FS- krff List 15 .-i Tecai XL spodarske, obrtniške in narodne v. Izhajajo vsako sredo po eeli poli Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 gold. 40 ki za eecrt leta 1 gold. 30 ki Ljubljani v sredo 12. aprila 1882. Obseg: O šolskih vrtih. (Konec.) Kako se prideljuje pravi hmelj? (Konec.) Božjast pri perutnini. Pomešanica detelj s travo Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski (Dal.) Upor v spodnji Dalmaciji (to je, v Kri- vošiji), Hercegovini in Bosni (Dalje.) Hohenwart in Herbst. (Konec Popotne črtice. (Dalje Naši do- pisi Novičar Go^podari^ke stvari. Mnog bi še lahko pisali o šolskih vrtih, ali d Šolskih vrtih. hočemo samo še spregovoriti o zadivi, katera je našim šolskim vrtom jako škodlj ta adloga pa ni morda kak mrčes, ampak le tolikratno premeščenje učitelj (Konec.) Navadno so naši šolski vrti le drevesnice, v katerih naši deželi imamo res lepo ste učitelj f ki se izreja sadno drevj t se drugi kmetijski stroki se jako pridno pečajo s sadjerejo , pa tudi z drugimi kmetijskimi strokami, ter so napravili uže lepe šolske zaradi tega večkrat popolnoma zanemarjajo. Šolski vrt v pravem pomenu besede imeti mora več oddelkov, posebno pa za sadje- in zelenjadorejo, v krajih, da je učitelj f ki je v katerih raste trta, primanjkovati ne sme ni- vrte, katere so v resnici izgled vsi okolici Prigodi se pa, šolski vrt, premeščen pride učitelj, ki pa za sadjerej gledno vodil kdar primerne trtnice Tudi naj se v šolskem vrtu od loči nekoliko prostora za sajenje pletarskih vrb Ako v drug kraj in na njegovo mesto in kmetijstvo nima niti pazuma niti veselja. Nasledek tega je, da postane šolski vrt ne Ud li&gled , v^v^i.««^ vzor, kako se ne smejo vrti obdelovati kakoršen mora biti domači vrt se nekoliko prostora ostaja , naj se ta mlj nasadi z ampak Posebno se tiče to mlajših teljev, ki dostikrat, akoravno so pre drugimi rastlinami, katere so bodi-si za obrtnijstvo ali davanja o kmetijstvu po štiri ure na teden obiskovati pa kmetijstvo iste okolice veče važnosti > da bi lilo jako dobro, ako Mi smo tudi teh mi ^ bilo na vsakem šolskem vrtu odločenega nekoliko morali, ne vedö, zakaj se sploh kmetijstvo na priprav niči podučuje. Pa za zdaj o tej stvari rajše molčimo. prostora za poskušnje. Naša kmetijska družba na pr. ima valen vrt na Poljanah blizo Ljublj je uže svoj poskuae-na katerem se pravilo lepo število poskušenj z sajenjem raz- nih rastlin, z raznimi gnoj itd Marsika JÖ dobro sponesla. In ker se je ta ali poskušnj rastlina na kako se naj hmelj Hako se prideluje pravi hmelj? (Konec.) Zelo važno vprašanje pri pridelovanji hmelj je, ljubljanskem poskuševalnem rtu dobro obnesla ß pripo Omenili smo gnoji da uze, aa je ročati so jo jele tudi „Novice^' in kmetijska družba pr našim ebj _ gospodarjem. Nobena avstrijska dežela nima tako različnega pod tako različne mlj > kakor kranjska. Tu vidiš močvirje, tam visoko pla tu kras, tam rodovitno vipavsko dolino z italijanskim pod nebjem itd. Ako napravimo na ljubljanskem poskuše treba hmelju uže prvo leto saditvi z mešancem (kompostom) po dvakrat ali trikrat pognojiti, pa tudi z gnojnico o pravem času prili- vati. Ker pa hmelj kaj naglo raste in visoko svoje živeža ter zemljo, v malo letih popol- mesanec ali kom- mladlke odžene, potrebuje tudi veliko pet skaloviti ako se hmeljišče pridno ne gnoji noma izmolze. Najnavadnej gnoj post gnojnica gips in pepel Nikdar se pa ne sme valnem vrtu kako poakusnj ta je morebiti izvrstno obnesla, vendar ne moremo te stvari priporočati gospo darjem vse kranjsko dežele kajt kar je primerno za ljubljansko okolico, to ni za vse kraje kranjske dežele Ni čuda toraj, ako se je uže marsikateri gospodar na ta način pri poskušnjah opekel. Ako bi pa šolski vrti na ta način vredjeni bili preobilno gnojiti, ker trtice potem zdivjajo in rodij puhle, malo vredne glavice. Isto tako se ne sme gnojiti o veliki suši in tedaj, kedar je hmelj v cvetji. Toliko o gnojitvi. Koncem avgusta ali v prvih dneh septembra sve- zelenkaste bučice ali gla- da tijo se na kolih lep rumeno vice: hmelj imeli tudi nekoliko prostora za poskušnj > Ulli, VA^a, J^^ lahko bi domu. Obiranj dozorel, treba ga obrati in spraviti kaj lahko delo; najcenejše ) marsikatero za kmetijstvo važno rastlino po vsi deželi saditi poskusili; vspeti bil bi gotovo različen, ali vedeli bi dobro, v katerih krajih in v kaki zemlji se ona ob- stvar za katere bi bili prepričani ako se nese in kako podnebje ji je ugodno, potena bi priporočali istim krajem se to delo otrokom in ženskam prepusti. Na polj trtice na kolu odvijejo in s koli in trticami vred na tla poderejo ali se pa na stoječem kolu 30—-40 centimetrov nad ložij da je stvar dobra lem, za Katere di dih prepnoaui, lu^ijv, «.v^x -------- In na ta način bi se mi nikdar ne ravno tako podere, kakor poprej odrežejo, v svitek povijejo in na tla po- ostalimi trticami in glavicami Obiralec mora vsako mlj kol sam pa se opekli s priporočanjem, drugi pa ne z drago izkušnj glavico posebej tako odtrgati, da pusti vsaj pol pecelj "t . ^ /Cft" * . l ' V v. - ^ • / V ' • ■ ^ ♦ * ^ ' 4 * • i ' . i-',.'I i v % 5 T » % ^ ^ . - « » 114 V ali repa pri gl gl isto tako mora vse prirastke v godaj otrebiti in prav čisto obirati. Ne obiraj pa pre ) kajti s tem si dvakrat škoduj nima hmelj tolike vrednosti in rastlina ker potem moči za prihodnj leto gubi veliko mesi v to kuhovino nekoliko moke in se bolenicam daje jesti. Tudi umivanje s to vodo pomaga. pravi božjasti pa ti pomočki ne zadostujejo. Treba je, kakor pri človeku, spajka, amonijaka, eterja, gem dež slabem vremenu ali pri dol- kafre in voženka. Se ve da se taki dragi pomočki spraviti hmelj zelo škodljiva se na polji ne dä obirati, tedaj je treba pri dragih kokošjih sortah izplačaj avadno božjastne kokoši ne sme obirati, dokler je mokrote ne orudecij pod streho, ker je mokrota glavicam Za tudi v lepem vremenu se tako dolgo se ve da se za takeg časa pa j bolj DOŽ še rosa 9 da gl ter volj svoje vrednosti ne zgubijo, Orudečeli hmelj se ne proda tako drago, kakor zdravo blag Brž ko je hmelj obran se hmelj nalašč za to pripravljenih vozovih ali gl v pa v vrečah (žakljih) domu spravijo ia kakor hitro mogoče na zrač nem in suhe prostoru raztrosil Zelo važno je vprašanj ? Hmelj in kako se hmelj susimo katere so nalašč za to pripravljene Na zračnih prostorih, na sušilnicah ) aH pa tudi v 1 • V • hisi } f katero dobro kurimo. Zračni suhi prostori so podi ali skednji, podstrešje in tudi stanovanja. Se ve da ne moremo v isti sobi, v kateri sušimo hmelj ker je hmeljev duh premočen. ) stanovati ) Prostori, v katerih susimo sena tla } kamnita hmelj y imeti morajo le- a pa za susitev niso > ker se rada napijejo mokrote, hmelj pa pri počasnem sušenji kaj rad plesne. Da se glavice hitreje sušijo , treba je hmelj vsak dan po dvakrat ali pa vsaj enkrat dobro z grabljami premešati. sobi > kjer SUSIS hmelj > naj bo 40 45 gradov Celzijevega toplomera. Ako imaš veliko hmeljišče, napraviti je treba posebnih sušilnic, katerih nam tu zaradi obširnosti popisati ni mogoče. Važno je še vedeti znamenja, katera mora suh in dober hmelj imeti, in ta so: Prijeten in močen duh, glavice morajo biti razsipčne, pecelj v sredi glavice se ne sme vpogniti, ampak krhko odlomiti. > Kdor hoče o hmeljariji več izvedeti, naj si kupi ,Navod o hmeljariji*', katerega dobi pri spisatelju tega navoda, Janezu Hausenbichlerju, posestniku v Žavcu. E. K. > t } pri perutnini. Dostikrat se prigodi, da od časa do časa perutnino začne božjast napadati. Posebno je razna kuretina in pure tej bolezni rada podvržena. Ravno tako je znano da ae tudi hišnih tičev včasih loti. Božjast je živčna bolezen , živalice pa med tem časom čut in zavest popolnoma zgubijo. Francoski živinozdravniki so opazili, * A stanek te bolezni dostikrat v strahu svoj povod , kajti znamenja, ki se pred božjastnim napadom na živalih da ima po- pokazujejo f je nek krik, ki je podoben tistemu kate- rega živalice od sebe dajejo, kedar ee česa prav močno odletijo ali zbežijo. Tudi začnejo naglo s vstrasijo, ter peruti kriliti in z nogami cepetati. Na to začno omahovati in z ene strani na drugo padati, in vrat. To se prekucevati in poslednjič zvijajo noge, peroti je prav hu trenutku brez vse do dalj bolezni, in živali so v tem ti. Napad trpi od 30 sekund so še se 2 minut. Ko pa se živali zopet zavedö , o\J o ^ časa vse slabe in medle. Medlevica jih navadno po 10 15 minutah popolnoma mine )ib krat Brž po meso nezdravo okler je še kaj mesa na padu naj se nikdar ne zakolje, ker ta- Slov. Gosp drže ttospodarske izkušnje. Pomesanica detelje s travo. Naši gospodarji se še posebno stare navade radi } da sejejo samo deteljo, ter nočejo verjeti veliko boljše sejati deteljo pomešano s travo y da je teli Ce je se tako dobra letina in če tudi zemlj dobro ugaja, vendar se na vsaki pričamo J da samo detelj raste; tu je pregosta y tam njivi nah samo detelj mnogo praznih prostor s tr i de-lahko pre- skoro nikdar enakomerno ne se pa na pa pome- eredka, navadno ki obnebj Ako zemlji ugaj bo ---- -----J- " ^ ' ^ 7 --- ^ ^" ^ "-»j ^J ö J 7 demo gotovo pridelali še o suši do3ti krme, kajti ni se potem bati, da bi dobili na prostorov Tudi vse polno praznih krm e pomešanica detelje s travo veliko za živino, kakor pa sama detelja; ona daje boljša prav tečno suho seno in tudi zeleno pokoše vrstna pica, ker tudi živine nikd Se ve da hudo setev nekoliko težavna, na je ne napenja IZ ker ravnih trav raz ično od detelj je seme ramo vsako seme posebej ejati ^a semena , toraj mo Navadno sejemo tak kakor samo deteljo med žita. Po setvi se mora njiva plitvo povleči. Navadno se pomeša štajarska detelja s travami; dobra Se ve da je nekoliko dete 1 j pa tudi bala detelja za pomešanic dar pa posebno dobra man za peščene njive. Tudi meteljika se vporablj za m sanico s travami Izmed raznih trav so za pomešanico najbolj sle deče: Bilnica, mačji rep — posebno dobra trava mlj } pahovk JÖ ajboljša izmed vseh trav rep, izvrstna trava za močno in dobro z trava za mešanico je glistnik i o tratnica emlj 1 Slabej Životopi^ne črtice. Anton lojzii Wolf kiiezoškof ljubljanski. Spisal Ivan Lavrencic. (Dalje.) IV. Ni čudo tedaj, da je ljudstvo zato visoko čislalo blagodušnega svojega dobrotnika in gojilo do njega naj-presrčnejša čutila hvaležnosti, tembolj, ker so priznavali njegove neprecenljive zasluge tudi dostojanstveniki najvišji. Avstrijski vladarji namreč, ki so opazovali z bistrim svojim očesom vedno njegova vzorna dela, bodi-si na polji cerkvenem ali svetnem, obsipali so ga s takimi častmi, kakoršne dosegajo le najzaslužnejši cerkveni in Tako ga je imenoval 1. 1826. svetni dostojanstveniki, kakor smo uže slišali — cesar Fran L knezom; Fer- žajbelj Za zdravilo je dobra voda, v kateri se je kuhal dinand I. 6. septembra 1. 1844. svojim skrivnim sve- > divj vliva polagoma z in pravi pelin in vratič a voda ma v 1 • v• 11' zlicico V klj Ali se Jim t o v a 1C e m, ter sedanji vladar 1. 1850. komendnikom pa se za- cesar, avstrijskega Fran-Josipovega reda in 115 o poroki svoji s presvitlo cesarico Elizabeto J 854. vitezom ces. avstrijskega reda železne krone vrste. Poslavila ga je tudi stolica Kranjske s tem > da ga je imenovala 29. novembra 1849. v katerem se izgojujejo nadarjeni pa siromašni mlade- , za vse večne čase utemeljili izgojišče vrlih du- Vi ste blagodušno darovali zaklad, da pride slovenski slovnik, in ste tako zagotovili niči hovnov na svetloobš svojim častnim domačemu jeziku krepko podporo najskrivnejši občanom. Enako častne diplome poslale so mu in samotnejši kotiček dežele, kamor bode prišel mlad razna društva: 1. 1826. kmetijska družba kranjska in 1830. štirska in koroška; 1. 1838. obrtnijsko društvo av duhovnik, spremljala ga bode Vaša milosrčnost strijsko nad Anižo; ]. 1841. deželni muzej kranjski; je preskrbela s kojigami gonosno daljne omike ki ga 1 1845. in iz katerih bode zajemal bla .-.»xjxxv, . Sami siromakom pribežališče, ste tudi kot predsednik ljubljanske ubožnice po 251etnem Posebno pa skušali so se miiogobrojni čestilci ve- oskrbovanji ubožoega denarja in miloščine mestni ob zgodovinsko društvo kranjsko itd. lezaslužnega vladike v dokazih presrčne hvaležnosti o čini Djegovi drugi ali zlati maši, katero je obhajal slavni zdatno tolažiti agotovili pripomočke, ki zamorejo bedo revnih eno besedo: zaslužili ste si se slav knez — decembra čil in močan na duhu in telesu 15. in 17. 1854. Naj to slavnost opišemo. Ker deli ljudem le Oče vsemogočni darove svoje, poznih naših potomcev nimi deli svojimi blagovoljnost presvitlega vladarja in čutila hvaležnosti ne le sedanjega rodu, temveč tudi u izpostavili so v stolnici v zahvalo prvi dan slovesnosti „Dovolite tedaj, mili Knez, da podpisani v svojem 15. decembra uže ob 6. uri zjutraj presveto Rešnje Telo imenu in v imenu vseh prebivalcev dežele kranjske Vam do 10Va ure predpoldne; med tem darovale so se Naj- današnji slovesni dan izrekajo to, kar čutijo njihova vikšemu nekrvave daritve za prevzvišenega jubilanta, srca, iz katerih živo klije iskrena želja: Da bi Vas, mi verniki pa so neprenehoma molili in prosili dobrotlji- lostni Knez, še dolgo dolgo v preblagi delavnosti Vaši vega Boga, da bi blagovolil še mnogo let ohraniti jim slavili preljubljenega pastirja. Tudi na deželi obha jali so duhovniki z verniki ravno ta dan v to svrho posebno službo božjo. Ako si pa šel namerno ob 10. uri zjutraj mimo knezoškofijske palače, videl si razne deputacije iz dežele in Ljubljane , ki so hodile se poklanjat prezasluž-nemu jubilantu. Prvi poklonili so se mu duhovniki ljubljanski z mnogimi dekani in župniki iz dežele, na čelu stolni dekan Karol Zorn. Naznanil mu je v imenu pričujoče in nepričujoče kranjske duhovščine pre-srčno veselje, ki obdaja srca njihova o petdesetletnici njegovega mašništva; potem podaril mu je v znamenje presrčne hvaležnosti in ljubezni latinsko slavilno pismo v prekrasnem zavitku ter prosil ga naposled, da blagovoli vse pričujoče blagosloviti. Vsi pokleknejo. Vikši pastir razprosti roke in blagoslovi klečeče mašnike. To ginilo je prevzvišenega kneza tako, da ni mogel izra- Ljublj 15. decembra 1854 podpisi.) veseljem sprejel je prevzvišeni jubilant tu spominek hvaležnosti in ljubezni , ter zahvalil se za-nj z ginljivo besedo gospodu glavarju in drugim. Ker je pa deželni glavar omenil, da tudi Nj. veličanstvo presvitli cesar ni pozabil tega dne in ga poslavil z velikim križem Leopoldovega reda, odgovori milostljivi knez, dostojno da za toliko čast uže drugo v tem letu zahvaliti se, primanjkuje mu besedi in da je to poslav Ijenj le znamenje prevelike blagovoljnosti presvitlega vladarja do njega. Potem izroči mu mestni župan dr Burg k kelih, katerega so mu poklonili Tudi z žiti duhovnikom zahvale svoje z besedo, temuč rosnim očesom. Za duhovščino nastopijo Alojzij anci, ter poklonijo mu slavilno pismo v latinskem jeziku, za-hvaljevaje se mu za preobile dobrote, ki jih deli jim še vedno Nj. milost. Kmalu potem prišel je deželni glavar grof Chorinsky z obilo množico svetnih gospodov ljubljanski meščanje v veseli spomin tega dne ta spominek blagovolil je sprejeti preblagi knez srčno kakor slavilno pismo, ki mu ga je poklonil baron C o delli v imenu zgodovinskega društva kranj skega. Poslednjič izročil je še pokojni Blaznik blago dušnemu mecenu ) rvi iztis prve p o 1 e nemško-sloven-skega slovnika, ki se je pričel ravno tiskati v njegovi tiskarni. Zapela mu je tudi ta dan hvaležna Slovenija sledeči slavospev: vseh stanov, ter poklonil se ž njimi preblagemu knezu, izročivši mu tudi nemško slavilno pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu tako-ler Ah komaj prebudi se moja Vila J r boljši Knez! kot mašnik bit' si jel; Presvitli, prečestiti Knez!" Tu Vodniku se giblje pevska žila mojem slovniku se vname cel. > „Gotovo bode današnji dan, ko milostljivi Knez praznujete petdesetletno obletnico duhovskega posve-čenja, v srcu Kranjcev obudil iskrene čute najsrčnejše hvaležnosti do Vsegamogočnega, da Vas je po vseh potih blazega življenja Vašega z močno svojo roko va- a šolah slej je Tvoja luč svetila slovnik tu je skor vesel; 5 roval in okrepčeval 9 in do Vas zvestega sina domo vine, kateri uže mnogo mnogo let darujete vso svojo ljubezen in udanost, in kot vikši dušni pastir uže 30 let zvesto čujete nad nje najvikšim blagrom, ter jo vodite po poti božjega strahu in pobožnosti. Zares! ponosno se ozira Kranjska na Vas, in Vas uvrstuje moj pokrije Pevčeva gomila, Ti v Primorji še si bil moj del. Ljubljanski stol si vredno Ti posedel gnjen za blagor duš skerbeti vedel. J med najvrednejše sinove svoje, ter se Vam, milostni Knez, živo zahvaljuje za toliko blagodušna dela Vaša!" Milostljivi Knez ! Vi ste z velikodušno pripomočjo mojo Vilo marno vso poznal. Mdaj mašnik petokrat deseto leto, Izveršil domu si vošilo vneto: „slovnik" Te bo zglasoval! veke xxx^v.^ * Tx oLv. ^ »V.XXIY vvi Ci O XXV/ j^/1X V, XXX V/vj Cerkveua slovesuost pa vršila se je v nedeljo po- jiapravljali cerkve tam, kjer revščina ljudstva ni bila v tem 17. decembra. Povišali ste jo posebno ti-le ve- stanu jih napraviti! — Vi ste ustanovili iz lastnega seli dogodbi. Pel je namreč v stolnici pred slovesno premoženja zaklade, ki bodo pripomogli duhovnikom zlato mašo prevzvišenega knezoškofa čast. gospod Pri preživeti se tudi v takih krajih, kjer so bili dohodki mož P et erlin novo mašo, katerega je posvetil slavni doslej revni. — Vi ste z napravo in osnovo semenišča. vladika 15. decembra v ravno tisti škofijski kapeli v ' i / • 4 .. t 4 t 'i \ 0 • . A I i t t t » I i mašnika, v kateri je bil posvečen on sam pred 50 leti ; po hercegovinskih rokonavsih. Telegraf ob cesti so bili in druga redka slovesnost, da je krstil takoj po novi preteklo noč čisto pokončali, kole posekali in drat pre maši uže imenovanega gospoda veleslavni in ne- strigli ter ga vzeli boj Napasti se pa naših vojakov umrljivi vladika Anton Slomšek „Jožefa Kranj skega", katerega je pripeljal iz pekoče Afrike se niso pali dokler niso dospeli v Preklanico, odkodar pr služni monsig. Luka Jeran. Ko se je približala V2 10. ura, prevzvišeni gospod knezoškof v stolnici na leco stopil je sedanji visocimi skalami ogi je še kake dobre tri ure v Korito. Tu so skale globoko preklane in po tej razpoki sila ozka od vseh strani z aiena steza kvisko. Tovorna živina še ni bila dobro vsa v skalovii, ko opisoval je z njemu lastno ginljivo besedo mnogobroj- gosta svinčena toča na-njo nim poslušalcem pomen redke slavnosti, opominjevaje jih Voj na neprecenlj zasluge milostljivega jubilanta opo boš h, za skale, ter se pripravi se vsuje z gord dol poskrijejo se brž po kako se za boj bojeval, ko od sovražnika ne vidiš nič ko k večemu jih pa tudi, da so svojemu velikemu dobrotniku le konec njegove puške ali JiniKLl 1Ü Äuueu UjegUVC pusn^-C; ail pa ujaiu b^vAc« J^IMI» «« vir veli- kratek čas, dokler meri in strelja. Uže po prvih strelih malo toda prav za tedaj resnično hvaležni, ako imajo živo vero kodušnosti in blagosrčnosti preblazeg ladike namreč pa nastal med gonjači strašen joj } ker bali so se za bila je le njegova trdna živa vera. Po dokončanem slav- svojo m za kožo jih živinčet. Kakor bi se jim vsem nostnem govoru pa zapeli so zvonovi J orgij J pevci m v lepo aljšano stolnico pomikala se je dolga vrsta -O' o* duhovnikov v cerkveni opravi, na čelu slavni jubilant s prečestitim lavantinskim škofom Antonom. Pričela se je sv. maša, katero je pel prevzvišeni zlatomašnik z moč- preskrbeti naenkrat zaukazalo, jeli so tovorni živini prerezavati jermena, s katerimi so bili tovori na-nje privezani ter se spustili, v tek, bodi si, da so hoteli ustašem, s katerimi so bili morda dogovorjeni, tako po ceni živeža nim glasom spodpodljivo pobožnostjo. Po sv. maši Kazalo m nič druzega, kakor vrniti se, če niso ho birmal je „Jožefa Kranjskega'', kateremu je bil boter teli da pade kompanijo v Koritu namenjen živež gosp Janez Baumgart Na to spremila je pi ustašem v roke. Izgubilo se ni nič ko koliko kišt čestita duhovščina s svetnimi dostojanstveniki vseh sta- atreljiva^kacih 10.000 patronov in (kar je dražje) na- nov preljublj jubilanta v njegovo palačo, ter po iakov. 12 pa jih bilo jenib navijala čutila hvaležnosti pri bogato obloženi mizi dolgo v popoludne (Dalje prih.) ših nila tako, da še šli naši drug dan ustreljene iskat, našli so jih skoro do junih trupel ni bilo moč najti sta izgi- Ko so nazega oropane m atrasno mesariene Eneg Zgodovinske stvari. so ustaši čisto zdravega vjeli, odrezali mu nos in ušesa in nastavil mu sreči pa prižvižga eden ravno dolgi nož na vrat J dobro pomerjena krogla ter podere Upor spodnji Dalmaciji (to je, v Kriv osi ji) Hercegovini in Bosni. Spisu je J. V. 5 Hercego na tla Tako se naš voj rešil. Godilo seje to 17. januarij«, ^ -------- dan, in zdi se, da so se za ta dan uporniki dogovorili^ da se na vseh krajih z našimi poskusijo. Od vseh strani dohajala so poročila o hercegovinskih grozovitostih, tedaj se je zdelo še potrebneje , našo kompanijo v Koritu z vsem potrebnim preskrbeti. Dva dni pozneje poskušali so z nova prinesti oni kompaniji pomoči. Ta pot poslal pa batalijon vojakov pred tovorno živino , drugi Antona Pušavnika Ko so se mu (Dalje.) dobil vojni minister milij v zdeli za udu upora potrebni > oke nap ) a ki se takoj druge strune, ter jel pošiljati vojake v Dalmacij zadej za njo. Na ravno tistem kraji, kakor dva in Hercego uporniki silili so kazalo tošnj Bil pa uže tudi skraj caä ) jjake koli je ker količkaj popre], s skalnatih sprejele so jih tudi sedaj hercegovinske krogle toda sedaj so imeli naši dovelj višin dol da jih a&orejo Zel6 resen je bil napad le-kacih 14 dni po novem letu. Komur se oči niso hotele prej odpreti, sedaj je moral izpoznati svinca ter zimo po kratkem boji popihali dprli našim pot proti Koritu, kamor so prišli ne- za rokonavse, ki so da tli pod pepelom močna iskra ki se še na dan nadlegovi kompanij ter pustili v Koritu mimo živeža še dve ^Dal. prih.) ne upa Blizo Korita v Hercegovini > kake tri ali štiri ce- sarske marše unkraj dalmatinske mej niki na liko padli naše več. ko naših, a so upor- jake 11. regimenta. Bilo jih je ve-bili so se naši tako junaško ter se Slovisfveiie stvari. Vabilo na narocbo. ubranjevali ustašev tako mojstersko, da so si uporniki zastonj razbijal ob majhni trdnj 80 se naši četveri vojaki zalizali. Odbijali so jih kler jim ni prišla pomoč iz bližnjega Korita, v katero do- teden pošljem med et vezek Knjiga bo 10 sk r> A pol debela s prav ojih poezij, krasnim in ? ki je za- podila padavc v tek Vodnik te četv ) neki bode 1 gold. Slovence, ako sem si pridobil med njimi kaj čitateljev in prijateljev, močnim papirjem; cena jej vabim s tem prijazno na narocevanje Naročila z na- Spannbauer, dobil je za svojo junaško pogumnost zlato vred naj se blagovoljno pošiljajo založniku ? medalij Zdaj le so naši komandantje spoznali se } da se Ignaciju Gruntarj«, katerem edinem se bode dobivala knj c. pomiki ne bodo norčevali, ampak da so uže pri notarju v Logatci pri Ob enem pravljeni za resno besedo in ka prvikrat pri Koritu, zdelo delo. Ker so se prise je, da je ta kraj v vljudno prosim si. občinstvo, zlasti največi nevarnosti, zlasti zato, ker je bila kompanij naših vojakov, ki je ležala tam, z živežem m ivom dijake, naj bi si blagovolili to knjižico skup g. razpošiljatelju olajšajo trud. pa gg. bogoslovce pa tudi druge v enem kraji živeče rodoljube naročevati da kaj alabo preskrblj Zato so obložili v Bileku, ki je 1) Zvonov X bliže dalmatinske meje, devetdeset tovorne živine s stre Ijivom in živežem ter jo poslali proti Koritu. A komaj je prišla ta procesija ven iz Bileka ) uže jelo dišati m Poiitičoe stvari. Zabavne stvari Hohenwart in Herbst. (Konec) Kako je Hohenwart razmahal Herbsta! Lotil se je postavil pred svet katero « Popotne crtice. Spisuje političen sitnež. (DaJje.) Šentgothardska cerkev, katero mi je moj prijatelj najprej njegove stranke tako rekoč na sramotni oder. Dokazal je tem ljudem, najprvo pokazal, ni velika, zunaj ogorela in po dežj kako 80 pač skrbeli ob večino in velj brez \ obetali, pa na obljube vedno pozabili, kako -luu jjuiaoiuiii, ter vetru oamojena, ui ictw^i, p«, ^^c**», 80 po svoji krivdi in rudeče barve je v nji celo še preveč. Tudi farovž je bi kel znotraj pa je zala, zlata kako 30 zdaj, ko •vi* prisil ) sakega pravega načela ter napadati vlado in jeli nagajati in kljubovati prav lično poslopje. Gospod župnik se bavi tudi ve- čino državnega zbora. Povedal jim ni poštovanja vredna, ker je prestraatoa in le da taka manj nagaj sad jerejo in čebelarstvom; njegov vrt jei prav skrbno oče- posebno zato je bilo pa po drevji obilnega sadj ) den hruške sem debele in dobre pokusil ive vode v tej ne dela pa nič Rekel je. da višavi ni, pač pa ima gospod župnik napravlj ustavoverci tudi v manjšini lahko pravilno kal, iz katere je voda pi eno čisto okusna. Hiš blizo svoji besedi veljavo pridobili, ako bi pametno zagovar cerkve ni veliko, prebivalci jali svoje predlog jih podpirali z razlogi pravice in tudi z žganjem brin j ? se ki pole g kmetij pečaj vreden, da bi slovel državniške modrosti; da pa tako dolgo ni mogoče ž po svetu njimi v porazumljenji delovati, dokler ne popust6 svo- V tem, ko sva ogledovala vse to, zazvoni poldne f jega jalovega programa zanikanja, strasti in sumničenj Očital je Herbstu, kako on svoje nazore spreminja, potem pa mrliču, in jaz najdem, da so zvonovi D kako kmalu potem pred leti zagovarjal pravice deželnih zborov, slišati A, toraj velika terca in dobro vbrani: kaj lep • Fis-jili j« jih izdal vsemogočni sili državne^ Po kosilu, ki je meni kaj dobro dišalo, se vzdig zbora. Očital je ustavovercem umeti §. 19. državnih postav. ? kako Odbil zdaj nočejo raz- neva v družbi nekega bodočega bogoslo hajd nad sumnicenie vičarjev, da desnica ne mi lilne pi bila pošteno za razširjenje vo- rn da kot olepšanj volilno pravico petakarj premembe volilaeg 3V pora reda pri če druzega prijatelja sošolca, ki 'v Motniku zdaj stoluje. Najprej smo se spustili v dolino do velike ceste, šli nekoliko po tej ob vodi, potem zavili na levo in vkrenili v breg ) sem se jaz potil skem velikem posestvu Vtis Hohenwartovega govora je bil velikansk tovariša pa sta se mi smijala! 1 pihal kakor hlapon ; ,,kmetje^* imajo noge } čurji so bili kakor poparj Herbst je postal nem-bled in sapo vse lahko a „škric K je težak ko svinec > sapo m moč glo korakal po dvorani, klical predsednika na po- Vendar sem tudi ima kakor „lukamatija'^ in poti se, da se ves sveti hotel je iti iz dvorane XX.UU, ------pa ...... in ko je prišel d^ besede, ni vedel nič druzeg mogel ter se vrnil, terega je videti Motnik skoro srečno prisopihal do vrha, s odgo tega pa ^spoznam brž J ko voriti, ko to, da noče nič odvrniti na Hohenwartove akoravno j ka- pod nogami. No , vsaj gledam na griči dve cerkvi, uže pac lahko dvajset let, kar sem bil tu. Takrat in pomeni napade. Tako opravičevanj toliko, ko: zadet sem in ne vem, kaj bi odgovoril. Razkril je Hohenwart vso zvijačnost levičarj 8 svojim sošolcem, ki je zdaj župnik v Istri, sia o šla di jaških počitnicah tu memo proti Kamniku dobro mi ) kako 80 hoteli Dunaj naščuvati zoper desnico dr le še v spominu, kako ljudno naju je bil prejšnji go žavnega zbora, češ, da ima Dunaj premalo poslancev pod pnik sprejel in pogostil. No, le čakaj, Ja ) naj se ta krivica najprej popravi. Rekel „Mi vemo, da naju naklonj Hohenwart se bo videlo, kako bo pri tebi Motnik je trg tak v se > kakor je bil pred Dunaj prikrajšan, in mi smo tudi Du- 20 leti. Tudi farovž brž spoznam in gospod Janez pr ker je nase gl mesto, ter bomo debelo gleda, ko se pred njim pok moj stvarica Dunaj vse storili, ne da bi nas vi morali k temu pri- Malo smo sedli skup in se prav po domače pomenili o ganjati; pa za zdaj je nemogoče samo za Dunaj nare- starih in novih časih pri kozarcu dobreg diti posebno volilno postavo; čakati je treba, da se na- nem grižljeji, jjutcui »o cuv^ i^kll, J« redi postava, ki bo odpravila krivice tudi po drugih Zdaj pa sta morala moja tovariša odriniti t________ ^ ^ ^« T^ i i -51W* T c\ f n A1 käko Vvll vTAc^i^l ir» A Trr\iv\ I Vi rrry f\\7 • n okus potem še eno rekli, da se je jelo mračiti. ' \ a jaz ne; in krajih, ne samo na Dunajj.*' Rekel jim je tudi hočej s pretiranimi predlog postavo nemogočo sto tega sem bil vesel iz dvojnih vzrokov prvic me v res nekoliko noge bolele, drug pa m se veselil riti, in razkril njih hinavščino, rekoč: ,,Ko bi posla^^v^u. ^^j^io-vo« o «v^jiixji v«^ Kronawetter ali Steudel predlagala kaj tacega (namreč vidim. Prav drag mi je ta gospod Janez • • _ .i?i . . _______I--.!_____X' ______________n ^ u:x: /Uo^^^^r pi (C s im prijateljem, katerega tako prav redko ki tudi večo razširjenje volilne pravice, kakor večina nasvetuje), „muzikus** in ima v hiši ,,črarlje'* (harmonij).^ Samo ob potem bi jima jel, ker sta to uže večkrat očitno za govarjala; vam pa tega ne mislili. ker ste ta krivični amem da bi pošteno volilni red leta 1867. sami naredili in 1. 1873. zopet potrdili brez premembe; imeli ste potem še pet let krmilo v rokah. Zakaj se toliko časa niste potegnili za Dunaj, ali za male patentarje sploh za ljudstvo?" sebi se razumi, da nisva molče sedela in zdehala, am pak prekmalu nama je btla počitka Drugi dan sva po maši ogledala najprej cerke } potem pa trg. Kakor sem uže omenil, ima Motnik nekaj, kar se nikjer ne vidi, namreč dve cerkvi skup; ) ) Tako je naš Hohenwart bril Herbstovcem pod nos vse strmelo. Takih britkih resnic levičarji še ni- kdar niso slišali. Nemški listi so pisali, da je bil to prva zdaj dere farna ) druga je bila grajska kapela ) kij pa 9 kakor sva videla, skoro v nevarnosti, da se po ker je spredaj razpočena. Glayna cerkev pa je da premajhna, trgu skoro za motniško faro gotovo stojna. Zvonov je v obeh zvonikih skup pet nepri boj med Hohenwarto in Herbstom y ali kar je vse eno med konservativnim in liberalnim načelom ) m vbrani veku ce .J P^ skup peli, bi morali muzičnemu niso ušesa bi trgati. Pa kaj se hoče Trg j reven ) daleč niso mogl tega zatajiti ) da ßijaj zmagal Hoh od sveta, toraj bo težko kaj z večo cerkvijo brez po wart moči od drugod a griču videti razvaline starega grada ) ki gotovo nekdaj tu dolino zapiral. Prej je bil trg štaj I I t 1 t 4 118 se Napoleon je dal ga Kranjski; župnije pa je dr. V er z eg gospod župnik ima mnogo fiki veliko na štajarski zemlj sitnosti, ker ima poslovati, s Celjem in Kamnikom. Tudi druga pravlj e v nasvet, da naj se poslj P »J dih reč je sitna. Na Štajarskem je namreč bira od- (z državnemu zboru, da bi se vsaj v n i ž i h h srednjih sol napravile italijanske paral elk mskih ali slovenskih razdelkov n 1 re a in spremenjena v denar, na Kranjskem pa ne; pa bi bili štajarski kmetje in tudi gospod župnik zadovoljnejši, če bi tudi tam ne bila odpravljena, ker gre misliti, da to dd veliko sitnosti, pisarij in Ije. Kranjski nem- kaj kakor znano, pa je, da jo je ministerstvo presvitli cesar je še ni potrdil in upati let ^M« ^ w M w UA u « MAA A iA £d \Jk\J L VJ V j ILl i I čeno; ali, če se spominjamo večkratnih dotičnih obrav hočejo Tu-je svoj Trie- nav in sklepov v dež. zboru imeti italijanske paralelke zraven slovenskih) ^^ jxajoLija. „Ortsgruppe*' nemškega ,,S e h ul v t: 11? i u skutarski deželni zbor je tudi uže tako postavo sklenil, imela dne 31. marcija v gimnazijskem poslopj popolnem v koš Hiše trga so ponižne, vendar čedne, trgovine tu i občni zbor, o katerem por ča obširD ster Zeitung'' (štev. 77 od 4. aprila t. L). I skoro ni; prebivalci so prijazni ljudje, jaz opazil v pogovoru z nekaterimi. F vsaj kar ročila naj posnamem te-le reči. Predsedoval tega spo sem prostoren, zato cerkve in to še v grič lep telj gospod Pantke; vladin komi ima pa gospod župnik precej daleč do policijski komi gospod Marquet Od bil novega gimn visi leta sem 1881 pristopilo 13 novih udov, odpadlo med letom Po zajutrku sem hotel odriniti , pa gospod Janez trdi, da, ker sem uže tu, moram iti ž njim v Spitalic; iih 16 vseh skupaj jih 103 bilo 1881. 1. 80 gold., stroškov 7 gold Dohodkov Q 84 kr. ni več ko dobro uro hodä po ne bo mi žal. No, pa idiva hladni, zeleni dolini, in Po državi šteje „Schulverein" 400 krajnih skupin (Orts In res mi ni bilo žal. Cesta se zvija po štajarski „vladi da gruppen). Mikavno je, kar je govoril g. predsednik, da namreč društvo ..političnih namenov nima''; in kranjski emlji, da pride do vodice. Ob levi ne nasprotuje*'; da mu gre samo za to. ..da vi- deti z gozdi obraščene stene visokih gora, te so kranj ,,-----------^^ , AC« ♦ se narodna zavednost raed Nemci povzdiguje in krep ske; ob desni da se „nemškim otrokom povsod v Avstrij y -------------— -----------------p ^^ WW „uvujuu.iua ^v/▼ OV/VA r JiAVObtljl , l L pa zelene, le ob vrhih gozdnate štajarske Nemci posamezno bivajo , nemške šole preskrbij tudi gore, s katerih gledajo prijazne hišice v je gledati to, posebno če po dežji zašije dol. Res, lep je gieaaii to, poseDno ce po aežji zasije solnce m ob poznajo, je to, da trdi poti murni škripljejo, pa mila sapica donaša vonjavo Gorici rakovo pot (Wi ^ itd Najzanimiviše pa, sosebno za take, ki goriške razmere poznajo, je to, da trdi predsednik , da hodi nemštvo v dass leider wissen es gorskih cvetlic pogovor je^živahen, toraj pot skoro prekratka, ment z u Najin prekmalu sva v Spitaliču; to je mala vas pi kotu, ker tu se vzdigne cesta proti Kamniku kvišku čez ne previsok rob ali grebčn. Jaz spoznam ta kraj poročevalec brž po grajščini tik cerkve, ki je še taka, kakor je auch in Görz ein Rückgang > hn e n ist J Alle deutseh dass die deutsche Sprache im Verkehr fast nur mehr geduldet ist und wer weiss, wie lange noch?). Dalje pripoveduje v »Tr. Ztg da so Slovenci nika ustmeno in pismeno tako strahovali, da je bila pred 20 leti Ne ni je menda na razpad obsojeno poslopj f ne taka, veliko slabša tu ni vrat, tam oken ne dovj > luknj I je krmižlj odbor od so ivt UJXA1JC» ¥ v/, ,, X I • eUl^i licit diljami z&bite, zi- motivno pisala bora in društva izstopil. Slednjič se huduje dopisnik v nad Sočo" in Slov. Nar zanemarjeno, kakor streha, da bi se kaj tacega predstojnikih o ,,Schulvereinu vsak kmetič sramoval. Tudi ni videti nikj ne ne živali, še cel6 najprvi pozdravljajo popotnika psov ne, ki pred grajščinami ljudi ne lez avadno iz Gorice .", češ, da sta sra-sosebno o njegovih Vse to in še več piše „Triester Ztg. imel 3. t. m. dop t a Tržaški „Imparziale" j f ) v katerem se berejo med drugimi te reči o )) 7 valca pa je? kaj pa je to? li it ) vprašam svojega spremlj ta podrtija čisto zapuščena in čegava rod j ši mestni gosposki. Doprsno podobo Dante mestno dvorano) so dali priti iz Benetek; čuvaj požarne straže so si naročili iz Milana; podvzet 7) To grajščina križkega barona Apfalt nik za vzdržavanje mestnih ulic je iz Bergama učitelj in zapuščena tudi ni, ker ima tu oskrbnika mi odgovo (Dalj prih.) je meščanske godbe je prišel iz Palme(nove); javne mestne ure so narej cesarjevičevi v v Vidmu; zvestobna adresa o poroki Vidmu; kalupi za planinske klobuke Vidma napisne Nasi dopisi. mestnih stražnikov (policajev) došli table za ulice in trge so iz Florencije; in celo kamne za mestni tlak vozijo iz Cividada (Cividale). Nadp Gorici prila Včlika noč in omen enem sestavku v g! No estera (t. j ,,Imparziale"-u je „ sicer v mestu ni snega, pač pa je danes dopoludne vnanja obrtnija) žilo celö na Sv. Gori Vso drugo polo tedna je ojstra sapa brila in sinoči se ie zdelo pretekleg pri 00. Frančiškanih na Kostanj da t er an i, ki so prvikrat svojo godbo L' industria Današnje „vstajenje" poveličevali so meli. Veteran ne ali sko društvo je bilo vložilo pri magistratu prošnj da , \JLCk UC »I^vy Jf^ kJllKJ VluejtlKJ » IO fcl rt tU. J^lUOlljU , potem ko so naš bi smelo sestaviti si muzično bando iz tistih svojih udov so bodo mogle procesije iz cerkve 851etni knezonadškof gologlavi užugali vreme, m jih tudi gg. župniki posnemati; samo visocih zastav ni bilo mogoče nositi pri drugi procesiji na Travniku zarad nosti. Na to se je društvo pogodilo s godbo, ki je ki so tudi udj zdelo, da to ne f meščanske godbe, ali starešinstvu se je gre, da utegnejo nastati kake navskriž- vetra. Veliki petek in včeraj smo imeli tudi slano; ni mnogo let v Pr va č (22 mož), toda bodo imeli pr še pa prav znano, koliko škode je storila. Zärod na vaški godci, kedar pojdejo z veterani, posebno veteran 7 trtah, krompir (koder je uže izlezel) I gotovo trpelo. Tako imamo mrzlo Veliko noč 7 detelj dr Božiči so bili prelep je Čudno 7 zato sko instrumentov jim je naročilo društvo bleko z belim peresom na klobuku. Nekaj novih se da se naši lašk srednjih šolah F zdelo vsem 7 nedelj Prihodnj (belo) edje zarad učnega jezik v ne ganejo oni, ki so se nekdaj v „bralne g drugič kaj veČ bode prvaška banda poveličevala tudi s 1 a v n o s t podpornega društ 7 o kateri mestnem starešinstvu in deželnem zboru tako krepk za italijanski učni jezik potegovali Na adnj ^ so se vendar spet zdramili; dr. Tonkli-jev in druzih sloven- «« •« « 0 je toplej Dolenji Zemon 2. aprila. {Javno zahvalo) izražam naj skih državnih poslancev zgled jih je spodbudil nemu učitelj za podarjene cepiče gosp. M. Ran tu, narod na da Premu, koji je podpisanemu okoli 45 različnih vrst jablanovih in hruševih blagovolil podariti, bil te dni v mestnem starešinstvu enoglasno sprejet kakor tudi 1300 vrbovih količkov za občino. Bog plati 119 neutrudljivemu in silo vnetemu za blagor ljudstva uči- telju ! Ako bi mnogo tacih učiteljev imela Kranjska, raj f so narodni kandidatje sijajno zmagali; voljeni sa bili namreč: gosp. J. N. H o rak s 185, dr. V. Zarnik vsi nasi hribi obraščeni stali. — Ob enem tudi pod- s 182 in g. J. Hribar s 180 glasovi. NemSkutarskih nje pisani izraža najtoplejo zahvalo gospodom vladinim za- kandidatov je dobil g. Hoffmann borih 38 glasov stopnikom za podarjene razne gojzdne sadike^, katere gova tovariša pa še manj; od lani so nemskutarji za flo se uže deloma podelile in se bodo. vsi m! Potepan, župan ParadiŠČa 20. marca. {Najdenje mrtvaških gro- odpovedal se Bog plati 10 do 15 glasov na slabšem. Lansko leto v drugem razredu izvoljeni gospod grof Chorinsky je v soboto starešinstvu, menda ne mara se- Nem- škutarji delajo za-se na vse kriplje in z vso silo, da bi hov.) Kake pol ure od Šmarje na izbodnjo severni strani deti več na rotovži med „fakcijozno^' opozicijo je prijazen hrib, na vrhu 8 krasno cerkvico sv. Majda lene na Gori, ki ima 1617 čevljev visočine nad morjem, j^tri v drugem io v petek v prvem razredu ne pro- Niže doli na severni strani se razprostira lepa rovan padli. Zato, narodni volilci, na noge! Vsak naj pride obrasčena a različnim grmovjem. Na tem ozemlji je nihče naj ne ostane doma, potem nam je zmaga ne le ampak celo gotova in po nji tudi večina v mestnem starešinstvu in Ljubljana bo postala res zopet pred nekaj Časom neki kmet kopaje pesek zadel na mogoča rakev grobov, narejenih iz kamnitnih plošč. njih je zra- b e 1 a. našel človeške kosti in lonec z ogljem napolnjen; ven tega še 19 verig in malo čveterovoglato posodico, — {Reklamacijska komisija) kranjska pričela je vse to, kakor pravijo, z bronaste kovine, katero je eden danes svoje delovanje o konečni rešitvi zemljišnega ljubljanskih srebrarjev za 3 gold, kupil. Kmalu potem davka. 80 poskušali še na drugih krajih kopati, in zopet so našli kakih 50 metrov vsaksebi še štiri grobe. enem bila v se dobro ohranjena človeška glava in dva lonca v drugem oglje: tretji, podoben kelihu, je du prazen v drugem grobu ^e je izkopalo več bil Zopet kosti sulici > Človeških mala sekirica, dve čudno vpodobljeni — {Slana) je zadnje dni pri vinogradih in zgodnjem sadnem drevji mnogo škode napravila; čujemo, da je na ljubljanskem močvirji tudi oves uničen in detelja. Iz druzih dežel čuje se, da je slana samo vinograde in sadno drevje deloma poškodovala. Orehi so iglici in dva noža, podobna nasim srpom Kakor je skoraj popoinoma uničeni. f poznati, se nahaja še veliko takih grobov na tem ozemlji ki so gotovo iz starodavnih ajdovskih časov. Ljudska pravljica pravi, da na tem hribu je njega dni stalo poročila, da je hrošč „lubadar škode napravil. Iz Dolenjskega dobili smo po vinogradih uže mnogo mesto, nekateri pa menijo, da je bila le kaka trdnjava, kar je veliko verjetneje. Nekaj je moralo pa vendar nam pričajo zemljiščni napisi in omenjeni grobi. M. Ilovar. Dne 10. aprila t. 1. ob 11. uri biti, to Novemmestu. dopoludne so se v čitalnični dvorani slovesno razdelile častne diplome, katere je c. kr. kmetijska družba v C. k. Ljubljani podelila: gosp. Antonu Dergancu, nazijskemu učitelju in šolskemu nadzorniku, gosp, An- gim- gosp Antonu tonu Ogulinu, posestniku v Rudolfovem, Teršinarju, grajščaku na Vrhu, gosp. Josipu Franketu, učitelju v Stopičah. {Tržaška razstava.) Trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani so se sledeča oglasila za tržaško razstavo izročila: (Dalje) 30. Korče Janez Cerknice — brinjevec, slivovec; 31. Korzika Alojzij iz Ljubljane — cvetne in druge rastline; 32. Kozler bratje v Ljubljani par- kete in furnir; 34. kranjska obrtna družba v Ljubljani -- rude, železo, jeklo, les, železnično progo na dratane vrvi za vožnjo lesa, oglja, dilj itd.; 35. Krenner Alojzij iz Loke — sukno; 36. Krisper Jožef iz Ljubljane (lesene) klince; 37. deželna sadje- in vinorejska šolana pivo; 33. Kotnik Fran iz Vrd;i pri Vrhniki Slapu vino, grozdje itd.; 38. Lapajne Karoiina iz Suhora v Beli Krajini Oni mesec smo imeli občinsko volitev, pri kateri je bil izvoljen za župana Jakob Snedic iz Sela pri Lokovicah > Jurij Idrije — čipke ali spice; 39. rudarska družba v Litiji — rude, svinec; 40 Ločniker in Andretto na Viči pri Ljub-ijaoi opravo obednice; 42. Mayer Jožef iz Vipave salame; 41. Mathian Janez iz Ljubljane vino; gore njega Suhora, Martin škof iz Dragumelje vasi in Alojzij iz Vrhnike Anzelj iz 43. Modic Janez iz Jesenic — panj in bučele; 44. Mulley Janez Ambn žič pa za svetovalce. Škofjeloke 12. aprila. Nussbaum Avgust iz Fužin -Naše mesto ima nov Ohr in Demberger iz Tržiča cement in opeko iz cementa; 45. dilje in čreslovino; 46. obuvalo; 47. Omersa občinski zastop, v kratkem dobimo tudi novega župana. Franc iz Kranja Važno vprašanje je, kedo bode župan? Kajti sedanji verige } žeblje in železno orodje ; 48. Ozbič Matija iz Kamnika stvari iz imitiranega župan g. Mohar pravi , da ne prevzame več tega služ- marmora; 49. Pibrovc Franc iz Krope tehtnico bovanja. Gospod Mohar je uže lepo število let mestni l^irc Franc in sinovi iz Krope — verige J ^ . 'V V k ^ m ^ w • -r • f drat ) 50. f dratene župan ter je za mesto tiidi uže mnogo koristnega na- in kovane žeblje; 5L Pire M. iz Kranja -- platno, barvano platno in druge tkanine; 52. Prašniker Alojzij iz pravil; on je značajeu, delaven in naroden mož, škoda, ako bi ga zgubili. Ce bi pa v resnici g. Mohar tega službovanja ne prevzel, potem bi odborniki dobro sto cement, stvari iz cementa; 53. Samassa rili, ako bi volili mestnim županom g. Koširja, dežel- Kamnika Vojteh iz Ljubljane — zvonove, svečnike, lestence, pipe zaklopnice, sesaljke ali pumpe, brizgalnice itd. nega sodnijskega svetovalca v pokoju. On ima zraven Schiffrer Viljem iz Dola — barve in kreinenčev pesek; vseh lastnosti, katere mora župan imeti, še posebno to Velikonočni ponedeljek napravila je naša čitalnica kaj lepo veselico. Vdeležilo se je toliko ljudstva vseh stanov, da so bili vsi prostori na- 55. Schrey Alojzij iz Jesenic panj in čebelarsko da je neodvisen. orodje; 56. Schwingshakl Henrik iz Ljubljane krene cevi; 57. Seeman P. in R. iz Ljubljane in voščene sveče; 58. Smuk Simon iz Kamnika 'i. H tlačenL Igra ..Korelčkova ljubezen'^ se ie res izvrstno sene) klince; 59. Zupan Matija iz Krope igrala pohvaliti moramo posebno gospodični Moharjevi. Stare Julij iz Kamnika Pevci izvršili so dobro svojo nalogo; in tudi gospodični Terpinca Fidelija nasledniki Logarjevi ste lepo igrali citre. Nazadnje smo se še za- vosek — (le-meh; 60. likerje, žganje, jeaih; 61. — barve in lesa; 62. Töii- nies Gustav iz Ljubljane — stvari iz vlitega železa, se vrtili ter se še le proti jutru veseli in zadovoljni razšli, saljke itd.; 63. Vodnik Jožef iz Siske likerje m Ljubljane. toraj cajživahneje. r. sredi volitev smo, gibanje je tretjem razredu, ki je volil vče- žganje; 64. Wertheimer Jožef iz Fodgrada pri Zalogu — olje in oljnate preše; 65. vodstvo posestev kneza Hugo Windischgrätza v Haasbergu — jadernik, dilje itd. 120 Madj tej razstavi pise so se v zadnj' ) Edinost to Čuda tudi uri izdramili Ko naj kompromis velja še do prihodnjih splošnih volitev poznali, v državni zbor. Ustavoverni veliki posestniki čeki te iuauJ^t.^l »u at; v xieiuuji uii j^uia.LiJiii. j^v ov/ . — ------------ ----- ^ j—.— . ... da bodo v tržaški razstavi vsi avstrijski narodi s svo- ponudbe nočejo sprejeti, temveč vsaj zdaj še mislijo jimi pridelki tekmovali, in da cel6 Hrvatje dobe pose- od volitve, pri kateri se ima odstopivšemu baronu Be- ben oddelek in paviljon , lotila se jit j zavist. Poslali pretis-u voliti naslednik, izostatl. so iz Pešta svojega zastopnika g. Herrieha, kateri Imenovanje l^arona Kraus a, stalnega cesarje- pri odboru za razstavo tako dolgo pogan da so mu vega namestnika za Cesko, smatra se od vseh strani za prepustili v poslopj prostora okoli iOOO kvad. me- znamenje izdatnega vtrjenja grof TaafFe-ove politike. ? trov kazali, kaj tam bodo sinovi ,,Magyarorszaga'^ strmečemu svetu Ogerska. I jih premore jihova razvita obrtnija, in kaj rodi drevje deloma poškodovala Zadnje dni je slana vinograde in sadno } žito do zdaj še ni pri- mlja. Še več! Na pobrežji tik morja si postavijo zadeto. svojo , OV. «.«.vv, ^ in bode dan na dan igrala ciganska banda czardo se bode točilo zlato ogersko Angleška, Vodja irskega upora Parnell izpu- Poseben ščen je bil iz ječe v Dudlinu in je takoj odpotoval na odsek v Trstu, kateremu je predsednik dr. Volp vse posestnike imenitnih starin (denarjev, medalj } vabi robe posod Ijej esiniKe imeuiiuiu bi v Ljublj 10 c. kr gl ijski pro )f gledišči „veliko besedo'', pri kateri bodo razen vojaške godbe sodelovali le učenci obeh zavodov, gimnazije in realke. Program te besede, ki ima biti v začetku prihodnjega meseca, objavil se bo ob svojem času. {Kmetijska predavanja) bodo v tem mesecu v fesor v Ljublj 10 Vovru Janez, c. k. gimnazijski \fe8or v Ljubljani . . dr. Cuček iz Orebič v Dalmacij Sočebranski v Celovcu . . pro 10 M marji na Dolenjskem 16., v Bohinjski Bistrici 23 v Srednji vasi 25. dne t. m m Slavna denarna obrtnijska pomočna družba v {Ogenj v Rudniku,) Ravno pred sklepom lista Gosp Terp Ljublj 25 čujemo, da v Rudniku gori, odpeljala se je Ijanska požarna straža. ljub v Ljublj Josip t grajščakinja itd 50 Yolilci I Meščani I Včeraj je bila v tretjem razredu naša zmaga sijajna, bodi toraj še jutri in v petek. Za kandidate Vam narodni volilni odbor priporoča te-le možč: Za IL volilni razred, ki voli 13, aprila: Peter Grasselli, deželnega glavarja namestnik posestnik itd Gospod Siegel Edvard, učitelj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe . . Oblak Franc, računski svetovalec v Sarajevu..... Prohazka Jaroslav, računski sveto iT )) )f )) valeč v Saraj Jeločnik Anton, trgovski knjigovodj v Ljublj Novak Janez, mizar v Ljublj Gospod Emil Cakra, bivši vrednik Slo )t i) J 1 • v • nisni venke'* v Novem Sadu « o 79 Anton Deklev Franc Potočnik, stavbeni svetnik Alojzij Bajer, Ljublj ) dacarski v 25 c.' kr. rač. revident in hišni posestnik Reven definiti nastavljen duhoven 7? t cegar Za I, volilni razred, ki voli 14. aprila: Josip Kušar, predsednik trgovinske in obrtnijske zbor nice. dohodki vsi skupaj znašajo na leto 478 gold. 37 kr., hoče od svojega kvartala, v znesku 32 . 50 kr.. ki ga vleče iz verske log Ivan Villiar, hišni posestnik. Dr. Afons Moše, odvetnik. Dr. Franc Papež, odvetnik gold. 50 kr., dajati po toraj po 10 gold gold na leto tako dolgo > dokler dr. Bleiweisov spominek ne bo stal Tu ; prvi kvartal z 2V<2 71 Volilci! Le v slogi je zmaga, tedaj naj nobe- e izostane od volitve, in vsak naj voli zgoraj den priporočene narodne kandidate, potem se vresniči, kar uže ves narod težko pričakuje, da dobi bela Ljubljana srce Slovenije, zopet svoj narodni zastop! temu v zadnjem listu izkazanih Skupaj 175^ 553 2 gld. 77 J Skupaj do zdaj . 728 V, gld. Novicar Iz tujih in domačih dežel. Listnica vredništva. Gospodu dopisniku „Narodnjak'', ki se pritožuje o zanikernosti železniškega vratarja na postaji „Škofja Loka'^: Pritožbo radi sprejmemo, toda imenovati se Dunaj Tudi politika imela je svoje veliko nam morate. nočne počituiv^o, cviiuv/, v j nudba konservativnega češkega velikega posestva edino, o čemer časniki pisarijo, po da Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljublj