e i-J o p i, s i_ Iz Gorenjskejja, v dan 29. sept. (V odgovor in v obrambo.) [Zakasnjeno.] Zljubilo se je nekemu p. n. gosp. tovarišu, vzcti mojo poročilo o lotošnji učiteljski konferenci za Kranjski šolski okraj (gl. liste 14, 15 in 16 »Učit. Tov.«) na rešeto, in napisati o njem kritiko v štev. 216. »Slov. Naroda.«*) Gosp. tovariš trudil se je, da bi v tem spisu razvil svoje muogostranske zmožnosti; ni pa sprevidel, da si s svojo kritiko ni le sain sebi uastavil dve limauci, ampak se na obe tudi sam ujel. V 16. listu »Učit. Tovariša« omenil sem bil v sklepu porofiila s kratkimi besedami, da se je letos pogrežala prijaznost in vzajemnost, ki je prejšnja leta vladala v našem okraji. Tega g. kritikar — gotovo nehotoma — ni le priznal s tem, da je v svojem spisu naj pred v domači besedi konstatiral, da spadaino učitelji Kranjskcga okraja pod »dva zvona«, ampak, ker je gospod zmožen tudi latinščine, potrdil tudi s podpisom: »altera pars«, da razdvojeni sino v dva tabora. Spregovoritno o nekaterih posamnostili omenjene kritike le kaj nnilega. Kar zadene komisije okrajne knjižnice, uienim, da bo ona sama dala odgovor na to, kar se jej šteje v Mdo. Molčati o tem pa vcndcr popolnoma ne morem tudi jaz. Človek ne ve, ali je gosp. kritikar pri obravnavi tega predmeta hotel pred vsem svetom dokazati, kako da ima ministerialne ukaze v svojem drobnem malem prsteku, ali pa, da on in njegovi gg. drugi izpod »drugega zvona« hrepenijo po daljnem izobraževanji; toda načelništvo okrajne knjigarne zamašuje jim hudovoljno vir, iz katerega bi mogli zajemati vede. G. kritikar z vsem »altera pars-em« vred se niso nahnjali letos vprvič navzoči pri učit. konferenci v Kranji. Eni bili so pri lijej že mnogokrat. Vprašamo jih tedaj kar naravnost in po domače: Kje so imeli oni takrat vselej svoja ušesa, ko je vedno vsako leto gosp. načelnik komisijo naznanil: Okrajna knjižnica štela je do letos toliko knjig; v teku zadnjega leta prirastlo jili je toliko, izmej katerili so bolj znamenitega obsega te in te (imenovale so se navadno po naslovib). Ali so gosp. kritikar in njegovi gg. tovariši res tako kratkega spomina, da so vse to kar hipoma pozabili in si naslova prav nobene knjige niso zapomnili? Mislimo, da vender ne; raarveč menimo, da dobro vedo za Kranj, ker nijso zel<5 oddaljeni od njega; oni tudi prav dobro vedo, da okrajna knjižnica ni zaprta; njim je marveč prav dobro znano, kje je shranjena, in da stoji vsakemu izobraženja željnemu učitelju vsaki čas na razpolaganje; sto- in stokrat bi bili leliko zvodeli, kafere knjige s<> v njej; zlasti pa še zdaj po zadnji konfereuci, ko je vsaki g. učitelj prejel popolni zaznamek vseh knjig v roke. A g. Pezdič jirn je nepriljubljena oseba, kateri naj se ogieni stanje kot načelniku okrajne knjižnice; — prilika pa tako lepa, dati tudi starejšema učiteljeuia gg. Knific-u in Levičniku vsakemu eno po glavi; torej: hajd' po njih! Se vsaj pnslcdnja dva ne bosta več prediznila, v prihodnje delati na to, da bi ostajala komisija okr. knjižnice »in status quo« ; marveč da pridejo na krmilo enkrat tudi gg. kolegi iz »altera pars-a«; potom bodo tudi hipoma izginili vsi »nedostatki« pri naši knjižnici. Tudi moj opis o koiiferenčnih razpravah g. kritikaiju ni po volji; očita mi profesorsko samovoljnost, in prizadeva se, me poučiti, kako naj se taki spisi sestavljajo. Pospne se tedaj koj hipoma namest mene on sam na profesorsko katedro.**) Ta svo.j trud naj si bil gospod pač prihranil, in naj bo ob enem tudi zagotovljen, da me ni volja, k njemu v tej zadevi hoditi v šolo in pouk. Res, človek se stara; — mlajše moči ved6 zdaj take reči bolje obdelovati; torej naj bo pa prih leto g. kritikar prevzel poročilo o našej konferenci, ter pokazal nam bolj na drobno, kako naj se v novi dobi izgotovljujejo taki spisi. Sploh se nam pa dozdeva, da za obema teraa gnničema (kujižnično zadevo in konferenčno razpravo) tiči drug (in sicer eni in isti) zajček. Virček tam dol blizo Strmola o tem morda kaj več ve. Kako da je gosp. kritikar v svojo razpravo poslednjič prištulil in pricefral, kakor za lase tudi Don Quisco-tove burke, v resnici ne vetn. Morda je želel s tem dokazati, kako zelo in globoko je zveden v raznuvrstiiih strokah beletristike. — Ako je pa hotel s tem smešiti mojo malenkost, se pa tolažim, da nisem jaz edini učitelj v našora okraji, ki se mu kaj tacega pripeti.i *) Ta list mi je bil poslau kot neuaročniku na BS1. Nar." po c. kr. pošti ,,Laibach-Bahnhof" ne vem, ali od prijateljske, ali neprijateljske roke. Naj si bo eno ali drugo: Hvala lepa za prijazni spomin! Pisavec. **) Dotično mojo obravnavo lehko vsakikdo bere v 16. listu nU6it. Tovariša", ter se more na lastne oči prepričati, koliko je bilo v ujej subjektivnega (osebnega), koliko pa objektivnega (rečnega). Pisavec. Lanske jeseni je dobil gosp. nadučitelj V. za god anonimno po c. k. pošti poslan duhovski kolar, menda iz smešilnega namena: češ, ker se rad družiš z gg. duliovniki, tu imaš nekaj, da jim boš bolj enak. Kdo je bil ta skrivni darovalec, ali če jih je bilo morda kaj več vkup »in Compagnie«, ne vem, in, da se naprej zabranim: tudi nikogar kratkomalo natolcevati nočcm, Navedel sem le resnični faktum. Ljudem pa jezikov tudi ne morem vezati, komu se ta pobalinsko-junaški čin pripisuje, tem manj, ker pregovor pravi, da je to rado res, kar Ijudje govore. K sklepu pa povem, da se o vsem tem dalje z nikomur prepiral ne bodem; nimam volje in tudi časa ne za to. Javno sem pisal jaz svoje poročilo o konferenci, javno je na to odgovoril g. kritikar; komur je za to zadevo kaj mar, naj oba spisa bere in — sodi! Podratitovski. Iz Gorice, 12. okt. 1883. Izpiti učiteljske sposobnossti prično se tfi 15. t. m. Oglasila sta se dva učitelja in devet učiteljic. Mej temije le ena Slovenka, in še ta ne pride zarad bolezni; ostale so Italijanke. Učitelja sta iz Dalmacije (!) in baje oba Hrvata. Vsi žele prestati izpit za ljudske šole, za meščauske šole nihče. Iz okolice Celjske. Redka svečanost se je obhajala 10. oktobra t. 1. pri Novi-Cerkvi nad Celjem ; g. Janez Zdolšek, mnogozashižni nadučitelj ondošnji namreč je dobil od Nj. Veličanstva presvetlega cesarja srebrni križec za zasluge s krono, katerega mu je v ta dan slovesno izročil preblagorodni c. kr. namestnijski svetovalec, okrajni glavar g. Frd. Haas v navzočnosti šolske mladeži, mnogo dubovnikov in učiteljev. Ob 9. uri bila je slovesna sv. maša, katero je služil prečastiti g. Alojzij Šijanec; pri maši so prav ganljivo peli šolarji; pred velikim oltarjem v stranskih klopeh so bili na eni strani c. kr. namestnijski svetovalec g. Haas in c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Bl. Ambrožič, na drugi strani včg. korar Juvančič z drugimi gospodi, po cerkvi pa je bilo muogo gospodov duhovniškega in učiteljskega stanu ter druzega pobožnega ljudstva. Po opravilu šli smo v lepo okinčano šolsko poslopje; pred vhodom je bil postavljen slavolok z napisom: Živio, cesar Franc Jožef I.! Živio, gospod nadučitelj! C. kr. namestnijski svetovalec govori tii ter živo opisuje 331etno uspešno delovanje g. nadučitelja Janeza Zdolšeka ter mu naznanjevaje, da ga je Nj. Veličanstvo presvetli cesar za njegove zasluge izvolilo oblikovati s srebrnira križcem za zasluge s krono, pripne na prsi cesarski dar. G. govornik še v daljšem govora častita g. nadučitelju k temu najvišjemu odlikovanju želeč mu še ranoga leta na korist šolstvu, navzočim pa ga stavi v vzpodbudo in v posnemovalni vzgled ter konča govor s 3kratnim »Hoch« na presvetlega cesarja Franc Jožefa I. Potem pa slovenski govori c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Bl. Ambrožie, omenjevaje zaslug g. odlikovanca ter velike važnosti današnjc slovesnosti ne le samo za odlikovanca in njegovo obitclj, tetnuč tudi za vso občino, v kateri že 28 let tako uspešno deluje, za njegove učence bivšo in tii navzočne, za njegove sotrudnike učitelje, in sklene s 3krataim »živio« na presvetlega cesarja, kot uajvišjega zaščitnika šolstva in uciteljstva, kar po napolnjenej sobi živo odmeva. G. odlikovanec se pokloni c. kr. namestnijskomu svetovalcu ter se ganjen zahvaljuje na najvišjem odlikovanji presvetlemu cesarju, ter prosi gospoda namestnijskega svetovalca, da bi blagohotno njegovo zahvalo poročal presvetlemu cesarju. Potem se oberne proti božji podobi, ter se tudi Bogu zahvaljuje, da ga je vodil, tolažil in mu na strani stal v marsikateri grenki in tužni uri, a da je z njegovo pomočjo vse srečno prebil, prosi tudi še nadalje podpore in blagoslova od zgoraj. Otroci so se jeli ihteti in v tem in onem ouesu vidile so se solze. Šolska tnladež potem zapoje cesarsko pesom, kar tudi drugi navzoči pomagajo. Potera doraača gg. katehet in podučitelj razdelita mej mladež spominek z napisom: »Gospod Janez Zdolšek, nadučitelj pri Novi-Cerkvi, je po milosti Njih Volič^nstva pi-esvetlega cesarja Franca Jožefa I. za sveje velike zasluge in zvesto delovanje bil dne 10. oktobra 1883. 1. poslavljen s srebniim kiižcem za zasluge s krono.« Po tej lepi slavnosti bil je vkupni obed, pri katerem se je mnogo napivalo in govorilo. Gospodu odlikovancu in nam vsem bode ta daii vodno v živem spominu. Iz Ljnbljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v dan 13. sept. t. 1. Izročite se na višje tnesto dve prošnji za oprostonje sposobnostne preizkušnje za zasebne ljudske šole. — Reši se pritožba nadučiteljeva o opravilni dokladi, druga o pripoznanji druge službene doklade pa se odbije. — Ukrene se potrebno o ustrahovalni preiskavi nekega nadučitelja. -— Nekaterim šolam dovoli se poludnevni pouk. — Dva nadučitelja in štirje učitelji in mnteljice se za trdno postavijo. — Nekaterim okrajnim šolskim svetom se naroča, kako je ravnati pri nastavljanji začasnih učiteljev. — Dovolijo se petletne doklade in uagrade. V — Metelkotove ustanove. Bivši profesbr in dulioven, vrli gospod France Iketelko, je v svoji oporoki v dan 1. maja 1858. 1. sporočil darila po' 42 gold. vsako leto za šest ljudskih učiteljev na Kranjskem, ki se odlikujejo po nravnosti, marljivosti, in ki pridno goje slovenščino in sadjerejo v ljudski šoli. Za ta letošnja darila se prošnje vlagajo do 18. novembra t. 1. sl. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. — V tukajšnjo c. k. izobraževalnico za učitelje vstopilo je letos v I. tečaj 22 v II. 18, v III. 27, v IV. pa 31, vkup tedaj 98 pripravnikov (23 manj kot lansko leto). C. k. izobraževalnica za učiteljice ima letos le I. in III. tečaj; v T. je 37, v II. pa 21, vkup 58 gojenk. — Obcni zbori ,,društva v pomoč nčiteljem, lijiliovim vdoram in sirotam na Kranjskem", ,,Slovenske»a učiteljskej^a društva" in ,,!Varodne šole" bodo v četrtek 18. t. m., ker zaradi nekaterih ovir ni mogel biti napovedani dan t. j. 4. t. m., in sicer po uže naznanjenem vzporedu. Nadejamo se, da se ga bodo udeležili vsi g. g. udje, katerim je to le količkaj mogoče. — »Slovenske pesmi« za sopran, alt, tenor in bas, uglasbil dr. Benjamin Ipavec. II. zvezek. Lastnina izdajatelja. Tiskala Engelman in Mtihlberg v Lipskem. Te dni je izdal naš preljubi skladatelj to zbirko napevov za mešan zbor ali Cveterospev in s tem ustregel našim pevskim društvom, kateri so vedno v zadregi, če je treba posvetnih skladeb za mešan zbor; kajti do zdaj so naši skladatelji le bolj za moški zbor zlagali napeve, ker so znali, da je v prvej vrsti treba, da se moško petje razvije in ukrepi mej Slovenci. Zdaj, ko smo že tako lepo napredovali na polji domače glasbe, bode pa tudi treba, da pričnejo naši skladatelji za nežne naše pevkinje zlagati kompozicije. Dr. Benjamin Ipavec se bode tudi s temi skladbami prikupil pri pevcih in poslušalcih, kajti stavljene so tako prijetno za uho in tudi ne pretežko za pevce, da se bodo takoj udomačile v vseh narodnih društvih, kjer se goji petje mešanih zborov. Obsega ta zbirka 5 napevov: 1. »Kadar mlado leto«, besede S. Jenkove; 2. »Ne zveni mi«, besede S. Gregorčičeve; 3. »Rožici«, besede A. Okiškega; 4. »Leži polje ravno«, besede S. Jenkove, in 5. »Na Savskem bregu«, besede Andrejčkovega Jožeta. Dobivajo se te skladbe po 60 kr. zvezek pri lastniku v Gradci (Karl Ludwig Ring 4). »Ndr". — Hrvatski pedagogijsko-književni zborv Zagrebuje svojima praviina članomag. Andreju Praprotniku in g. Ivanu Tomšiču, katera je Nj. Veličanstvo odlikovalo, poslalo sledečo čestitko: »Velecienjeni gospodine! Častno odlikovanje, koje je u dio palo Vašemu gospodstvu od Njeg. Veličanstva našega premilostivoga cara i kralja, veoma je obradovalo i hrv. pedag.-knjiž. sbor. Smatrajud za svoju diku, da u svom krugu tako vriedne i visoko odlikovane članove broji, izjavljuje on Vama iz svoje odborske sjednice držane 2. o. m. svoju iskrenu čestitku sa željom, da još mnogo godine uztrajete na stazi, na kojoj do sada djelovaste na korist i slavu svojemu zvanju i svojemu narodu. Sliedilo Vaše stope cielo slovensko pučko učiteljstvo! Živili!« — Praprotnikov ,,Abecednik za slovenske Ijudske šole" dobiva se pri bukvovezu Gerberji po 20 kr.; na vsakih 10 iztisov dobi se en iztis za uboge učence. — Presrčna zahvala. Priodlikovanju, kimigajenaklonila Nj.V. cesarjeva milost, so mi moji prijatelji, učitelji in sploh domorodci vseh stanov kazali toliko naklonjenosti, katere nisem nikdar pričakoval. Ker se ne morem vsem ustno in pismeno zahvaliti, prosim, da bi tii po »Tovarišu« blagovolili vzprejeti raojo najpresrčnejšo zahvalo za toliko slavno čestitanje. V Ljubljani meseca oktobra 1883. 1. Andrej Praprotnik.