosanega pri komisijah denarja komaj za dobrih 10 milijonov kron. Seveda je po drugi strani naval Ha banke in hranilnice ogromen. Toda po mestu kroži Že danes skoro več nežigosanih bankovcev, nego žigosanih. Ljudje modrujejo pa tako: Ali naj grem vsak dan Štempljat nanovo one bankovce, ki jih na trgu ali v prodajalni pri menjavi sproti dobivam? Ali ni bolje, dajse jih znebim in šele zadnji dan ali zadnje dni nesem h komisiji tisto, kar mi je neštempljanega ostalo v rokah'r — Ta logika je pa prav slaba, zlasti ker so si jo prisvo-:ili skoro vsi ljudje. Posledica bo, da bo zadnjih par dni ak naval na komisije, da marsikdo ne bo na vrsto prišel. Ker so imeli ljudje časa dosti, se komisije tudi ne bodo ozirale na take posledice malomarnosti, temveč bodo točno ob eni popoldne na svečnico s poslovanjem prenehale. Kdor bo potem obdržal neštempijan denar, naj to pripiše lastni malomarnost?. Korist bo imela pač država, škodo pa posestnik takega denarja. Torej nesite raje vsaki dan nanovo dobljene bankovce žigosati, j ako so še neštempijan i. Beguncem v pojasnilo. Ker si begunci radi Makiiad n; begunske podpore po § 9 drž. zak. z dne 31. | dec. 19: r. drž. zo.k. št. 15 ex 1918. niso na jasnem, na-Znaii, tem potem oddelek, skrb za vojne begunce v I l.j.tbliani, da v smislu člena III. naredbe št. 278 uradnega lista, okraiua glavarstva njih sedanjega bivališča le onim lahko pri poznajo naknadno begunsko podporo, kateri nedvomno dekažejo, da te podpore še niso prejeli. Vsik' begunec mora toraj doprinesti uradno potrdilo od okrajnega glavarstva njegovega prejšnjega bivališča, da mu naknadna podpora še ni bila nakazanS, oziromd da mu od pristojnega davčnega urada še ni bila izplačana. Brez takega potrdila se mu naknadna podpora tu no mo e izplačati. — Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju Narodno vlado .SHS v Ljubljani. Od 5. do 11. prosinca i91Q. Difterija: Litijski okraj: Občina Gradišče (1 oseba obolela, 1 umrla); Ljubljanski okraj: občina Vrhnika (2 osebi oboleli); Mariborski okraj: Maribor mesto (t oseba obolela). Griža: Litijski okraj: občina Radohova vas (1 oseba obolela); občina Gradišče (1 oseba obolela, 1 umrla); Mariborski okraj: občina Ruše (1 oseba obolela in umrla v bolnišnici v Mariboru). Koze: Ptuj mesto: (1 oseba obolela). Tifus: Celjski okraj: občina Trbovlje (1 oseba obolela); Mariborski okraj: Sp. Radvina (2 osebi oboleti); Ptujski oknaj: občina Dornava (1 oseba obolela); Radovljiški okraj: občina Bled (1 oseba obolela); občina Breztiica (1 oseba obolela); občina Kamna gorica (1 oseba obolela); občina Ljubno (1 oseba obolela). — Tovariši iz bivše Štajerske in Koroške, opozorite vsakega na ustanovni občni zbor »Društva uslužbencev države SHS na slovenskem ozemlju«, ki zboruje prihodnjo nedeljo, t. j. 26. t. m. ob 2. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Vsak, komur količkaj pripuščajo gmotne in službene razmere, naj se ga udeleži! Dobrodošel vsak najnižji in vsak najvišji! Maribor, Celje, Ptujv Radgona, Velikovec itd. zganite se! —kg. — »Prijave kronskih terjatev v inozemstvu«. Z žigosanjem bankovcev započeto akcijo nadaljuje kr. ministrstvo v Belgradu, s popisom kronskih terjatev v inozemstvu. Vsak, kdor ima v inozemstvu kaj v kronah terjati, naj svojo terjatev sigurno prijavi do 5. februarja 1919 pov-erjen štvu za finance v Ljubljani. Več pove na drugem mestu tega lista objavljeni »Javnj poziv«. Kdor hoče varovati svojo korist, naj ne zamudi postavljenega roka. — Potovanje na Češko. Ljubljanski korespondenčni uraj je izvedel, da je češka meja strogo zaprta, da se prep-eči tigo'anje z bankovci, izvoz živil in drugih potrebščin tet vdor boljševizma. Kljub temu pride vsak Jugisbvan (zlasti velja to za naše dijaštvo), ki bi študiralo v Pragi, i?lalka črez češko mejo. Treba je samo, da zaprosi potno dovoljenje pri čehoslovaškem poslaništvu tia Dunaju — Gibanja pisarniških nameščencev. V soboto se j«, vršilo v Zagrebu zborovanje zagrebških pisarniških nameščencev. Z' erovanje je otvorila gospodična Godler-jeva, ker niti tden od 100 navzočih moških se ni hotel oglasiti k bese Ji. Gospodične so sklenile, da se bodo organizirale in stopile v socialno demokratično stranko. Na zborovanju je bil navzoč poverjenik za socialno skrbstva sodrug Vilim Bukšeg. Umetnost in književnost. Iz gledališke pisarne: Danes zvečer ob pol 8. Čajkovskega opera »Onjegin« za abonement »C«. V petek, 24. t. m. ob pol 8. zvečer Vojnovičeva »Smrt majke Jugovičev« za abonement »A«. V soboto, 25. t. m. zvečer ob pol 8. Cankar: »Kralj na Betajnovi« izven abone- 1 menta. V naslovni ulogj gostuje Ignacij Borštnik iz Zagreba. V nedeljo, 26. t. m. ob pol 3. popoldne »Kralj na Betajnovi« izven abonementa,- z Ignacijem Borštnikom v naslovni ulogi. Zvečer ob pol 8. opera »Onjegin« za abonement »B«. Rudeči teden! SODRUGI! V smislu sklepa nedeljske vseslovenske komerence morate posvetiti vso Vašti delo med 2(>. januarjem in 2. februarjem 1959. agitaciji za naš delavski tisk. Ta teden naj bo RUDEČI TEDEN! Dolžnost vsakega sodruga Je, da pridobi naj,manj po enega naročnika za naše časopisje. Opozarjam sodruge, da ima upravništvo »Napreja« na prodajo tudi vso polno agltačnlh socialnih brošur, katero naročajte, berite in razširjajte! ♦ Vse politične organizacije opozarjamo, da prijavljajo javne shode pri pristojnih okrajnih glavarstvih, mastnih magistratih ali policijskih ravnateljstvih, tako, da Je prijava 24 ur poprej na glavarstvu, kakor se shod vrš!. Prijavo so koleka proste. Politične oblasti nlmato pravice, da bi shode prepovedale. Shodi. Seja splošne žel. organizacije za Jugoslavijo bo v četrtek, dne 23. t. m. ob 7 .uri zvečer v društvenih prostorih z dnevnim redom: Nadaljevanje diskuzije o spomenici, ki naj izraža službene in plačilne zahteve železniškega osobja. — Na to sejo-naj pride tudi upravna komisija. Predsedstvo. Dne 25. januarja 1919: Ptuj ob 6. zvečer, poroča sodrug Kocmur. Studenci (pri Mariboru) ob 6. zvečer. Dno 26. januarja 1919. Kamnik ob 2. popoldne, poroča sodrug dr. L e m e ž. Vrhnika ob 3. popoldne, poroča inž. sodr. A. Štebi. Poljčane ob 2. popoldne pri Baumannu, poroča sodr. Kopač. Celje ob 7. zvečer »pri Zelenem travnikuc, poročata sodruga Kocmur in Kopač. Štore ob 2. popoldne, poroča sodrug Kocmur. Fa| (pri Mariboru) ob pol 4. popoldne. Ustanovna skupščina stavbšnskih delavcev v Ljubljani se bo vršila v nedeljo, dne 26. t. m. v restavraciji »Narodnega doma« ob 9. dopoldne. Zidarji, stavbeni delovodje, klesarji, tesarji, slikarji, krovci in pomožno delavstvo naj se udeleži tega ustanovnega zbora »Osrednjega društva stavbenih delavcev v ozemlju SHS«. — Pripravljalni odbor. Zagorja ob Savi. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 2. uri popoldne se bo vršil v dvorani gospoda.R. Mihelčiča javen ljudski shod z dnevnim redom: Naš tisek in polit.čua oiganizacija. Sodrugi in sodružice vsi na shod. Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši ob 9. uri dopoldne v poslopju konsumnega društva v Zagorju se.'d \ :eh 40 zaupnikov. Prosi se torej vse sodruge, cii se sete zanesljivo udeleže. M. Čobal. Zadnje vesti. Kdo krši premirje na koroška fronti? Ljubljana, 22. jan. Ljubljanski kor. urad je s pristojne uradne strani pooblaščen, da z vso odločnostjo zavrne iz Celovca datirano trditev, ki jo objavljajo danes semkaj dospeli graški listi, češ, da so Slovenci pred kratkim na Koroškem kršili premirje. Dejstvo je v resnici to-le; Dne 18., 19. in 20. t. m. je nemško vojaštvo, ne oziraje se na sklenjeno ‘premirje, obstreljevalo naše oddelke v velikovškern okraju. Ko je dne 21. t. m. iznova pričelo obstreljevati naše vojaštvo, je poveljnik jugoslovanskih čet v svrho, da napravi konec zlobnemu obstreljevanju po nemških kršiteljih premirja, zaukazal napad z ognjem na nemške postojanke. Po naključju je postalo žrtev tega izzvanega napada Birkschmiedovo veleposestvo. Po tej odločni obrambni akciji je nemško vojaštvo prenehalo s svojim sredi premirja ponavljajočim se streljanjem v tem delu koroškega spornega ozemlja in zdaj vlada tamkaj mir. jugoslovansko vojaštvo se danih povelj povsod drži strogo in se ne poslužuje orožja. Nemško vojaštvo pa prej ko slej na mnogih mestih oboroženo patrolira in strelja na Jugoslovane. — Iz navedenih podatkov se da jasno posneti, kdo nosi krivdo na kršenju premirja. Dunajski protesti zoper davke. Dunaj, 22. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad ix>roča: Dunajski trgovci in obrtniki bodo v ponedeljek dopoldan ob desetih zaprli vse prodajalnice in obratovališča, da se udeleže demonstracijskega pohoda pred mest no hišo, kjer nameravajo protestirati zoper način pobiranja davkov. Češki industrijci pri Mas«-!ryku. Praga, 22. jan. (Lj. k. u. — Čehosl. tisk. urad.) »Češke Slovo« poroča, da je v torek 21. t. m. sprejel predsednik dr. Masaryk zastopnike čeških industrialcev. Predsednik zveze.čeških industrijcev je v svojem nagovoru opozarjal na to, da javno razpoloženje ni ugodno za industrijo. Poudarjal je pa, da so češki industrijci pripravljeni sodelovati pri izvedbi socialnih reform. Predsednik Masaryk se je pustil informirati o položaju posameznih strok industrije ter izjavil, da je spričo sedanjega položaja edini izhod hiter uvoz živil. Naglašal jc, da so dežele izčrpane ter oropane živil in surovin. Celotni položaj pa se boljša, pri čemur pa se ne sme pozabiti, da so razmere v drugih deželah znatno slabše. Opozarjal je nadalje na to, kako so Amerikanci rešili vprašanje socializacije podjetij.. To se je zgodilo na ta način, da se je dovolil vsakemu delavcu delež na kapitalu, ki je investiran v podjetju. Tako se delavec udeležuje procvita podjetja in ravno dejstvo upliva blagodejno na njegovo opravilo. Agrarni program srbsko vlade. B c 1 g r a d , 22. januarja. (Lj. k. u.) Jugoslov. dop. urad poroča: Kakor je znano, tvori vprašanje pravične razdelitve zemlje enega izmed največjih problemom naše države. V zmislu proklamacije regenta Aleksandra je ministrski svet sklenil, naj se takoj začne z rešitvijo tega vprašapja. Nujno potrebno jc, da se ta problem, vsaj v glavnih točkah reši še pred pomladansko setvijo. Zaradi tega je ministrski svet že v eni svojih prvih sel imenoval posebno komisijo pod vodstvom ministra za socialno politiko Korača. Ta komisija je že ugotovila glavna načela agrarne r?forme in jih predložila ministrskemu svetu, ki jih je odobril. — Reforma obsega štiri panoge našega agrarnega vprašanja: kmetsko razmerje in kolonat, razdelitev veleposestev, ureditčv gozdnega vprašanja in revizijo sogregacije. Kmetsko in ko-lonatsko ra? morje bo takoj odpravljeno. Kmetje in koloni (v Dalmaciji in na Goriškem) postanejo takoj lastniki zemlje, ne da bi s tem prevzeli kakršnekoli obveznosti napram dosedanjim lastnikom. Te obveznosti bo prevzela država, ki bo dosedanjim lastnikom izplačala ali enkratno odpravnino, ali jim nakazala rento; onim pa, ki so pripravljeni sami obdelavati zemljo, bo vlada dala v zameno kako drugo zemljišče. — Glede veleposestev bo vlada takoj izdala naredbo, ki prepoveduje vsako izpremembo lastnine. Država bo ta veleposestva razdelila med one, ki si bodo hoteli služiti kruh z obde-lavanjem zemlje. Pri tem se bo ozirala posebno na one kmete, ki danes ne morejo živeti od svojega zaslužka, nadalje na invalide, na kmetske delavce in na one, ki imajo vsled vojne veliko škodo. Dosedanjim lastnikom bo država odmerila primerno odškodnino, vendar pa bo pri tem nekaj izjem za ona veleposestva, ki bodo razlaščena brez odškodnine. Tako 1. veleposestva članov bivše habsburške vladarske hiše, 2. veleposestva dinastiji sovražnih držav, 3. veleposestva, ki so jih lastniki dobili v dar od bivše habsburške dinastije in 4. veleposestva, ki so bila pridobljena med vojno. Posebna komis.ja bo odločevala, katera veleposestva naj se razdele. Ozirati se bodo m>rale pred vsem na krajevne razmere. — Velki gozdni kompleksi bodo prešli v državno last. Kmetje iz okolice bodo imeli pravico pašnje in drvarenja. — Za izvedbo teh velikopoteznih reform bo osnovan poseben državni urad, kjer bodo zastopniki vseh interesiranih krogov. — Kakor je zvedel Jugoslovanski dopisni urad, se bodo iormalna dela za te agrarne reforme začela v slovesni obliki in sicer s posebnim manifestom regenta Aleksandra, ali pa z objavo glavnih načel, ki jih bo določil skupni -ministrski svet. Slovaška vlada v Požunu. 2 i 1 i n a , 22. jan. (Lj. k. u.) Čelioslovaški tiskovni urad poroča: Slovaška vlada se 4. februarja iz Žiline preseli v Požun. Popolen mir meseca marca. Berlin, 22. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: lz Amsterdama javljajo: Po vesteh, dospelih semkaj iz Pariza, je zbornični odsek za zunanje stvari sklican k seji na dan 1. marca t. 1. Ob tej priliki bo vzel na znanje glavne obrise mirovne pogodbe. Clemen-ceaujevo glasilo »L’ homme libre« pripominja k temu: Odločeni smo, priti do miru že v mesecu marcu, da se na ta način zagotovi pomladansko obdelovanje francoske grude po vračajočih se vojakih. Kaj vse vedo o boljševikih! Berlin, 22. jan. (Lj. k. u.) »Vossische Zeitung« poroča: Boljševiške bojne sile po vsej Rusiji znašajo 280.000 mož regularnih čet. Od teh je 200.000 mož ob Volgi, 30.000 v Baltiških provincah, 20.000 pri Arhangeljsku in 30.000 pa jih koraka proti poljski meji. Proti-boljševiško gibanje narašča bolj in bolj. Napravljen je načrt sporazumnega nastopanja proti boljševikom, ki se ga udeleži ententa. Spomladi naj 35.000 mož finskih vojakov in ruskih prostovoljcev zasede Petrograd. Priprave se vrše, Protestna stavka v Berlinu. Berlin, 22. jan. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: V Berlinu je izbruhnila nova stavka. V znak protesta proti umoru Liebknechta in Roze Luksemburgove je delavstvo plinarne in elektrarne pričelo stavkati. Mesto je v temi. Električne železnice ne obratujejo, mnogo restavracij, gledališč in kavarn jo zaprtih. Tudi mnogo časniških podjetij, ki ne proizvajajo električnega toka sama, je prisiljenih, začasno ustaviti izdajo listov. Brzojavne in telefonske naprave so deloma prekinjene. V Lipskem je delavstvo elektrarne zapustilo delo. Lipsko je brez luči, prav tako tudi Brunšvik in Halle. V teh dveh mestih je stavka splošna. Izid volitev v Nemčiji. B e r 1 i n , 21. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Po dosedanjih neuradnih poročilih je izvoljenih 415 poslancev iz 36 krogov od skupnih 421 poslancev brez Alzacije - Lotaringije. Od izvoljenih pripada 34 nemškonacionalni ljudski stranki, 86 krščanski ljudski stranki, 22 nemški ljudski stranki, 76 nemški demokratični stranki, 162 socialno demokratični stranki. 24 neodvisni socialno demokratični stranki. Na-dalic je izvoljenih 11, ki ne pripadajo nobeni frakciji, in sicer 4 Velfi (3 v Hanovru in 1 v Stadeju), 1 kmetiški in poljedelski demokrat v Šlezvig-Molsteinu, 4 pristaši Bavarske kmeti-ške zveze in 2 zastopnika Virtemberške kme-tiške in meščanske zveze. Generalna stavka v Essenu. Essen, 22. jan. (Lj. k. u.) V znak protesta proti umoru Liebknechta in Roze Luksemburgove je tukajšnje delavstvo proglasilo generalno stavko. V Solingenu so Angleži zasedli uredništvo ondotnega glasila neodvisnih socialistov. Urednika lista so aretirali. 1 Razveljavljenje zasebno posestne pravice v Nemčiji. ) Berlin, 2. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslov. tiskovni urad poroča: Dopisnih lista »Zeit« javlja, da izda berlinska vlada v kratkem razglas, v katerem se razveljavljajo zasebne posestne pravice glede rudnikov in veleposestva. Aprovizaeija. I K 85’— za moške, K 73'— za ženske. V zalogi Ljubljana na Bregu. BE3HBilBSIflB£§liB19HBS3 IflBBBBflBBHBBBBBSBBlMBHH] Usnjene čevlje po novih cenah v vseh oblikah in velikostih zopet razpošilja Čevljarska zadruga Miren, zač. Vrbovec, p. Mozirje. Zahtevajte cenike! 1