Slov. oti*oci, slov. šola! Da je šola zavoljo otrok, ne pa otroci zavoljo šole, jp jasno in nič manj, da jc le tisto poučevanje dobro, ki je učencem primerno. To zna vsakdo in le nemškutarija je toliko slepa, da tega ne izprevidi; zato pa pameten človek ne more biti nemškutar in ako je, dela to iz samopridniii namenov in zasluži naše zaničevanje. Žal, da še nam ne iznianjkuje nemškutarjev in tudi po Ijudskih šolah se ona še vedno šopiri na veliko škodo slov. olrok. Pametni stariši to tudi prepoznajo kmalu, ali kako eejo od svojih otrok to škodo odvrniti! Do šolskih oblastij nima naSe ljudstvo še veliko zaupanja in se torej do njih le redko kedaj obrne. To pa ni prav, kajti gospoda je uolžna skrbeti, da se v šoli kaj doseže, ne pa čas in denar v njej trati za par nemSkih bcsedij, katere vtepa učitelj otrokom v glavo. Ali tudi stariši so dolžni svojim otrokom priskrbeti pouka, kateri jim je v resnici na korist in če ga torej ni v domači šoli, obrniti se je do višjih oblastij in prositi jo pomoči. Kdor trka, njemu se odpre. V našem listu smo že nekatere krati govorili o Ijudski šoli pri Sv. Petru blizo Radgone. Na njej je bilo marsikaj narobe, nekaj zato, ker se ni godilo v duhu postave, nekaj pa tudi zato, ker poučevanje ni imelo uspehov, kakor jih gosposka pričakuje ali tudi tirja od šole. Na tej šoli je bilo treba pomoči. Dnes pa se nam piše o njej to-le: Z veseljem vam poročain, da je konec nemškutarije v tej šoli. Z zlatimi črkatni si bomo teden v okrajno kroniko zapisali, v katerem je čislani gospod Raner končeval brezpamelno početje tega »lehrkorperja«; dneva še nam ni moči izvedeti, kedaj se je t zg :<Mlo, ali tudi to bomo izvedeli. Gospod nadzornik Iva»; -vier se je obnesel kot možak skoz in skoz. On je pokazal, da ima še čut za slovensko mladino, njemu gre čast za to, dokler je Slovencev v Gornji Radgoni, saj je javno priznal, da se je natn do zdaj krivica godila. Da je ta šola slovenska poslala, nam je ljubše, kakor Bog vš, katero darilo. Zadnji čas je slovensko učiteljstvo imelo mnogo zagotovil, da ga on mnogo bolj čisla, kakor nemčursko. Krono pa je on temu stavil s tem, da je perotnice »Orehovcu«, njegovemu gardistu in sploh »lehrkorperju« Sv. Potra porezal. Sliši se, da hodijo ti gospodje profesorji kot poparjena perotnina okoli in zdi se nam, da so mutasti, ali »Orehovec« ne more molčati ter še išče po Radgoni pomoči zoper ukaz šolske oblasti. Upajmo, da zastonj. Tako dopisnik in končno doslavlja še željo in prošnjo. Gospod nadzornik je sicer pokazal enemu učitelju pot v »rajh«, kako bi bilo, ako mu bi precej »poštno karto* podaril, da se bolj gotovo odpelje! Ako je ta »profesor« iz naše šole, drugih pa nam ne bo težko v nove >razmere« vpeljati! S tem pa zdaj še nismo pri kraju. Gospod nadzornik, dela je še mnogo; zdaj pridejo še druge šole Gornje-Radgonskega okraja, pa tudi Ptujskega, mestna šola v Ptuju itd. na vrsto. Na njih še ni vse v redu. ^akor se vidi, ima dopisnik veliko zaupanje do g. okr. 'nadzornika in mi želimo, da po praviei.