Politiški pregled. *" Arstrijsko nemško učltcljstro ln držarnozborske Tolitre. BDeutschosterreiehischer Lehrerbund" je izdal ta-le oklic: Avstrijski nemški učitelji so odločeui, da 96 udeleže predstoječpga volilnega gibanja. Daleč so od tega, da bi precenjali svojo moč, vendar pa so prepričani, da ustvarijo t svoji smotreni skupnosti krog volilcev, ki morajo z njim računati nemški kandidati. Najprej in pred vsem zahteva zedinjeno nemško učiteljstvo, da se od njega podpirani kandidati zaveiejo, da sprejmo v državnem zboru boj s klerikalizmom, a ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, in sicer na onih tleh, kjer samo je zmagljiv naš, naše mladine in našega Ijudstva dedni sovražnik: v parlamentu. Potem smo pa učitelji nemške krvi in nemškega mišljenja. In zato zahtevamo od svojib poslancer drugič, da se zavežejo, z brezobzirno odločnostjo zastopati pravice nemškega ljudstva v Avstriji. Dolga veriga nemških krajer se je v teku let potopila v slovanskih valovih. Ta pokopališč* nemštva govore resno besedo. vžigajo vsakemu Nemcu dolžnost v srce, da se dvigne in zakliče, združen z najboljšimi sinovi svojega Ijudstva: BDo tu in ne dalje!14 — Tretjič zahtevamo od vsakega kandidata, da se zaveže, zavzeraati se v novem ljudskem zastopstvu, da bodo prejemki učiteljstva izenačeni prejemkom c. kr. državnih uraduikov zadnjih štirih činovnih razredov. Oetrtič zahtevamo, da obljubijo kandidati, ki računajo na našo podporo, zavzeti se kot poslanci za uvedbo pravičuega disciplinarnega zakona za učiteljstvo. Naposled damo svoj glas in ponudimo svoj vpliv tistirn kandidatom, ki se zavežpjo, zavzeti se kot zastopniki ljudstva z resnobo in odločnostjo, da pride učiteljstvo končno do službenega reda. To so zahteve, ki jih predlaga nemško avstrijsko učiteljstvo nemškim državnozborskim kandidatom in ki so obvezne za tiste, ki lačunajo na njega zaupanje. * Češki škofje in Tolltre. Praški kardinal Skrbenskj in češki škofje so izdali pastirski list, kjer pridušajo volilce, naj volijo le take može, ki bodo proti svobodni šoli in proti raiporoki. Tudi na češkem mora sveta vera služiti politiki! * Enlinrni boj. Načelnik češke agrarne stranke, posianeso Prašek je izjavil na volilnem shodu, da je njegova stranka za razporoko. Na zaupnem shodu te stranke so govorili celo b ločitvi cerkve od države. Kakor se kaže, ne bodo pastirski liati čeških škofov zadržali valovja, ki je začelo pluskati proti duhovniški nadvladi. * Ogrski šolskl zakon. Naučni odsek poslanske zbornice je zakonski načrt o ljudskem šolstvu še poslabšal, sprejemši nastopne izpremembe: V šolah, ki jih obiskuje vsaj 20 odstotkov madjarskih otrok, je uvesti naučni jezik madjarščino; u Šole, v katerih je enkrat uveden madjarski učni jezik, se ta stanje ne more več ižpremeniti; v ponavljalnih šolah je 1 porabi izključno le madjarski jezik kot učni jezik. * Madjarska liturglja. Zastopstvo grško-katoliške občine Mako je enoglasno sklenilo, da bo vbodoče pri službi boiji rabilo le madjarski jezik. To je že druga občina r velikovaraždinski grško-katoliški škofiji, ki zahteva narodno liturgijo. Po drugih mestib škofije se poslužnjejd romunskega ali pa staroslovenskeg* jezib. Tbdl i skomunkaiki in un^iartki škofiji je ž* teč *r- fcrenih občin, ki so uvedie v liturgijo m&djarski jezik. Eini tolerira to, ker s6 boji — razkola. • Srblja. Avstioogrska vlada je poslala srbski vladi noto 8 pozivonii naj bi se zopet pričela pogajanja zaradi sklepa nove ttgovinske pogodbe. Srbska vlada se je odzvala temu pozivu. • Bolgarija. V Borisovem vrtu v Sofiji je neki odpuščen tfadnik z revolverjem streljal na jštiri bolgarske ministre ki so ge izpreha.jali po vrtu. Ministrski predsednik Petkovje bil zadet ¦ prai tako, da je kmalo na to izdihnil. Knez Ferdinand se ni ttdeležil pogreba, kar je zbudilo ogorčenje. Petkov je bil brez tsake izobrazbe, tirari. Umor je bil izvršen iz politiških toagibov. • Črna^ora. V črnogorski skupščini je 46 poslancev osnovalo narodno stranko na demokraškem programu. — Vlada je zbornici predložila proračun za leto 1907.: dohodki 1,778.690 E, stroški 2,730.994 K.