ROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ŠTEV,—NO. 770.
CHICAGO, ILL., 15. junija (June 15tH), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
UpravniStv* (Office) 368» WEST 2tth ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 28«4.
Odsev umirajočega monarhizma.
Dvorna poroka v Belgradu.
Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, in poleg teh tudi kralj par drugih narodnostnih manjšin, katere liso označene v imenu monarhije, se je dne 8. junija poročil s hčerjo rumunske vladarske hiše. Po vsej državi so se vršile velike slavnosti na dan poroke, nekaj dni prej in nekaj dni pozneje. Sedaj je zopet vse mimo v "troedini" kraljevini". Ljudje kritizirajo in se pritožujejo kakor poprej, stotisoči žive v pomanjkanju kakor poprej in v gospodarskem oziru vlada v državi nered kakor poprej. Srbi, Hrvatje in Slovenci imajo sedaj mater, in vsaka vladarica je blaga svojemu ljudstvu, Tako so nam vedno pripovedovali in tako nam pripovedujejo tudi sedaj.
Srbi v kraljevini niso imeli matere, dolgo časa, kajti pokojni kralj Peter je bil vdovec, Aleksander pa si ie težko najdel družico, primerno kroni povečane monarhije. Hrvatje, Srbi in Slovenci, živeči pod Av-stro-Ogrsko, niso bili mnogo na boljem, kajti cesarica Elizabeta, mati avstro-ogrskega ljudstva, je^ bila umorjena od človeka, ki ni ljubil takih mater. Ce bi zavzel prestol Franc Ferdinand, bi bilo ljudstvo zopet brez matere. Njegova žena ni imela dovolj plave krvi in bi ie mogla postati mati blagega avstro-ogrskega ljudstva in njeni sinovi bi ne imeli pravice do prestola. Atentat v Sarajevu je preprečil vse poznejše komplikacije za družino Franca Ferdinanda, toda je ustvaril »ve, užgal je iskro za vojno, ki je divjala štiri leta— nekaterih krajih sploh ni še končana — in na pogorišču je med drugim vznikla nova balkanska monarhija, oziroma stara se je povečala. Kari Habsburg je vladal samo malo časa in tedaj je dobro avstro-ogrsko ljudstvo dobilo mater v cesarici Žiti, ki pa jo je zavrglo. Žita sedaj sanja o starih dnevih ceremonijalnega pompa nekje v Španiji, pokojni Kari pa je v pozab-
Ijenosti.	1
* * *
Časopisje je v podrobnostih poročalo o pripravah nbelgradsko poroko. Poročevalci so natančno opisali tereraonialne obrede in obleko ženina in neveste. Bel-; (rad je bil sijajno okrašen, ves v zastavah in še nikdar v svoji zgodovini ni bil tako razsvetljen kakor ob tej priliki—razun morda tedaj, ko so ga napadali Turki in je bil včasi v plamenih. Ampak tega je že dolgo i nazaj. In takratna razsvetljava je bila drugačna od sedanje,
Ko se je pomikal dvorni sprevod v katedralo — karkoli že pomeni katedrala v Belgradu — so bili ob strani vojaki in orožniki. Dve vrsti jih je bilo — ena [okrnjena na ulico, druga proti trotoarju, z napetimi puškami v rokah, z nasajenimi bajoneti, pripravljeni, i streljajo kakor hitro bi se opazilo kako sumljivo inje v množici, ki je pozdravljala svojo novo ma-
ter. Tak je bil ukaz. Aleksander je že prej čul pok bombe, vržene z namenom, da ga ubije. Cilj je bil zgrešen, ubitih pa je bilo par oseb njegovega spremstva. Zato so se za ta slučaj zavarovali. In končno — biti vladar pomeni biti izpostavljen atentatom. To je edina nevarnost v vladarskem poklicu. In od te niso izvzeti nobeni ljudje, v katerih rokah so vodstva držav. Tudi na Lenina je bil že izvršen atentat in kroglja, ki mu je ostala v vratu, je mnogo kriva za njegovo fizično oslabelost. Par predsednikov te republike je padlo pod roko atentatorjev, monarhi, predsedniki in ministri so bili njih žrtve. Atentati so bili in bodo še dolgo časa. Eden glavnih vodij avstrijske socialistične stranke, Friderich Adler, je bil atentator. Grof F. M. G. Stuergkh, tedanji avstrijski ministrski predsednik, je padel od njegove kroglje. Drugače se je slovesnost končala brez kakih posebnih neprilik. Sin angleškega kralja je bil navzoč, ameriški poslanik in poslaniki drugih vlad, ki imajo svoja zastopstva v Belgradu, romunska kraljeva dvojica, italijanski prestolonaslednik, nekaj članov starega ruskega dvora in ruske aristokracije, člani grške vladarske hiše, zastopnik Francije, sama najvišja gospoda. Podaniki so imeli pravico streči, okrasiti Belgrad in druga mesta v Jugoslaviji ter dajati darove. Vsaka pokrajinska oblast je imela pravico zbrati skupaj dovolj prispevkov za nakup bisera, ki se jih je vdelalo v krono kraljice Marije, kajti tako je ime Aleksandrovi nevesti. Poleg biserov in drugih draguljev so imeli podaniki pravico poslati novoporočencema razna druga darila. V nekaterih krajih so njima poklonili tudi lepe rezidence, dve v Sloveniji. Vršila so se zborovanja, na katerih se je slavilo Aleksandra in njegovo nevesto, pošiljale so se udanostne brzojavke in voščila, kakor je že od nekdaj navada. V nekaterih krajih se jo opušča, n. pr. v Rusiji, Nemški Avstriji in tudi v Nemčiji. Tam so bile včasi slovesnosti! Belgradska poroka je le neznaten odsev starih poročnih ceremonij, ki so se vršile v Petrogra-du, Berlinu in na Dunaju. In tisti časi se ne povrnejo več. Škoda — za monarhe.
Bolgarški Boris, kateremu je Stambulovski vzel skoro vse vladarske posle in.se radi tega zabava z vrtnarstvom, je gledal z zavistjo svojega kolega v Belgradu. Včasi je bilo tudi za dinastijo v Sofiji živahnejše življenje. Sedaj se tam dogaja sprememba, ki ni prijetna za vladarje.
Stari diplomatje mislijo, da se je s to poroko utrdilo prijateljstvo treh držav na Balkanu. Vladarske hiše v Bukareštu, Atenah in v Belgradu so sedaj v tesnem sorodstvu. To, pravijo, pomeni, da bodo te dežele živele med seboj v največjem prijateljstvu. Čudno, da so že pozabili na sorodstva med vladarskimi hišami
Nemčijer, Anglije, Rusije in Avstro-Ogrske, Grške in Romunije. Vsa sorodstva med njimi niso mogla preprečiti vojne, niti jo niso skušale preprečiti.
* * *
Na svetu bo še dolgo slabo. Ljudstvo je še pripravljeno živeti v podaništvu in to tudi naglaša. V večini sledi tistim, ki ga vodijo pred prestole, da se tam klanja. Tu se klanja denarnim kraljem. Tam se klanja kronanim in nekronanim kraljem. V eni zadnjih izdaj tega lista smo priobčili apel Mariborskega ženskega društva za nabiranje prispevkov v prid gradnje otroške bolnice. Bolnica bo nosila ime kraljice Marije in imenik prispevateljev za to bolnico bo nji izročen, dasiravno se niti malo ne briga za take reči. Kaj je nji do imen prispevateljev za kako otroško bolnico 1 Ampak monarhistični duh zahteva tako početje. Če bi v mariborskem okrožju vzeli svinčnik, pa preračunali, koliko je stala poročna slovesnost samo v Belgradu, bi pronašli, da bi se za ta denar lahko zgradilo pet otroških bolnic, morda celo več. Kraljevska in diplomatič-na gospoda je jedla iz zlatih krožnikov. Krožniki iz finega porcelana bi bili ravno tako dobri. S tistim zlatom pa bi se lahko nakupilo gradbenega materijala in najelo zidarje, pa bi imel Maribor otroško bolnico. Napis "otroška bolnica" bi zadostoval. Ime kraljice bi bilo brez škode izpuščeno. Kajti za slučaj, da se dinastija tekom let premeni, ali pa se jo odpravi, je treba taka imena brisati, kar ni tako lahko kakor brisati imena napisana s kredo na tabli. Po raznih krajih Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine je precej takih "poklonitev", plošč in spomenikov Habsburža-nom, ki ne delajo prijetnega utiska na Aleksandra. Ker so narodni voditelji obrnili svojo lojalnost od Habs-buržanov na Karadjordjeviče, bi radi te spomenike na kak način iztrebili, da bi se nikjer ne poznalo. To ni lahko.
Zadnji teden smo prejeli apel od "Jadranske straže" v Splitu, ki želi s pomočjo prostovoljnih prispevkov zgraditi nekaj bojnih ladij. Jugoslavija ima namreč precej podadmiralov in mnogo mornaričnih častnikov, ki so služili preje v avstro-ogrski mornarici, sedaj so pa brez posla. Jugoslavija je revna in ne more na mah zgraditi bojnih ladij. Privatna iniciativa naj izpolni to vrzel. Nekateri odstavki tega apela se glase: Bratje! Sestre!
V Splitu, v srcu Dalmacije, v tem biseru krone Karadjordjevičev Silnih, ustanovilo se je društvo, čegar prvi člen pravil se glasi:
"Društvo se imenuje "Jadranska Straža", a cilj mu je nabavljanje bojnih brodov z namenom, darovati jih svoji državi".
Da, mi sinovi ene matere, hočemo in moramo pohiteti v pomoč naVodni svoji državi, da bo ona silna in močna, kakor je na kopnem, tako tudi na morju!
Srbski carevi in kralji, hrvatski kralji in slovenski vojvode naj darujejo iz svetih svojih grobov sijaj svojih kron sijaju Karadjordjevičeve krone, biser-krone vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev.
In sijaj te skupne krone enokrvnih bratov naj zablišči pred vsem svetom tudi na bojnih la-dijah po Jadranskem morju in naj ne ugasne nikdar srečna zvezda Silnega Vojvode Karadjordja!
V to ime, bratje in sestre, pomozi Bog! Slava Spominu Silnega Vodje Karadjordja! Slava Spominu Petra Velikega Osvoboditelja! Živilo Nj. Veličanstvo Kralj Aleksander I.!
Predsednika te hlapčevske "straže" sta bivši nister Juraj Biankini in splitski župan dr. Ivo Ta glia. Razume se, da je v odboru mnogo drugih "p minentnih" oseb. Ljudje bodo prispevali v slavo' tra Velikega Osvoboditelja" in v "Spomin Silnega dje Karadjordja". Tak je svet danes. Nekoč je bil m go slabši. Hlapec se počasi umika DOSTOJANSTVI] ČLOVEKA, toda se vendar UMIKA.
Isti dan, ko je časopisje poročalo o belgradskia poročnih ceremonijah, je bila objavljena tudi vest,« vzeta po parižkem Le Journal, da so sovjetske obiass v Petrogradu odprle grobnice carjev in pobrale dra gocenosti iz rakev. Srebrno grobnico carine Ane Inj novne so vzeli in jo nadomestili s cenejšo. Odprli« rakev carinje Katarine Velike in ji sneli dragocaj ovratnico. Vest najbrž ni resnična, toda je mogli Carski ukazi so stvar preteklosti in danes ukazuj« tisti, katere so carji pošiljali v Sibirijo in potoma ti stih, katere so pošiljali v smrt carjevi rablji. In akd še niso pobrali draguljev in zlata iz grobnic carje« carinj, ga bodo pozneje. Tudi take vesti ne delajo pn jetnega občutka na kronane glave.
Monarhistični duh v Nemčiji, v Rusiji in v drtn deželah, ki so postale republike, ni še zatrt. Tudi j Franciji ga je mnogo. Nič čudnega ni, ako je monarhij zern močan v Jugoslaviji. Priprosti konak priprostj dinastije se je umaknil sijajni dvorni palači in dinastija ni več priprosta. Zasluga za to gre Hrvatom in Slovencem, ki iz prejšnjih izkušenj vedo, kakšen mod biti dvor. Ko dvor odigra svojo vlogo, bodo jugosl vanski narodi sposobni kooperirati drug z drugimi! se vladati brez pomoči krone. Silnega Vodje ne boa več potrebovali. Danes se še medsebojno napadajo,« tisti, ki so za medsebojno kooperacijo, so socialist Teh v Jugoslaviji še ni dovolj in monarhizem in M zadnjaštvo bosta v nji še kraljevala. Najprvo duševnJ revolucija. Potem pridejo druge. Dopoveduj ljudenJ da je grdo igrati hlapca in se poniževati pred ital kom, ki je samo človek in nič bolj in nič manj "vel čanstvo" kakor vsak drugi človek. In raztolmači jioj da posameznih osvoboditeljev NI. Moč osvobojevaw je v LJUDSTVU. In osvobojuje se polagoma, po želti nih zakonih razvoja, samo toliko, kolikor se zna, v k« ' likor se je sposobno osvoboditi. Nič več, nič mai
t c^
V Italiji, kje se je vršila konferenca za ekonomski obnovo Evrope in za vspostavitev trajnega miru med evropskimi državami, se boji med fašisti in delavski mi struljami nadaljujejo. Zanimivo je, da so v teh boja fašisti v ospredju. Seveda jih kolikor toliko podpin vlada in vsa buržvazija, toda na zunanji pogled se td kakor da je delavstvo v bojih s fašisti šibkejše, kako so fašisti. Komunisti, ki so za takojšnjo revolucijo,M se ne smeli pustiti tako mirno moriti od par deset tisoč italijanskih fašistov. Po njihovem zatrjevanju ji Italija zrela za revolucijo, torej čemu pustiti nasilni! fašistom rušiti tiskarne delavskih publikacij in deta ske dvorane. Morda pa Italija še ni zrela za revohj kakoršno so pred letom in pol propagirali v Moskvi m zato sedanje razsaianje' fašistov, ki divia skoro ne«B teno naprej.
Socialist si, praviš. Ali bi mogel dati zadoi odgovor na tole vprašanje: "Koliko naročnikov si pridobil Proletarcu? In koliko članov v socialisti! klub"? Če si socialist, moraš biti aktiven član socil stične armade. Če nisi, tedaj ves tvoj socializem nil sar ne izda.
ekoliko pregleda q političnih strankah v slovanskih deželah.
(Konec.)
Po vseh deželah se opaža naraščajoč prepad med i ljudstva in inteligence. Povsod so v prejšnjih vladale stranke inteligence, ki so imele ljudstvo za svojo štafažo, za njegove interese se pa niso bri-: Ko so se pričele organizirati socialistične stran-n pozneje agrarne stranke, so se inteligenci izpod-ala tla. Tako se je inteligenca kot sloj iznašla v no-situaciji. Inteligentni sloji niso edini v svojih za-ah, kakor ni delavstvo ali kmečko ljudstvo. Zato ni v nobenemu sloju opažati enotnega nastopanja to v nobeni deželi. Velik del mlajše inteligence je j prepojene s socialističnim duhom. Inteligenca povsod nacionalistična, ker je pri nji ta čut najbolj ''. V raznih slovenskih spisih, ki so izšli po pretil, najdete patriotične članke ljudi, ki so se že ta-t prištevati h komunistom. Nacionalizem in inteli-sta dve neločljive stvari. Na Slovenskem napri-se je organizirala stranka narodnih socialistov, h teri pripada večinoma uradništvo in delavstvo ne-erih "višjih" poklicov. To je stranka prejšnjih adoliberalcev" ali "mladoslovencev", ki pa se ni 'ar mogla uveljaviti, ker je bila mašina "staro"-ralcev prejaka. Šele po prevratu je to gibanje do-večji zamah.
Na Poljskem so sedaj v ospredju nacionalisti in erialisti, za katerimi stoji politika francoske vlade, udski, predsednik republike, je bil preje pristaš ldemokratske stranke in še danes je smatran kot zelo progresivna oseba v vladi, toda njegov vpliv sejanjih okolščinah ni odločilen. Izmed vseh slovan-dežel je Poljska edina, ki ima med drugimi tudi nko, ki je odločno konservativna. Vse ostale stran-se predstavljajo kot ljudske, napredne, liberalne Toda Poljska ima stranko, ki jo vodi plemstvo, posestniki in visoka duhovščina. Ta stranka živi slave plemstva v prošlosti in se opaja ob deklamira-stare zgodovine iz časov, ko so bili ljudje samo ci, grofje in knezi. Ta stranka je monarhistična če bi se ji ponudila prilika, bi spremenila repu-v monarhijo.
Na Češkem je bila v prejšnjih časih najjačja mlaka stranka pod vodstvom dr. Kramarja, sedaj nodemokratska. Po premirju izgublja svoje po-nke. Kot že omenjeno, je med Čehi patriotizem v ističnem smislu zelo razvit, poleg tega pa so Čehi dar demokratičen narod. Zato so njihove stranke ešane s šovinizmom in s točkami iz socialističnih amov. Klofačeva stranka narodnih socialistov je jaka. Izmed vseh novih dežel, ki so nastale po 'S Čehoslovakija kljub notranjim bojem najbolj u-a, kar je pripisati razvitosti gospodarskega življe-ter politični zrelosti Čehov.
V Jugoslaviji sta vodilni stranki radikalna in deviška. Obe imata izvor v Srbiji že leta pred vojno, sta danes konservativni in obe imata enak cilj: dali in pridobivati visoka mesta za svoje pristaše, v vrsti Srbom. Izmed obeh ima samo demokratska ka v svojem programu nekaj točk, ki govore za Ine in kulturne reforme, toda jih ne skuša izva-~ve sta pod kontrolo stare inteligence. Mlajša in-nca si šele išče potov k boljši koncentraciji.
Izmed slovanskih držav je Čehoslovakija edina, ki se jo lahko imenuje industrialno deželo. Vse druge so pretežno agrarne. Do predvojnih časov so bile socialistične stranke v slovanskih deželah le malopo-membne skupine, razun na Češkem, kjer je bilo veliko industrialnega proletariata. Po vojni je socialdemokratska stranka na Češkem zelo hitro napredovala in je postala izmed vseh najjačja. Potem se je pričel razvijati bolj in bolj frakcijski boj, ki je dobil v nekaterih mestih obliko pouličnih izgredov med socialisti in komunisti. Ko so se vrste izčistile, je ostala Češka socialdemokratska stranka še vedno jaka in je še danes ena izmed največjih strank v deželi. Češki komunisti so v početku napravili veliko šuma, toda v Moskvi jim niso mnogo zaupali, ker je bilo v njihovem vodstvu par vodilnih oseb z zelo slabo zgodovino z ozirom na delavsko gibanje. Na Češkem je mnogo več politične svobode kakor v Jugoslaviji ali na Poljskem in češko delavstvo je precej inteligentnejše kakor v drugih slovanskih deželah. Na Slovaškem in v Karpato-Rusiji skušajo pridobiti socialisti in komunisti revnejše kmečke sloje v svoj tabor.
Na Poljskem so socialisti važna stranka samo v Galiciji, kjer je bila dobro organizirana še za časa, ko je dežela spadala pod Avstrijo. V pruski Poljski prevladuje med delavstvom krščanskosocialna in narodna socialistična stranka. V bivši ruski Poljski so se socialdemokrate kompromitirali s sodelovanjem v vladi, kar je imelo za posledico, da so se delavci obrnili h komunistom. Komunistična stranka je na Poljskem nelegalna, toda deluje "pod zemljo", kakor preje v Rusiji pod carizmom. Poleg teh je v Poljski več drugih radikalnih strank, med njimi socialistična kmečka-delavska stranka, h kateri pripadajo večinoma kmečki delavci in revnejši kmetje. Tudi ta stranka je zelo pod vplivom boljševiških idej. Poljska je dežela kjer je ljudstvo v prvi vrsti verno in radi tega nepristopno radikalnim strankam, ki jih položaj sili voditi boj tudi proti klerikalizmu, kar pri verni masi pomeni proti veri. Delavsko gibanje v ruskem delu Poljske je najšibkejše. Motreč položaj od vseh strani, nimajo komunisti nobenega izgleda, da postanejo jačja stranka, prvič, ker Poljaki mrze Ruse, komuniste pa smatrajo za orodje ruske vlade, drugič, ker se je na Poljskem že naselila med mase ona brezbrižnost, ki ni prav nič prikladna za vročo, razburljivo propagando. Dežela je prišla v stadij, v kateremu je potreba smotrenega, vzgojevalnega dela za organiziranje poljskega proletariata. Le v slučaju novih vojnih zapletjajev se situacija lahko spremeni.
Izmed vseh novih dežel je Jugoslavija edina, kjer so komunisti takorekoč brez agitacije dobili mogočen zamah. Pri volitvah v konstituanto 1. 1920 so dobili nad petdeset mandatov in so bili tretja najjačja stranka v državi. Toda ta proces ni bil naraven in danes so v Jugoslaviji le še ostanki prejšnje komunistične stranke. Po raznih stavkah, po atentatu na regenta A-leksandra in po umoru ministra Draškoviča se je pričel progon proti komunistom na vsi črti. Njihove mandate so razveljavili in zatrli njihove časopise. Mnogo vodij so zaprli, tudi vislice so igrale pri tem svojo vlogo, nekateri komunistični vodje pa so pobegnili v inozemstvo. Drugi so ostali in kp se je val progonov polegel, so pričeli ponovno izdajati svoje časopise pod spremenjenimi imeni. Nezadovoljni elementi na kmetih, ki so glasovali v začetku za komuniste, so se pridružili raznim kmečkim strankam, delavstvo, kar se ga je ločilo od socialistične stranke, se je pa pričelo polagoma vračati.
Socialdemokratske stranke v Jugoslaviji so dobile pri volitvah v ustavotvorno skupščino 1. 1920. samo okoli deset mandatov in še te večinoma v Sloveniji. Te stranke takrat še niso bile združene, ker so bile organizirane še na podlagi teritorija, v katerem so delovale pred vojno. Socialdemokratsko stranko na Hrvatskem je komunistični val skoro popolnoma uničil, istotako v Srbiji. Pozneje so se pričeli boji med skrajnimi levičarji in centrumaši in nastala je socialistična delavska stranka s sedežem v Belgradu.
V	prošlem letu so se združle vse socialistične stranke v Jugoslaviji pod imenom Socialistična stranka Jugoslavije. V Srbiji, na Hrvatskem in v Rosni po ponesrečenem eksperimentiranju komunistov zedinje-na socialistična stranka dobro napreduje, toda v Sloveniji jo slabe notranji boji, ki so menda največ osebnega značaja. Med vsemi strankami je boj. Mnogo tega boja je plod tekme za vodstvom, toda odločajo tudi razne diference med njimi. Boji med strankami so naravna stvar. Ljudstvo se pri tem uči in se polagoma izpopolnjuje za treznejšo, razumnejšo politiko in s tem za samovlado.
Vse stranke v slovanskih deželah, ki so stranke inteligence, se proglašajo za liberalne, razun stranke konservativcev na Poljskem. Večina agrarnih strank je v verskih vprašanjih nevtralna. Njim so interesi kmetov prvo in vse drugo jim je postransko. Socialistične stranke v slovanskih kakor v vseh drugih deželah v Evropi so svobodomiselne, ker morajo voditi boje s klerikalnimi strankami, ki so skrajno sovražne socialističnim. Med delavskim ljudstvom delujejo kr-ščanskosocialne stranke, ki skušajo na podlagi krščanskih naukov združiti vse elemente v družbi in na ta način odpraviti nesoglasje med sloji in uvesti kooperacijo. Seveda je to nemogoče. Vplivna krščanskoso-cialna stranka je na Poljskem, nadalje na Češkem, kjer je ta stranka do leta 1921 bila edina, ki je imela svoje politično delovanje raztegnjeno tudi med Slovaki.
V	Sloveniji igra vlogo krščanskih socialcev jugoslovanska ljudska stranka, ki je še vedno najjačja stranka med Slovenci. Pred nekaj tedni jo je njen prejšnji dolgoletni vodja dr. Šušteršič obsodil in ji odreka pravico do obstoja pod sedanjo firmo, toda ker ima na svoji strani duhovščino in se skuša prilagajati novodobnim nazorom med ljudstvom, ima še pogoje za obstanek. Toda svoje stare pozicije absolutne vladarice slovenskega političnega življenja si ne pridobi več. Kakor med liberalno inteligenco, tako so tudi v klerikalni stranki nastale frakcije, ki silijo narazen.
V	nobeni slovanski deželi ni ene same dovolj močne stranke, ki bi imela nad vsemi drugimi večino in bi lahko sama vladala. Raditega imajo skoro vse koalicijske vlade. Edino v Bolgariji je Stambulovskijeva stranka toliko jaka, da ji ni treba delati vratolomnih koalicij, ki ne dajejo vladam nobene stabilnosti.
Tudi v Rusiji nimajo koalicijske vlade, dasiravno so evropski državniki že večkrat izrekli željo, da bi radi imeli tako vlado. V Rusiji je absolutna gospodarica politične situacije komunistična stranka. To ji je omogočeno raditega, ker je v prvih letih preobrata polagoma zatrla vse opozicionalne stranke z motivacijo, da je bilo to edino sredstvo za ohranitev pridobitev, ki jih je prinesla revolucija. Svobodnega političnega življenja, kakor ga poznajo druge dežele, v Rusiji še dolgo ne bo. Rusko ljudstvo je politično nezrelo, pa se komunisti boje, da bi ga pridobile druge stranke v svoj tabor, kakor hitro bi bilo gibanje in delovanje strank v Rusiji svobodno. Pri volitvah v sov-jete se navadno dogaja, da dobe komunisti do dve
tretjini mandatov, par jih dobe menjševiki in so« ni revolucionarji, druge pa neodvisni volilci. To ruski pojav. Toda zahteve po svobodnejšem polit« nem delovanju drugih struj postajajo vse glasnejša v teku par let bodo komunisti tudi v tem oziru priti li popuščati. Ko enkrat prično, je treba s popušij njem nadaljevati, kar je razvidno posebno pri M ekonomski politiki sedanjega sovjetskega režimi Razvoj se pač ne vrši tako kakor bi ta ali oni nI ampak tako, kakor diktirajo razmere v tej ali oni di želi.
Zadnje volitve zastopnikov v parlament so se w šile na Poljskem februarja 1919, v Čehoslovakiji apri la 1920 in v Jugoslaviji novembra 1920. Vse te dežel imajo med zamotanimi vprašanji tudi vprašanje m rodnostnih manjšin. Na Češkem je zelo velik odstote Nemcev, na Poljskem Rusinov in Židov. Slednji, kate rih je 11 odstotkov izmed celokupnega prebivata na Poljskem, imajo svojo stranko. Jugoslavija nima narodnostnih manjšin v tisti meri kot Čehoslovakij in Poljska. Število Nemcev v Jugoslaviji je majhn«| ravnatako Madjarov. Toda ima pa hrvatsko vprašanje, kajti Hrvatje in Srbi še niso en narod, če se hoče sklepati po dosedanjih odnošajih med njimi, ki ni« prav nič prijateljski.
To je površna slika političnih strank in političnega življenja v slovanskih deželah. Pisec ni imel pri roki kake boljše statistike, ki bi mu mogla služiti pri sestavi tega poročila. Nekoliko podatkov je črpal it članka "Politične stranke v novih slovanskih deželah," ki je bil priobčen v dunajski "Reconstruction,1 ki pa je v mnogih ozirih netočen in iz njega je rai-j vidno, da tudi je na Dunaju zelo površno poznajo politično življenje v novih slovanskih deželah, ki so nastale! po vojni. Pisec teh člankov je hotel po virih, kijihinia na razpolago, nuditi čitateljem Proletarca čim boljšo sliko o političnih aktivnostih v slovanskih deželah ia to je edini namen tega spisa. — NN.
Amerika je zelo civilizirana dežela in vsemu svetu očita, da je barbarski. Menda misli, da so tudi lin-čanja, ropi, izgoni in plemenski izgredi stvari, ki so' ponos civilizirane Amerike.
ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Pričujoča številka Proletarca je 770.
Če je številka poleg vašega naslova manjša kot; 770, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Ponovite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to a naročnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec nima zastopnika.
Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravnana; istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki I Ne čakajte, da vas upravništvo opominja s posebnim I pismom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič I stanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen I za druga dela. Prosimo, uvažujte to!
UPRAVA PROLETARCA. I
SEMINTJA.
Kdo dobi prvi juho? — Nemški militarist! uče Američane. — Apel na Har-dinga. — Nima smisla. — Komplikacije norvežke prohibicije. — Molitve za kajzerja in bivši nemški dvor. — Krivda buržoazne Francije. — Nič več koncesij.
Za ameriške avtoritete na Havajskih otokih, ki so ameriški teritorij, je najvažnejše vprašanje, ali naj se 11 banketu, ki ga priredi vojna in mornariška oblas! line i julija na Honolulu, servira juha najprvo rear-idmiralu Simpsonu ali maj. gen. Summerallu. Havajski govcrner Farrington, kateremu je bila predložena zadeva v rešitev, se ni mogel odločiti. Armadni judge llvocale general je odločil, da dobi juho prvi general humeral], mornarični judje advocate general pa je odločil, da jo dobi prvi admiral Simpson. Vprašanje jnhe ji prepuščeno v rešitev predsedniku Hardingu. Najboljše bo. da se postavi krožnike juhe na mizo obema hkrati in čast obeh bo rešena. Potem se bodo v
Honolulu lahko zanimali tudi za druge probleme. * ★ *
Predno je odpotovala sovjetska delegacija na genovsko konferenco, so razpravljali, ali naj se Čičerin ravna strogo po etiketi diplomatov, ali pa naj nastopa taili na zunanje kot zastopnik delavske republike. Od-Keno je bilo, naj se ravna po ustanovljeni etiketi v diplomaciji in kupil si je cilinder in frak, kar je ne-lierim prineslo pohujšanje. Še bolj so se čudili, ko je šel na obed h kralju in mu napijal na zdravje ter prijazno kramljal s kardinalom, ki je bil tudi med gosti, npak Rusiji to ni škodovalo. Niti ni Čičerin s tem za-il interesov sovjetske Rusiie. Ta dogodek je le nauk ekslremistom, da frak in cilinder še ne pomenita izdajstvo med proletariatom.
* * *
>' Od nemških militaristov, bivših "Hunov", se uče beriški višji armadni častniki vojne strategije. V ta namen se mude v Berlinu. Ko bodo proučili taktiko p strategijo bivše nemške armade, se bodo vrnili v Ameriko, kjer bodo predavali pred častniki, kako se uspešno porazi sovražnika, kadar postane sovražnik. Reraišnji Huni in krvniki so danes učitelji častnikov hade, ki je šla v "vojno za odpravo vojne" in za demokracijo, za samoodločevanje narodov in druge take lepe stvari, ki so zapisane v raznih proglasih, sedaj iprašeni v arhivih. Kemiki vseh dežel, uslužbeni v irmadnih laboratorijih, delajo eksperimente na novih inipenih plinih, tehniki izboljšujejo topove, admirali i generali pa študirajo nove taktike. Mladino se ugaja v militarističnemu duhu, delavstvo pa se pre-pira med seboj in govori o zedinjeni fronti, toda samo nori in se nadalje prepira. Raditega bodo vojne tu-i v bodoče mogoče, mogoče vse dotlej, dokler ne bo idstvo toliko zavedno, da iih bo znalo iztrebiti s tem, i odpravi vzroke za vojne. Nevednost med ljudstvom, li plačuje ojne izdatke in pada na bojiščih, je podlaga
nem drugim vzrokom za vojne.
* * * .
ŽH zniški-delavski odbor je znižal plače enim rokam železniškega delavstva za $110,000,000 na leto. I je zelo visoka vsota za delavstvo, kateremu je že
tako pičli zaslužek edini dohodek. Odborniki prizadetih unij železničarskega delavstva so zagrozili s stavko, ako imenovani odbor ne spremeni svojega odloka. Pri enih unijah je vprašanje stavke že na referendumu. Magnatje, ki lastujejo proge, so podali daljšo izjavo, v kateri pravijo, da je vse govorjenje o stavki navaden bluff unijskih odbornikov. Po njihovem mnenju so železniški delavci z znižanjem plač popolnoma zadovoljni. Vest iz unijskih krogov pa se glasi, da bodo odbori unij 1,200,000 železniških delavcev apelirali na predsednika Hardinga, naj zaustavi nadaljno zniževanje plač. Obrnili se bodo na napačni naslov. Ampak ker so glasovali za Hardinga in ga izvolili, nimajo drugega izhoda. Našli bi se sicer tudi drugi, toda diše preveč po radikalizmu. Hardingova administracija varuje interese železniških in drugih družb v prvi vrsti. Za delavstvo se ne briga. Kadar bo železniško delavstvo to spoznalo, se ne bo več obračalo z apeli na služabnike privatnih interesov. Sedaj je še preveč zavito v patriotizem, kakršnega uče trgovske zbornice.
* * *
Poleg Rusije in Zedinjenih držav ima tudi Norveška prohibicijo. Carizem je ni mogel uveljaviti, toda boljševiki so z drastičnimi naredbami in izvajanji teh naredb res uvedli prohibicijo. Sedaj jo polagoma omi-ljujejo. V Zedinjenih državah je dala prohibicija le nov vir korupciji. Redki so kraji, kjer se ne dobi alkoholnih pijač. V drugih se jih za drag denar toči kakor poprej. Revnejše ljudstvo pije žganje, bolj podobno strupu kakor žganju. Poleg vseh napak prohibicije je še ta, da se tisoči delavcev ob prostih urah ukvarjajo s prepariranjem alkoholnih pijač, mesto da bi jih posvetili čitanju in zabavi. V takih razmerah imajo agitatorji zelo težko delo.
V Norvežki, kjer ni toliko korupcije kakor tukaj, bi se prohibicijoniški zakon ložje uvedlo, če ne bi bilo drugih zaprek. Glavni izvoz Norvežke so ribe. Španija je njen najboljši odjemalec. Norvežka je bila dober trg za španska vina. In španska vlada je rekla norvežki: "Ako ne boste kupili od nas toliko in toliko vina, naložimo na vaše ribe tako visoko carino, da bo španski trg za vas onemogočen". Pričela so se pogajanja in Norvežka je pričela popuščati. Najprvo je obljubila vzeti 1000 litrov vina na leto, ki bi se ga rabilo za zdravilne svrhe. Španija je to odklonila. Španija insistira, da se mora dopustiti izvoziti v Norvež-ko najmanj pol miljona litrov španskega vina na leto. Pri teh pogajanjih so vsled neuspehov padla tri norvežka ministrstva. Norvežka bo najbrž popustila, ker jo silijo v to ekonomske razmere. Če bo vlada ugodila zahtevi Španije, bo morala v večji ali manjši meri ugoditi tudi Franciji in Portugalski, ki producirati velike množine vina in iščeta trgov zanj. Saj je tudi Amerika imela v tem oziru sitnosti z vlado Španije, Francije in Portugalske, toda ni tako odvisna od njih kakor Norvežka. In končno, da je tragedija norvežke prohibicije popolnejša, zahteva tudi Anglija pravico pošiljati gotovo količino žganja. Norvežka bo kljub prohibiciji poplavljena z vinom in žganjem. Ako hoče "posušiti" deželo, se izpostavi nevarnosti carinske vojne. To bi jo gospodarsko oslabilo. Čezmerno pijančejanje pa o-slablja ljudstvo. V pametnejši družabni uredbi ne bo takih komplikacij.
* * *
Nekateri ameriški potniki, ki se mude v Berlinu in drugih krajih Nemčije, vprašujejo, če je Nemčija res republika. V cerkvah se moli za kajzerja in za vso nemško vladarsko hišo kakor poprej. To jim je porodilo to vprašanje. Nemčija je republika, ne toliko zato,
i
ker je ljudstvo zanjo zrelo, ampak zato, ker so bili Hohenzollernci poraženi in so se morali umakniti. Mo-narhistični duh pa je cjstal v miljonih prebivalstva. Tem nasproti so drugi miljoni, ki dopuščajo monarhistom, da molijo v cerkvah za kajzerja. Nekateri hočejo, da se to prepove, drugi so mnenja, da je boljše ljudem pustiti to pravico. Molitve za kajzerja ne bodo obnovile njegove monarhije. Drugi ameriški potniki se čudijo junkerskim govorom nekaterih generalov bivše nemške armade. Pri neki slovesnosti bivših nemških vojakov v Hamburgu je neki častnik dejal, da bo polk, ki je bil leta 1915 in 1918 pred Parizom, kmalo zopet stal pred glavnim mestom Francije in trkal na njegova vrata s svojim orožjem ter pel "Die Wacht am Rhein".
Nemški militaristi ne morejo čez noč pozabiti svojih sanj o nemški nadvladi. Niti ne more nemško ljudstvo ohraniti mirne krvi ob dejstvu, da reakcionarna, buržvazna Francija v "svoji histeriji drži Nemčijo k tlom v blaznem strahu, da se ne opomore in postane Franciji zopet nevarna. Pariz vliva olje na ogenj nemškega' junkerstva in za propagando maščevanja in sovraštva proti Franciji je odgovorna Francija sama. Na
delavstvu obeh dežel je ležeče, kedaj preneha ta igra. * * *
Čičerin izjavlja, da sovjetska vlada ne bo dajala Zedinjenim državam nadaljnih koncesij, v kolikor se tiče gospodarske uredbe sovjetske Rusije. Priznava, da je brez pomoči Zedinjenih držav hitra gospodarska rekonstrukcija Rusije nemogoča, toda Rusija ne bo dopuščala drugim vladam diktirati, kako si mora urediti notranjo formo države. Washington mora izprevideti, čim prej, tim bolje, da so nesmiselne vsake sanje o spremembi režima v Rusiji. S svojo taktiko Je podaljšuje trpljenje miljonov ruskega prebivalstva, ki si je vzelo pravico postaviti svoje interese pred privatnimi. Rusija je sedaj v stadiju rekonstrukcije. V njenih mejah je sedaj mir, ki ostane, dokler ne pridejo zunanje sile z oboroženimi vpadi. V interesu vsega sveta je, da pomaga izčrpani Rusiji iz gospodarskega kaosa in bede, v katero jo je pahnil carizem in kapitalistične sile.
Gospodarjev glas.
Mr. Gary govori razločno in jasno. On misli, da ni bonus, s katerim že ves čas tolažijo vojake, ne pa-triotična in ne pametna stvar. Če se vojakom da bonus, naj ga plačajo vsi ljudje enako in v ta namen naj se uvede poseben davek na potrebščine, katere rabi vsak človek v približno enaki meri. Mr. Gary je mnenja, da je pobiranje dohodninskega davka v ta namen predraga in nepraktična stvar in škoduje businessu. Zato je v dobrobit vsega ljudstva, ako se uvede davek na potrebščine.
Zelo pametno — za tiste, ki bi morali plačati miljone, pa jih ne bo treba. Kadar govori človek kakor je mr. Gary, tedaj demokratični in republikanski po-litičarji napno ušesa. Oni čujejo gospodarjev glas, ki jim je ukaz, kako smejo in kako me smejo ravnati. Delati morajo po njegovih instrukcijah.
Bonus za vojake bi bil že davno omogočen, če bi političarji starih strank ne vedeli, da so poglavarji velikega businessa proti njemu. Ravno sedaj so te črede v velikih skrbeh, ker se bližajo kongresne in druge volitve — zato potrebujejo bonus, ki jim bo služil v agitaciji za ponovno izvolitev'svojih ljudi. Ampak gospodarji ga niso pripravljeni-plačati, davek na potreb-
ščine pa bi napravil veliko nezadovoljstva med ljd stvom. Zato so vprašanje tega davka odložili za j volitvah.
Tudi kapitalistični lakaji v politiki so včasi w dregi. Poslušati morajo gospodarje, stvari, katere tako sugurno obljubljali izvesti, pa ostanejo obljube, bonus je stvar, zapopadena v gotovini. In to se ne p» zabi tako hitro; končno, vojakom je bonus vendarle več kakor pa vsa glorija, ki so jo deležni na zahvalni dneve.
Če bi zahtevali bonus od tistih, ki so napravili t vojni miljone, bi bilo bolje. Morda bi ga nekaj ci dobili, če bi svoje zahteve pravilno podprli z moijf organizacije. Tako pa se jih tolaži naprej in na gotove obletnice se jih kliče za stafažo političarjem pri patriotičnih slavnostih. In veterani jim služijo. (h "Milwaukee Leader.")
Cilj izobraževalne akcije J. S. Z. še ni dosežen.
Tajništvo J. S. Z.
Vršeči propagando za organiziranje izobraževalne akcije J. ,S. Z., smo pred nedavnim dejali, da mora šteti ta organizacija do 1. maja t. 1. vsaj 150 društev. Pni maj je prišel in odšel, toda število društev ni porasti* tako, kakor smo mislili, da bo. Dosegli smo 98 društev, pravzaprav le 96, ker se dvoje društev še vedao ni odzvalo s prispevki in jih vsled tega ne moremo srna-tiati za aktivne. Računajoč, da bomo imeli 1. maji 150 društev, smo kalkulirali, da jih dobimo do kond leta še 50, tako da bi imeli meseca decembra vsaj 2M društev. Toda kakor je, bomo morali biti zadovol če dobimo še 50 društev do meseca decembra, taki da bomo imeli tisto število, ki smo računali nanj zal. maj šele o Božiču. Ali tudi pri tej kalkulaciji se lahko urežemo, če se društva ne zganejo in ne store svoji. DOLŽNOSTI — dolžnosti, ki jo tirja od nas tok časa.
Rekli smo dolžnost in v duhu že vidimo, kaki nekater-i zmajujejo z glavo, govoreč sami sebi ali pi agitatorično proti komu drugemu: "Kakšna prokleta dolžnost? Naša dolžnost je, da plačujemo redno mesečne prispevke za zavarovanje proti boleznim in di dobe naše družine po naši smrti par dolarjev za pogret Kar damo izven teh namenov, spada vse pod dobrodelnost, ki je odvisna od naše dobre volje. Najbolji pa bi bilo seveda, da se ne prihaja z nobenimi apel
Take opazke sicer ne prihajajo od ljudi, ki son napredni, ki razumejo razvoj časa in naloge, ki ima delavski razred, temveč od ljudi, ki so za vse, i se godi okrog njih gluhi in slepi, in so vsled tega hot ali nehote podpiratelji vsega, kar je konservativne ali celo reakcionarnega; od ljudi, ki nič ne mislijo o katerih človek ne more nikdar reči, kako bodo ra nali v tem ali onem slučaju, če pridejo vpoštev skup interesi, ki segajo čez prag podpornih društev; i ljudi, ki postanejo v gotovih časih najpreje žrtve kad talistične pretkanosti, in kot taki potegnejo za sel« lahko celo vrsto nedolžnih žrtev. Seveda so posamezj ki ki nasprotujejo raznim kolektivnim akcijam iz M bičnih nagibov.
Če bi bile podporne jednote in zveze kakšne poli tične tvorbe, in bi imele vpliv na odločanje o gos« darskih razmerah v deželi, bi imeli taki "kritiki" deM prav, ker bi se o socialnih zadevah razpravljalo in ■ lalo ukrepe za družabna izboljševanja od znotraj. Ton
(dnote in zveze, kakor so tukaj konstituirane, ne goje kgaznanja in te sile; za te reči imamo politične stranke. In ker kot člani nepolitičnih organizacij — v tem slučaju jednot in zvez — vzlic temu ne moremo proglašati sami sebe za politično indiferentne, zlasti ne, če nočemo, da nas bodo smatrali Amerikanci za družabno politične trote ali nevedneže, je torej kar neizogibno, da se moramo prištevati kakšni politični stru-ji, ki vlada sedaj, ali pa vodi propagando, da zavlada t deželi v bodoče. Pravec temu delu v podpornih jed-.notah med Slovenci v Ameriki dajejo nekatere resolucije, ki so jih sprejele konvencije SNPJ. Kolektivno to-■rej vemo, kaj smo, in vemo tudi, kako moremo delati, da se vzlic nepolitičnim stališčem, ki jih zavzemajo ase podporne organizacije vendar zadosti tej težnji. Zal. da so nekateri posamezniki v podpornih organi-lacijah zelo malo poučeni o teh rečeh. Tako pride, da skušajo še vedno skrivati svojo politično barvo in se iimotavajo, kakor da to vprašanje še ni bilo načeto in da mora biti politično prepričanje posameznika tako nedotakljivo, kakor naprimer vprašanje veroizpovedo-vanja. In prav taki elementi nasprotujejo največkrat vsemu, kar bi imelo služiti v korist delavcev — vštevši izobraževalno akcijo J. S. Z.
Poglejmo sedaj na kratko, kaj taki "politični zmo-tanci" s svojim držanjem, bodisi da se direktno prištevajo buržvaznim strankam, ali pa ako le z besedo nasprotujejo vsemu, kar pride iz vrst delavstva, ki misli socialistično, podpirajo.
Demokratična in republikanska stranka vodita politiko, da ostane v načelu vse tako, kakor je. To se prani: gospodarji in hlapci morajo biti. Delavci naj ho-hdijo v tovarne, rudnike, premogokope (če so slučajno odprti , kjer naj dobe oni peti del od tistega, kar za-i-slnžijo in iz tega naj plačajo svojo hrano, stanovanje, [obleko zdravila, zdravnika in rakev; tako bo vse lepo [nasvetu. Mezdnji sužnji naj se vzdržujejo sami. V do-(bitlačanstva je moral gospodar tlačana oblačiti, hrani-Iti, strežiti, in če je tlačan ali suženj obolel, mu je molil preskrbeti zdravstveno oskrbo, kajti tlačan je bil [del njegovega premoženja. Če ga je izgubil, je imel [gmotno škodo. Kapitalizem je osvobodil sužnje izpod Btlačanstva — in kar je važnejše za kapitaliste — osvobodil je. gospodarje bremen za vzdržavanje sužnjev. sTa skrb je sedaj na ramah mezdnih sužnjev. Tako je »prišlo, da so se začeli zavarovati proti nezgodam in nesrečam in plačevati za to mesečne prispevke. Postali so svobodni — svobodni, da hlapčujejo, kadar žele gospodarji, in da svobodno stradajo in umirajo. To je v temelju program, ki ga zastopate demokratična in republikanska stranka— in to je program, ki ga hote ali nehote podpirajo taki, ki ugovarjajo politični izobrazbi delavcev, da se tak sistem odpravi.
Kaj pa podpirajo delavci, ki zagovarjajo izobraževalno akcijo J. S. Z.?
Socialistična stranka, katere del je J. S. Z. (in izobraževalna akcija želi pospešiti delo, ki je zasnovano v programu te stranke), pravi v svojemu minimalnemu programu med drugim tole:
1. "Vsa podjetja, ki so bistveno potrebna za obstoj i in blagostanje ljudstva kakor železnice, ekspresna služba, telegraf, telefon, rudniki, oljni vrelci, strojne sile, žitni shrambe, klavnice, hladilnice in vse narodno obsežne industrije ima prevzeti dežela. • 2. Vso industrijo, ki je javna last, naj upravljata skupno vlada in zastopniki delavstva (nekaj strašnega, kaj ne?) ne z namenom delati profit za posamez-
Iiike, temveč z namenom, da se zasigura pravična od-
škodnina in humanitarne razmere v delovnih obratih ter da se predvsem služi interesom splošnosti.
3.	Vse banke naj prevzame vlada, ki naj jih spoji v enoten, javen bančni sistem.
4.	Poslovanje zavarovalnic (zopet nekaj strašnega, kaj ne?) naj prevzame vlada in naj jih raztegne tako, da bodo vključevale zavarovalnino (čujte in strmite!) proti nezgodam, bolezni, onemoglosti, starosti in brezposelnosti od strani delodajalcev.
5.	Kongres naj sprejme izdatne zakone za odpravo otroškega dela, za odločitev minimalne plače sezij-skih delavcev in nezaposlenih delavcev proti zatiranju, za odstranitev stavkokaških^ agentur ter za odločitev krajšega delovnika v soglasju s povečano industrialno produkcijo".
Brat, delavec, prečitaj vse to še enkrat, da boš na jasnem, če se morejo te reči zagovarjati kjerkoli; in kar je važnejše: da boš spoznal razliko med tistimi, ki se upirajo izobraževalni akciji J. S. Z.
Priznamo, da so v družbi kakršna je danes, podporne organizacije potrebne; nekako tako potrebne so, kot so potrebne delavske unije, kajti ena in druga pomaga posamezniku, da more poleg bojev za obstanek vršiti čim uspešnejše tudi razredni boj. Ali tega se morajo člani podpornih jednot in zvez, kakor tudi unij, zavedati. Toda če vrši unija ali podporna organizacija samo svoje odmerjeno notranje delo, brez kakega višjega cilja, ki stremi za predrugačenjem sedanje družbe iz temelja, ostane njihovo delo samo,na pol iz^ršenp. Čas bo namreč prišel ko se podpornih jednOt in zvez, kot so danes konstituirane, ne bo več poznalo, in kaj bo tedaj s temi organizmi, ki bodo tukaj kot mrtva telesa meteorjev, če ne bo zadaj organizacije, ki bo dajala tem organizacijam dušo, iniciativo in nove smeri za politično, gospodarsko in kulturno življenje? Vse to so stvari, o katerih velja misliti.
Pot, po kateri imamo iti, da ne zastanemo, ko gre mimo nas življenje, poznamo. Izobraževalna akcija J. S. Z. se mora razvijati. To je sedaj njen prvi cilj; kaj pride lahko vse za tem, mora pokazati bodočnost. Do danes niti njen organizatorični cilj ni dosežen, kaj šele, da bi mogli govoriti o drugih, ki so oddaljeni.
Če pospešimo za enkrat njen notranji cilj, cilj 75% organizacije, pridejo za njim gotovo drugi cilji.
Naprej, bratje, brez obotavljanja, da razvijemo Izobraževalno akcijo J. S. Z. do največje mere, ki je v danih razmerah mogoča!
Pregled, kako so vplačevala društva in klubi prispevke v pomožno izobraževalno akcijo J. S. Z.
Tek št. in	Plačano v mesecu maju. Plačano preje delno
št. društva.	Mesto in do kedaj plačano.	ali za vse leto.
1—	19 SNPJ, Mineral, Kans., do mar. vkl.....$4.50
2—119	SNPJ, Waukegan, 111. $3.00 do jun vkl... 5.00
3—122	SNPJ, Aliquippa, Pa. — do dec. 1922..12.00
4—267	SNPJ, Sublet, Wyo. Se nič plačali ----—.—
5—131	SNPJ, Chicago, 111. $6.00 do jun. vkl.... 6.00
6—	5 SNPJ, Cleveland, O. — do feb. vkl.....3.00
7—	52 SNPJ, Broughton, Pa.—do okt. 1923____20.00
8—102	SNPJ, Chicago, 111. — do dec. 1922... .12.00
9—275	SNPJ, Maynard, O. $1.00 do maja 1922.. 5.00
10—	26 SSPZ, Cleveland, O. — do feb. 1922____ 2.00
11—	25 SSPZ, Reading, Pa. — na račun 1922.. 4.00
12—	74 SNPJ, Virden, 111. $1.00 do apr. 1922.. 4.00
13—	13 SNPJ, Racine, Wis. — do dec. 1922____12.00
14—209	SNPJ, Nokomis, III. $1.00 do maja 1922. 4.00
15—329	SNPJ, Large, Pa, $1.00 do maja 1922 .. 4.00
16—388	SNPJ, Pursglove.W.Va. $2. do apr. 1922 3.00
17—	46 SNPJ, Oregon City,Ore. $1. do maja 1922 5.00
18—183	SNPJ, Hudson, Wyo. $4.00 do jun. 1922 2.00
19—400	SNPJ, Renton, Pa. — do jun. 1922.... 6.00
20—»—	20 SNPJ, Ely, Minn. $1.00 do maja 1922... 5.00
21—119	SNPJ, Bridgeport, O. — do marca 1922 2.52
22—	72 SNPJ, Radley, Kas. $1.00 do maja 1922.. 4.00
23—	6 SNPJ, Morgan, Pa. — do dec. 1922... .24.00
24—	88 SNPJ, Moon Run, Pa. — do apr. 1922.. 5.00
25—366	SNiPJ, Thorpe, N. Mex. — do jun. 1922.. 7.00
26—112	SNPJ, BearCreek,Mont. $1. do maja 1922 5.00
27—	44 SNPJ, Moundsville, W.Va__do dec. " 12.00
28—283	SNPJ, Moundsville,W.Va. — do dec. " 12.00
29—115	SSPZ, Kenilwortfi, Utah $1. do maja 1922 5.00
30—151	SSPZ, Niles, O. — do apr. 1922 ...... 4.00
31—143	SNPJ, E. Hellena, Mont.—do dec. 1922..12.00
32—	80 SSPZ, Herminie, Pa. — do dec. 1922.. 12.00 331—169 SNPJ, Fitz Henry,Pa. $1.00 do maja 1922 5.00
34—276	SNPJ, Hankhead, R. C. — do marca 1922 3.00
35—1298	SNPJ, Somerset, Colo. — do marca 1922 6.00
36—156	SNPJ, Muddy, 111. $1.00 do apr. 1922.. 4.00
37—394	SNPJ, Oakmont, Pa. — do marca 1922.. 3.00
38—120	SNPJ, Heaton.NewMex. $5.55 do apr. " 10.80 3®—344 SNPJ, Sheboygan,Wis. — do dec. 1922..12.00
40—290	SNiPJ, Homer City, Pa. $2; do maja " . . 4.00
41—206	SNPJ, Gross, Kans. — do apr. 1922____ 4.00
42—138	SNPJ, Canonsburg, Pa. — do jun 1922 6.00
43—418	SNPJ, Starkville, Colo — do feb. 1922.. 2.00
44—362	SNPJ, Carlinville, 111. — do marca 1922 6.00
45—	2 SNPJ, L'aSalle, 111. $1.00 do apr. 1922.. 3.00
46—216	SNPJ, Verona, Pa. — do marca 1922.. 3.00
47—328	SNPJ, Madrid, la. $2.00 do maja 1922.. 3.00
48—	87 SNPJ, Merminie, Pa. — do dec. 1922..24.00
49—	32 SIN P J, Winterquarters,Utah—do jan. ".. 2.15
50—	39 SNPJ, Chicago, 111. — do junija 1922.. 6.00
51—297	SNPJ, Raton, N, M. — do marca 1922.. 3.00
52—123	SSPZ, Detroit, Mich. — do apr. 1922.. 4.00
53—	27 JSKJ, Diamondville, Wyo. — do dec. " 12.00
54—340	SNPJ, Wyano, Pa. $1.00 do maja 1922.. 4.00
55—	17 SSPZ, Aurora, Minn. — do apr. 1922.. 4.00
56—123	SNPJ, Panama, 111. — do jan. 1922 ____ 1.00
57—225	SNPJ, Edison, Kans. — do apr. 1922 .. 6.00
58—	52 SSPZ, Somerset, Colo. $3.00 do apr. 1922 1.00
59—	64 SNPJ, W. Newton, Pa. — do dec. 1922. .18.00
60—382	SNPJ, Acosta, Pa. — do marca 1922____ 3.00
61—358	SNPJ, Power Point, O. — do dec. 1922.12.00
62—221	SNPJ, Terre Haute, Ind__Še nič plačali—.—
63—	16 SNPJ, Milwaukee, Wis. —do marca 1922 3.00
64—192	SNPJ, Milwaukee, Wis. —do marca 1922 3.00
65—198	SNPJ, Willard, Wis. — do marca 1922.. 3.00
66—259	SNPJ, Meadowlands, Pa. $2. do maja '22 3.00
67—170	SSPZ, Coalton, 111. — do dec. 1922____12.00
68—412	SNPJ, Frederick, Colo., 57c do maja " 1.89
69—111	SNPJ, Aurora, Minn. $1.00 do apr. 1922 3.00
70—331	SNPJ, Seminole, Pa. $1.00 do maja 1922 4.00
71—	1 SNPJ, Chicago, 111. $2.00 do maja 1922 3.00
72—301	SNPJ, Mascoutah, 111. — do apr. 1922.. 4.00 73>—245 SNPJ, Lawrence, Pa. $4.80 do maja 1922 10.32
74—	24 SNPJ, JennyLind,Ark. $2. do maja 1922 3.00
75—179	SNPJ, Sopris, Colo. — do febr. 1922.. 2.00
76—288	SNPJ, Freedrickton, Pa.—do marca 1922 3.00
77—	36 SNPJ, Willock, Pa. — do febr. 1922.... 3.00
78—264	SNPJ, Cleveland, O.—Še nič plačali....—.—
79—	47 SNPJ, Springfield, 111. — do jun. 1922.. 6.00
80—121	SNPJ, Detroit, Mich.,—do apr. 1922____ 6.00
81—415	SNPJ, Adrian, W. Va., $1 do apr. 1922.. 2.00
82—178	SNPJ, Cleveland, O., $2 do maja 1922.. 2.00
83—287	SNPJ, Burgettstown, Pa., $2 do maja 1922 2.00
84—114	SNPJ, Roundup, Mont., $325 do apr. 1922 4.75
85—253	SNPJ, Diamondville, Wyo.—do decern...la
86—282	SNPJ, Little Falls, N. Y., $1 do maja 1922 51
87—	81 SNPJ, Red Lodge, Mont., $2.40 do maja..2i
88—242	SNPJ, Staunton, 111., $4 do maja 1922.. 2J
89—248	SNPJ, Hagevo, Pa., $2 do maja 1922 .... |
90—451	SNPJ, Onnalinda, Pa. — do marca 1922 2J]
91—205	SNPJ, N. Duluth, Minn., $1 do maja 1922 2.1
92—236	SNPJ, Besemer, Mich., $2 do maja 1922 21
93—303	SNPJ, Ralphton, Pa., $2 do junija 1922.. 2J
94—444	SNPJ, Cleveland, O., $2 do maja 1922.. 11 95_379 SNPJ, Slickville, Pa., $2 do maja 1922.. 21
96—352	SNPJ, Kincaid, 111., $2 do maja 1922.... 21
97—	23 SNPJ, Orient, Pa. — do aprila 1922 .... 11
98—425	SNPJ, Valley Grove, W. Va., $1 do maja 11
Klubi J. S. Z.
182—Meadowlands, Pa., 80c do maja 1922 ...... 11
69—Herminie, Pa., $1 do maja 1922 ..........51
114—'Detroit, Mich. — do maja 1922 ..........10.«
181—Lloydell, Pa., $1 do maja 1922 ............ 4.«
Skupaj $86.37 ..........................$541.HI
Tajništvo J. S. 1.
Toleranca in naši uničevalci.
Od časa, ko so razkoli v delavskih vrstah dobili polen zamah, se je v delavskem časopisju raznih strii boj poostril in ton nekaterih je bil naravnost surov. Proletarec je bil ves čas teh sporov eden tistih redkih listov, ki je vedno povdarjal, da mora to razdruževa-nje končno pokazati potrebo zedinjenja in solidarnosti Na očitke ni odgovarjal z napadi. Niti ni izzival napadov. Tega se ne more trditi o nasprotnikih, kar hthki potrdijo vsi, ki so pazno sledili dogodkom skozi zad njih par let.
Nasprotniki na levici niso govorili o zedinjenjul Njim je bil dan ukaz razdirati in napadati vse, kar« ne strinja z njimi, in to delo so vršili z vso dosled« nostjo. Pošiljali so cirkularje z raznimi instrukcijami za razdiranje svojim pristašem. Njihovi govorniki sij si nadali za najvažnejšo nalogo napadati socialiste. Nj bilo potrebno, da bi moral biti človek ravno mihvauškl Berger. Dovolj jim je bilo, da si socialist, člaft socialil stične stranke.
"Znanje" je na neko Proletarčevo notico, v katel ri se govori o toleranci, priobčilo članek, v katereil bombastično izjavlja, da bodo prenehali napadati šelel tedaj, kadar Proletarca "nestane". To so govorili žel drugi pred njim, ampak Proletarec je še tukaj in bol ostal, dokler bo potreben za socialistično propagand« nad našim delavstvom.
V namen uničevanja Proletarca so gotovi elemen-l ti med Hrvati skušali ustanoviti slovenski list. Poga-I jali so se v ta namen na raznih straneh. Iskali soured-l nika med "socialpatrioti" in celo tajnika "socialpatri-l otske" organizacije so vprašali, če bi prevzel delo pre-1 vajanja člankov na slovenščino.
Pri poučevanju krščanskega nauka med drugimi uče, da ko je človek enkrat krščen, je čist in opral vseh grehov. Starost ne dela razlike. "Krivoverec", kil je preganjal kristjane in jih moril, je bil s krstom po-J polnpma očiščen. Njegovi grehi niso bili več grdfl ker je prestopil v "edino zveličavno vero".
Nekaj podobnega se dogaja v taboru ljudi, ki na bolezni "detinskega levičarstva". V svojih vrs imajo avstrijakante, bivše navdušene Jugoslovan monarhiste, ki so prisegali zvestobo Petru in Alek
u, imajo ljudi, ki so delali pri katoliških in kapitalnih listih, toda komunistični krst jim je izbrisal i grehe. Vse je pozabljeno in nastopajo kot najči-ijsi izmed najčistejših angelov. Ker so "čisti", si la-pravico napadati "krivoverce". Tega jim nihče ne L Toda samo z napadi se ne zadovoljujejo. Po-ibno je zrušiti vse "psevdorevolucionarne" organise. Delavstvo morajo pripeljati v naročje "čistih nolucionarnih svetnikov", toda v ta namen mu mo-jonajprvo zrušiti njegove stare organizacije. Nulogo zrušiti J. S. Z. so si vzeli ljudje, ki so bili reje njeni člani, in tisti, ki so pozneje postali "revo-iicionarji". Zdi se, da imajo slednji danes že največ sede, kajti vprav ti najbolj trpe na bolezni detin-iega levičarstva.
Da pripeljejo "zapeljano" slovensko delavstvo na Ivo pot, so v prvi vrsti potrebovali list, kakor že »njeno. G. Veranič, ki bi se rad iznebil svoje "Slo-lije", jim jo je ponudil naprodaj. Pogodili so se, ka-D,to ni bilo slovenskemu delavstvu, niti hrvatskemu, idar sporočeno. Starii urednik lista, g. F. Novak, je ostal urednik tudi pod novim "režimom". Če sem pra-liho poučen, je za svoje uredniško delo odgovoren u-itdniškemu odboru Znanja, kateremu so odgovorni tu-inredniki zadnje omenjenega lista. Ljudje okoli Zna-iso proglasili Slovenijo za edini slovenski list, ki je list delavstva. Noben pošten človek ne bo šel trditi bj takega. Ampak njim se je šlo za zavajanje. Ljudi i smatrajo nekako tako, kakor čikaški Rev. Zakraj-Itk: Za nerazsodno maso, ki bo nasedla vsaki demagogiji, "Glasilo K. S. K. J." je v mnogo večji meri posest delavstva, kakor pa "Slovenija". Clevelandska "Enakopravnost" ni nič manj delavski list kakor Slovenija, aega kot drugega lastuje skupina delavcev. Prosveta [last delavstva, organiziranega v SNPJ. Proletarec je last članstva JSZ. Pozneje so tisti apel v Znanju »koliko popravili, kar je morda Novakova zasluga, ljudje, ki govore o zedinjenju, bi se sploh ne smeli potovati take taktike. Izzivati boj ne pomeni delo za jenje delavskih sil. To bi morali vpoštevati v tirni taboru, iz katerega prihaja izzivanje.
V Proletarcu je bil pred par tedni priobčen dopis, v kalerem pisec dopisa vprašuje g. F. Novaka glede nekega stavkovnega fonda. Tisti dopis ni spisala "či-iSka gospoda", niti uredništvo Proletarca, kakor morda misli g. Novak. Zakaj ni bil denar odposlan tjakainor spada, ni moja stvar. To ve najbolje tisti, ki jt v stvari prizadet. Niti me ne zanima, kedaj je bil iročen klubu, kateri' je sedaj menda razpuščen. Moj umen je napraviti med drugim nekaj opazk na odgo-lor g. Novaka, v katerem trdi stvari, ki niso resnične, i Zelo smešno je večno govorjenje o "čikažanih", I"iikaških idejah" itd. Kdo pa je "čikažan"? Ce bi ilsedež jednot kje drugje, recimo v Milwaukee, bi se idborniki, ki so se priselili tu iz raznih krajev, živeli Milwaukee. Ako bi bil sedež JSZ. v Clevelandu, bi ila njena eksekutiva izvoljena izmed tamošnjih so-ugov. Ce kdo, posluša ravno g. Novak povelja iz Chi-tage, od kjer sprejema tudi direktive za svoje delo. Kj vendarle iz Chicage, direktno ah indirektno.
G. Novak našteva zasluge, ki si jih je stekel v gi-kanju za socialistično stvar. Trpel je, žrtvoval je čas in itdslva, zapravljal svojo mladost. No, da, on ni edini Bufenik. Kdo izmed osobja, ki dela pri Proletarcu, kdo toed tksekutive JSZ. in uprav, odbora Proletarca pa niže lita agitator za socialistično stvar? G. Novak naj potrudi izračunati prispevke za vzdrževanje glasila JSZ., ki so jih dali sodrugi samo v Chicagi, in to Ijud-kidelajo v veliki večini po tvornicah za male plače!
Dve tretjini vsega dela pri Proletarcu se opravi zastonj. Tisti, ki so za delo pri listu plačani, nimajo ne unijskih ur in ne unijske plače. To je g. Novaku menda znano in znano je lahko drugim, ki tako pridno udrihajo po ljudeh, ki so aktivni pri listu in Zvezi. Marsikdo izmed teh bi lahko napisal prav zanimivo povest, resnično povest, o trnjevi poti agitatorja. In kdo izmed naših aktivnih sodrugov si je gospodarsko opomogel? Kje so njihova sijajna premoženja?
V	času vojne se je marsikomu "zagnusilo". Vojna ne prinese drugega kakor "polomijade", katere še sedaj krpucajo na vseh straneh in jih bodo še desetletja, če ne pride preje druga vojna. Ampak nikomur ni bilo potrebno stopiti na stran. Vsakdo je imel priliko pokazati svojo revolucionarno dušo. Celo Berger, katerega tako radi napadajo, je bil preganjan, -izključe-van iz kongresa, obsojen, in listu, pri kateremu je on glavna sila, je bil prizadejan od strani vladnih organov marsikak udarec. Ampak je znal vse preboleti in danes mlati po Wilsonu in po Hardingu, in to bolj kakor list, katerega urejuje g. sNovak.
V	času, ko je Slovenija agitirala za Hardinga in priobčevala članke proti socializmu, je Proletarec navajal to kot sliko, kako zavajajo nekateri listi, ki hočejo navidezno veljati za delavske, poleg pa služijo kapitalističnim interesom, delavsko maso. Smatrali smo Slovenijo za list kakršen je bil. Fraza, da g. Novak ni takrat v Chicagi nikogar razžalil, je brez pomena. Ako bi Proletarec takrat molčal, bi jo lahko zapisal. Ker ni, jo je nesmiselno rabiti. Tudi priznanje ne pomeni ničesar. Od gotovih ljudi dobiva vsak list priznanje. Delavci v Ameriki so ga že od nekdaj naj-rajše dajali kapitalističnim listom, in ravno v tem leži vzrok šibkosti delavskega tiska v tej deželi.
Neresnična je trditev, da je imela Slovenija v času premembe gospodarja 4000 naročnikov. Če bi jih imela, bi ne bila naprodaj. Številka 400 bi bolj odgovarjala resnici. Kolikor je bilo več naročnikov, so bili taki, za katere plačujejo naročnino podporne organizacije, izmed katerih dve nista napredni niti v širšem pomenu besede.
Fraze "revoluconar", "revolucionarna organizacija" in tako naprej so danes zelo v modi. Če bi prinašale kaj odpustkov, kakor razni pobožni vzkliki, bi naj že bilo. Človek še ni revolucionar, če se samo proglaša za takega in prisega na program, na katerega naslovu je zapisano, da je revolucionaren, ne stori pa nobenega revolucionarnega dejanja. Ko bi bili med ameriškimi Slovenci vsi tisti, ki pripovedujejo, da so katoličani, tudi praktični katoličani, bi Rev. Kazimir lahko primufal v to deželo vse starokrajske frančiškane, pa bi še ne zadostovali. Podobni tem katoličanom so mnogi "revolucionarji". V vsaki naselbini jih najdete, toda da bi delali za stvar ali kaj žrtvovali, tega ne. Tudi g. Novak jih ne bo pridobil.
Glede podajanja roke bi moral g. Novak povedati, v čegavem imenu nastopa. Kako sploh more podajati roke človek, ki je plačan za uničenje tistih, o katerih pravi, da jim je ponudil roko? Noben urednik delavskega lista ne more reči: Ponudil sem jim roko. To je stvar organizacij. Edino, kar more urednik — če mu odbor, ki je nad njim tako dovoli — da piše tolerantno, da vzgaja delavstvo — ne za frakcijske boje, ampak za solidarno nastopanje. Seveda bo prišel čas ko bomo delali skupaj. Največja sreča za delavstvo bi bila, če bi ta čas bil tukaj že jutri — ampak že danes je potreben. Napake — kje se ni delalo napak? Roji — kje ni bojev? Osebnosti — kje ni teh? Stranko, katero propagirate, obsojajo druge radikalne struje — ne sociali-
stične, ampak take, ki se tudi proglašajo za edino zveličavne, kakor vaša.
Način združevanja, o katerem govori g. Novak, mi je nerazumljiv. Menda ne vara sanjega sebe? Zakaj pa je bil kupljen list, pri katerem dela? Mar za združevanje? Ali niso bili povsem drugi nameni pri tej kupčiji?
Ne govorite o osebnih interesih kar tjavendan. Izrazite se jasnejše, kdo so tiste osebe, ki zasledujejo v okrilju te organizacije osebne interese.
Obračun — seveda obračun! Vselej in za vsakega pride ob gotovem času. Vsaki dan je sodnji dan. Obračun! To se glasi zelo romantično, ampak kar takole se ne dela obračunov. Kdor piše logično, ne bo v eni sapi trdil, da ponuja bratsko roko in takoj za tem slikal tiste; katerim ponuja svojo roko, za ljudi, katerih bi se še vragi bali, ker jih ni drugega, kakor en sam velik greh, neodpustljiv in raditega bi ne bila nobena pokora dovolj velika.
Kdor pozna socializem, kdor ima skušnje v agita-cijskemu delu, ta ne bo govoril o plačilu. Kdo naj da plačilo? Agitatorji so deležni le psovk in sumničenj brez konca in kraja. Sempatam dobe kako malo priznanje od ljudi iz svojih vrst, ki razumejo delo, pa tudi teh ni veliko. Kdor hoče dobiti priznanje, mora iti v business. Postati mora bankir ali kaj podobnega, pa bo imel dovolj priznanja in ljudje ga bodo hvalili in mu nosili cente in dolarčke. Če pa garaš pri kakemu delavskemu listu, tedaj bodo deževala očitanja, da žreš za delavske žulje, da si izdajalec, in na vsak tvoj korak bodo pazili — ne tisti ki delajo s teboj za preobrat, ampak tisti, ki so samo z jezikom revolucionarni. Kljub temu, tudi taki ljudje so potrebni. In še bolj potrebni so tisti kritiki, ki kažejo na hibe z namenom, da se jih odpravi.
Človek je lahko pošten, neomadeževan v svojem delovanju, pa ga vseeno blatijo. Kaj bi n. pr. rekli naši "čisti", če bi urednik Proletarca delal preje pri kapitalističnemu listu, ali vsaj takemu, ki se je za denar prodajal kapitalistom? Naslikali bi ga in kazali kot nadizdajalca. Da, imamo ljudi, ki so delali preje pri kapitalističnih listih, pa delajo sedaj pri socialističnih in komunističnih. Imamo take, ki so bili preje socialisti, pa so šli šele potem v službo h kapitalističnim žur-nalom. Enim je prepričanje žep. Drugim je kruh največ. Kdor ga jim ponudi večji kos, od tistega ga vzamejo. Ljudje so ljudje. Dobre in slabe lastnosti imajo, prepričanja menjajo in so taki, ki so do smrti zvesti idejam, katere so jim svete. Eni prestanejo preizkušnje, drugi zopet ne. Ene odpihne vsaka sapica, drugi so močni dovolj iti skozi viharje, ne da bi se upognili.
Napisal sem te vrstice v glavnem za javnost. Kar je napisal g. Novak, ne potrebuje odgovora, kajti prazne besede in natolcevanja ničesar ne povedo. Pri vsem tem obljubuje boj, kakor da ga že ne vrši ves čas, kakor da ni bil najet edino z namenom, da vrši boj proti vsemu, kar ni očiščeno z njihovim krstom.
Naše delavstvo, kar je socialističnega, pozna razmere, pozna vzroke teh bojev, ve, da so se delale napake na VSEH straneh in razume, da se iz vsega, kar se je vršilo, lahko učimo in izboljšujemo organizacijo s tem, da izboljšujemo sebe. Vsem, katerim je za socialistično gibanje, žele in delujejo, da se ojača. Z boji med frakcijami ne bomo šli naprej. To je edini vzrok, da delavstvo sili svoje vodje na zedinjenje. Ali danes so še prevelike skupine zavedene. Pride govornik in iz-tresa gromovite besede o zedinjevanju, pri tem pa napada vse, ki so izven njegove struje. Tudi to bo prešlo. Kar je zdravega, bo prišlo skupaj. Male sekte pa bodo
ruvarile naprej tudi v bodoče, kakor so v prosi Delavsko gibanje ima bodočnost zato, ker je delal in ne frakcijsko gibanje. Socialistična družba pd ker jo bo gradilo delavstvo kot razred in ne koti cije. Vsled tega spoznanja so prišli skupaj zastoja vseh treh mednarodnih organizacij, da najdejo | po kateri bo zavedno delavstvo zopet lahko nastal skupaj kot razred in ne kot nasprotujoče si frakij Hipnih uspehov tudi pri tem delu ne bo. 0 tem sej v tem listu že veliko pisalo, kajti Proletarec ne o^ delavstvo z obljubami, ki se ne izvrše. Toda do iti njenja pride brez obzira kako se od te ali one osi delajo vojne deklaracije. Delavstvo bo šlo, kadar pil čas zato, preko njih po poti solidarnosti v socialisS ni družabni red.
Frank hm,
VESTI IZ DELAVSKEGA GIBANJA DOMA IN NA TUJEM.
AKTIVNOSTI SOCIALISTIČNE STRANKE, j
—	Državna organizacija socialistične stranke Indiani je završila svojo konvencijo koncem majaj napravila več zaključkov v prilog povečanja socal stičnih aktivnosti v Indiani. Konvencijo je pozdra E. V. Debs in ji želel mnogo uspeha. Debs je še »tj no zelo rahlega zdravja in ne more še aktivno so« lovati na strankinih zborih.
William H. Henry je bil nominiran za kandidj ta v senat Zedinjenih držav. Kampanjski odbor je i delu, da se vprizori za jesenske volitve ena najživafl nejših kampanj.
—	W. G. Daniel, tajnik socialistične stranke v dj žavi Iowa, je razposlal poziv za volitve delegatov a konvencijo stranke v imenovani državi, ki prične M 4. julija v Des Moinesu. Izdelujejo se načrti za nofl niranje kandidatov pri državnih, kongresnih in okni nih volitvah. John M. Work iz Wisconsina in w lam Henry iz Indiane bosta potovala po Iowi in ni stopala na shodih socialistične stranke. Kakor pori čajo, bo to ena največjih socialističnih kampanj, H se jih je še vršilo v Iowi. Radikalne in progresiJ farmarske organizacije in delavske unije so povabi« ne, naj pošljejo bratske delegate na konvencijo stra ke v Des Moines.
—	Konvencija socialistične stranke v Wisconsin se vrši v dnevih od 18. junija. Za kandidata v kongrj v 5. okraju je nominiran Victir Berger, ki je bil mej vojno in po vojni dvakrat izključen iz kongresa v« "nelojalnosti" napram Zedinjenim državam. Eiimud T. Melms je socialistični kandidat za kongresnika »i distriktu.
Berger je bil drugič izvoljen v kongres 1, 1911 potem, ko je bil obsojen vsled kršitve espionain« zakona. Ostal je na svobodi pod $40,000 varščiJ medtem, ko se je vršila legalna borba na višjih sil ščih. Vsled svojih protivojnih aktivnosti mu veiinar kongresu ni dovolila sedeža in razveljavila njm mandat. Berger je bil pri dopolnilnih volitvah poMi no izvoljen in večina kongresa ga je ponovno izklji čila. Pri tretjih dopolnilnih volitvah je bil poražen | malo večno glasov. Stranka v Wisconsinu izjavlja,! bo Berger to pot izvoljen z veliko večino.
—	Konvencija državne organizacije socia"" stranke v Massachusetts, ki se je nedavno vršila, je
(Nadaljevanje na lb. strani.)
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
NEKOLIKO PRIMERJANJA.
I PI RSGLOVE, W. VA. — Po listu Industrial Soli-Bduriii/ povzemam, da povprečni ameriški delavec za-Kii manj kakor tisoč dolarjev na leto. Tako kažejo Hradne statistike, ki se ne motijo mnogo. Navadno sta-Ktike take reči rajše olepšujejo. S svoto $1,000 mora Klavce skrbeti za družino, plačevati mora obleko, Stanarino in vse druge potrebščine. Njegovo življenje Btakim zaslužkom ne more biti drugačno kakor mi-
I Na drugi strani se nam nudi drugačna slika. Bo-Hpte dame izjavljajo v slučajih raznih sodnih obrav-Kv, da potrebujeio za svoje preživljanje na tisoče dolarjev na leto. V New Yorku so med drugim dva de-Hleta, ki nista še nikdar opravljali kakega koristnega ■posla. Producirali nisti niti za cent vrednosti. Ne po-I uetate si stanovanja same, ne šivate, ne kuhate, toda Heidar živite v izobilju. So tudi zelo občutljive, kajti Ht vidite delavca na cesti oblečenega v capah, "zbo-
■	!(." Njuna mati, Mrs Emma Stern Werheim pravi, da ■potrebujeta njeni hčerki za preživljanje vsaka $25,000 I aa leto.'
. Vidiš prijatelj delavec, štiriindvajsetkrat toliko,
■	kolikor ti na leto zaslužiš. Ona potrebuje $25,000 na le-Ito. Poleg ima že stanovanje in plačano služinčad. Kaj B misliš, kdo ji zasluži tistih 25 tisočakov? Ti, jaz, vsak Hneriški delavec, ki dobi le mal del od tistega, kar v ■resnici zasluži. Drugo dobe paraziti. Ti se moraš za-I dovoljili s slabim stanovanjem, ki je v mnogih sluča-
& nezdravo. Stanovanje vsake izmed omenjenih de-stane $3>,000 dolarjev na leto, skupaj šest tisoč. Ti Btisizata denar lahko postavil že hišico in še zado-B voljen bi bil z njo. Vsaka potroši $4,000 za obleko na
■	leto. Tvoja žena in ti se morata večkrat zadovoljiti z lino novo obleko skozi par let. Koliko je slučajev, ko Hora reči delavčeva žena: "Ne morem nikoinor ven, ■ker nimam primerne obleke." Za potovanje potroši
15,000 vsaka. Kako se voziš ti? Za "izobrazbo" troši vsaka $2,400 letno. Bogate dame in bogati fsloji sploh ie izobražujejo na svoj način. Ta način bo dober toliko časa, dokler se ne bo delavstva izobrazilo in spo-malo, da so mu paraziti in parazitkinje nepotrebni. Trolje v čebeljnjaku so vsaj včasi potrebni. Troti v Soveščki družbi nikdar. Za konje in vzdržavanje hleva troši $3,000 vsaka. Za razne športe in članarino zabavnim klubom $1,500, za hrano, korespondiranje in fodobne stvari $2,000, za zdravnike $500, za stroške ! avtomobilom $2,000, za prirejanje zabavnih večerov JUOO.
Tole stvar večkrat prečitaj. Čitaj jo ženi in otrokom, oitaj jo bosu, ko iščeš delo in pri tem ne pozabi misliti, zakaj je družabna uredba taka, da daje tebi, ki ustvarjaš bogastva, tisoč dolarjev na leto, tistim, ki le delajo in ne ustvarjajo, pa daje vse bogastvo. Njim ne ugodnosti življenja, tebi mizerijo v borbi za ob-ftanek dokler se ne zgrudiš v nji.
SPROHAR.
VSI NA SOCIALISTIČNI PIKNIK V RIVERVIEW. i CHICAGO, ILL. — Cook County organizacija socialistične stranke priredi v nedeljo dne 18. junija velik piknik, katerega čisti dobiček je namenjen v podporo socialističnemu tisku v Chicagi. Piknik se trii v dobro znanem Riverview parku na No. Western Ave. blizo Belmont in Clybourn Ave. Ta piknik prireja fikaška socialistična organizacija že leta in ude-kiba je bila vsako leto, s par izjemami, ogromna.
Kakor je razvidno iz oglasov in letakov, ki jih je Bala Cook County organizacija, bo na programu petje, glasba, govori, ples in razne igre. Zastopani bodo jse socialistične organizacije, to je narodnostnih fe-leracij in ameriške, kolikor jih je v Ghicagi, odnosno
v Cook County. Za jugoslovanske sekcije je odbran kot govornik sodrug F. Godina. Govori prično ob 1. popoldne. Govorniki narodnostnih skupin nastopijo med prvimi. Za slučaj potrebe se bo govorilo iz večih govorniških tribun, ako bo množica za eno prevelika. Glavni shod se prične ob 3:30 popoldne, na katerem nastopi kot glavni govornik sodrug Millard Price, tajnik ohijske organizacije socialistične stranke. Sodrug Price je socialistični kandidat za governerja v Ohio in splošno znan kot eden najboljših govornikov in humoristov.
Cikaški delavci, pojdimo prihodnjo nedeljo vsi v Riverview, ne samo da si razvedrimo duha, ampak da slišimo razne govornike, ki so na delu za boljšo človeško družbo.
Vstopnice so po 30c, vojni davek vštet. Dobe se pri vseh članih socialističnega kluba št. 1, ali pri soc. klubu na Pullmanu in pri sodrugih srbskega kluba na North Side in v upravništvu Proletarca. Na dan piknika bodo naši člani prodajali vstopnice tudi na ulicah v bližini parka. Dne 18. junija vsi na socialistični piknik v Riverview! — Večletni izletnik v Riverview.
GLAS IZ ŽENSKIH VRST.
DARTMOOR, W. VA. — Zelo pazno prečitam vselej Proletarca in pri tem sem seveda čitala tudi dva dopisa od Clevelandčanke A. A., ki je v njih razpravljala o vlogi žensk pri vzgojevanju mladine in o potrebi ženskega sodelovanja v razrednem boju.
Resnica je, da se moramo me ženske učiti, če hočemo biti kos svoji nalogi kot učiteljice mladine in jo vzgajati za razredni boj. Na ta način bi odvzeli mnogo vpliva, ki ga imajo na otroke šole, katere so danes še pod kontrolo privatnih interesov in dolarskega patriotizma.
Nobena žena ne more vzgajati svojih otrok v razredno zavednem duhu, če ni sama zavedna. Matere navadno uče otroke moliti in kako se napravi križ. Pri ženstvu je še preveč utrjen duh pobožnjaštva, ki je veliko kriv, da so njihovi otroci, potem ko (loraste-jo, nezavedni in vsled tega pristopni kapitalističnemu hlapčevanju.
ženske navadno rade čitajo. Toda kaj rade čita-jo, je drugo vprašanje, če bi čitale dobre knjige in take liste, kakor je Proletarec, bi se marsikaj spremenilo med našim ženstvom. Dokler bodo čitale nesmiselne bedarije v kakršnikoli formi in krvave romane, ne bodo nikdar napredovale v izobrazbi.
Ženske, to je matere, imajo otroke pod svojim vplivom dokler ne gredo izpod domače strehe, ali vsaj vse dotlej, dokler ne prično misliti drugače kakor njihove matere. In otroci so vedno na zunaj in znotraj odsev-mater. Ako je mati inteligentna,se bo to tedaj poznalo tudi na njenih otrocih. Ako veruje v snago, bodo tudi njeni otroci snažni. Otroke navajati na lepo vedenje je stvar mater.
Vzgajati mladino ni lahka stvar. Če bi bila lažja kot je, bi bilo kmajo drugače na svetu. Nihče ne more naučiti drugega več, kakor ve sam. Ako bo učenec končno več znal kakor učitelj, je to vsled tega, ker tudi sam misli in se pri tem uči. Kako naj mati pravilno uči svoje otroke, ako pa sama ni pravilno poučena o stoterih stvareh, ki bi jih moral človek razumeti.
Mnogo se kritizira ženske, češ, da ne znajo drugega kakor klepetati in opravljati. Recimo, da ženske res več opravljajo kakor moški. Priznajmo to. Ampak o čem naj ženska govori, ako nima nobenega znanja, ne o politiki, ne o razrednem boju, ne o tej ali oni vedi? Govoriti pa mora. Govori tedaj to, kar razume, in opravljati zna vsakdo.
Stvar našega ženstva je, da se prične bolj zanimati za čitanje literature, ki navaja k vzgoji. In njihova stvar je, da prične več razmišljati o raznih dogodkih in potekih, ki se tičejo življenja v človeški družbi.
Ne bi bilo res, če bi kdo trdil, da je vse ženstvo nezavedno in nevedno, ženske so že na vseh poljih dela in znanosti pokazale, da so zmožne misliti in zmožne
dosegati uspehe. Od zadnje vojne je ženstvo posebno napredovalo. Vsled nje so v tistih deželah, ki so bile najbolj prizadete, silno trpele in to je marsikateri dalo povod več misliti. Napredek ženstva bi bil lahko še mnogo večji, ako bi mu pri vzgojevalnem delu tudi moški več pomagali. Na nesrečo jih je še mnogo takih, ki ga v napredku ovirajo. Ce ženska reče kako besedo o politiki, se hitro najde kak moški, ki ji pojasni, da o takih rečeh ženske nič ne vedo. Izreki, kakor "ženske imajo dolge lase pa kratko pamet", ali pa, "prostor za žensko je kuhinja in dom", so znak takih moških, ki mislijo, da je žena manjvredno bitje. Zato zahtevajo od nje, naj molči, kakor da je molk in garanje ter slepa in brezobzirna pokorščina njena edina dolžnost v življenju.
Če bi taki ljudje nekoliko pomislili, bi vedeli, zakaj se dobe ženske, ki nič ne razumejo ne o tej ne o oni stvari. Saj se jim stoletja nj pustilo niti misliti o čem drugem kakor o kuhinji in o pestovanju otrok, ako je sploh to utegnila.
Naši sodrugi imajo pri vzgajanju ženstva hvaležno polje. Kaj je lepšega, kakor zavedna žena, razumna mati! Otroci iz takih zakonov ne bodo tako izpostavljeni pogubnim vplivom kapitalistične vzgoje in zanje ne bo nevarnosti, da se pogreznejo v blato verskih vraž. Na ta način bi mnogo hitreje napredovali, kajti inteligenca od generacije do generacije bi rastla hitrejše kakor sedaj, ko se ženski v splošnem še vedno zapira vrata do boljše izobrazbe, če že ne v šolah, pa pozneje v življenju po krivdi tistih moških, ki mislijo da "baba" ne more biti nič drugega kakor oprav-ljvka in neumriica.
Od zavednih sodrugov je odvisno, v koliko so sposobni pridobivati ženstvo za razredno zavest. Od njih je odvisno, kedaj pridejo mase ženstva izobraže-nejše v vrste razrednih borcev.
Pridružujem se dopisnici iz Clevelanda, ki kliče, naj se oglasijo tudi druge ženske v Proletarcu in pov-do svoje mnenje in svoje izkušnje. — Članica JSZ.
DISKUZIJSKI VEČERI SPRINGFIELDSKEGA KLUBA.
SPRINGFIELD, ILL. — Pileg čitanja je za delavstvo važno, da tudi ustmeno razpravlja o raznih dogodkih, kajti le tako se lahko spoznajo razna mnenja, katera vplivajo na delavčev razum in mu ga razvijajo. Vsled tega se je na zadnji seji našega socialističnega kluba št. 47, JSZ., sklenilo, da bomo obdržavali vsako soboto ob 8. zvečer diskuzijski večer za članstvo kluba in somišljenike v prostorih Slovenskega Narodnega Doma. Ako pa se bo vršila eno ali drugo soboto kaka priredba ali seja, tedaj se naš diskuzijski večer vrši dan prej, to je v petek zvečer ob isti uri.
Sodrugi, potrebno je, da se udeležujemo teh razpravljanj. S tem vežbamo um in se vsposobljamo v razumevanju stvari, ki so enemu ali drugemu še več ali manj nejasne. Privedite s seboj naše somišljenike.
Pozneje bomo nabavili razne knjige, katere bodo na razpolago za čitanje našim sodrugom v klubovi čitalnici. Z vztrajnim delom bo v naši organizaciji vedno več življenja in postajala bo vedno aktivnejša. Vsakdo naj k temu cilju pripomore kolikor največ more. V sodelovanju drug z drugim je moč.
F. BESJAK, tajnik.
POZIV.
HERMINIE, PA. — V "Glasu Naroda" z dne 29. maja je bil iz te naselbine priobčen dopis, v katerem napada dopisnika v Proletarcu vsled dopisa "Iz Pennslyvanije", priobčen v izdaji Proletarca z dne 18. maja. Dopisnik G. N. se je podpisal "Neupogljivi stavkar", dopisnik v Proletarcu pa "Stavkar."
Pozivam dopisnika v imenovani izdaji Glasa Naroda, da objavi svoje ime — ne radi napada na dopisnika v Proletarcu, ampak radi nesmiselnih natolcevanj o klubu socialistične stranke št. 49 v Hermenie. Ker drugega socialističnega kluba v Herminie sploh ni, se stvar tiče našega kluba. V našem klubu vlada najlepša sloga že več let, torej ne vem kdo izmed članov bi bil tista nesrečna oseba, katere se morajo rojaki, ki so izven kluba, ogibati, ali da naj radi nje ne vstopijo v klub.
Dopisnik naj pride na dan z boljšimi argiia ti in z dokazi, da je ta in ta oseba škodljiva giba Jaz sem prepričan, ako prinese dokaze, da je posamezna oseba vzrok, da klub nima večjih usp kakor jih ima, da se bo prizadeti radevolje umal in pristopil h kakemu angleškemu klubu. Vem. da i nami ni tako trmoglavega sodruga, ki bi se prolii umakniti, ako se mu DOKAŽE, da je coklja naprt v klubu.
Dopisnik v Glasu Naroda naj pride brez boja na dan. Kdor hoče biti bojevnik in kritik, se ne bati in se skrivati pred javnostjo. Streljanje iza* ma ni častno. Nihče tudi nima pravice očitati dm strahopetstva, če se sam obnaša strahopetsko.
Dotičnik, ki je pisal dopis iz Pennsylvanije, ki bil priobčen v Proletarcu dne 18. maja, je podal n nično sliko in dopis bi lahko brez skrbi podpisal, se mi, da bi bilo v naših naselbinah veliko vei l razumljenja, če bi vsi dopisniki podpisavali pods* spise prava imena. To bo jih sililo, da bi morali p pritiskom javnosti podajati pravo sliko in se bi ii gibali natolcevanj.
Cilj vseh zavednih delavcev je socializem. Če včasi med nami porode kake razlike v mišljenjih, to nič hudega. Toda izogibati se moramo blatenj napadanj. Na ta način bomo hitreje dozorevali družbo medsebojnega sodelovanja v prid splošno in socializem bo preje dosežen.
ANTON ZORNIK, tajnik kluba št. 69.
STRNIMO NAŠE SILE TUDI NA POLITIČNO BOJIŠČU.
OD NEKJE IZ PENNSYLVANIJE. — Moja naal bina se nahaja tam za deveto goro od Exporta,! Tam je moj dom, če je dom.
četudi imam že 99 velikih grehov na svoji do in malih brez števila, se vseeno oglasim tudi v naš Proletarcu, v temu staremu zagovorniku delavskih it teresov med ameriškimi Jugoslovani.
V vseh drugih listih opažam dopise iz tukajši okolice, le v Proletarcu se redkokdaj kdo oglasi, i siravno je v tem okolišu veliko zavednih delavcev socialistov.
Danes, ko je v teku velika bitka med samoobli nimi premogovniškimi baroni in zasužnjenimi prea garji, se nekateri vprašujejo, čemu pravzaprav si] kamo? Stavke so nekaj čisto navadnega, kajti vrše že dolgo vrsto let in že pred stoletji so bile pozni kakor je razvidno iz starih spisov. Samo načini bo se spreminjajo.
Žal,, da se v delavskem gibanju v Ameriki, v I likor se tiče stavke, načini boja skoro vedno en« Stara generacija umira in nova hodi isto -jot kali njena prednica. Toda časi se vendar spreminjajo, k; ti ves svet ne spi. Napredovanje znanosti, napred tehnike, številne nove iznajdbe, razvijanje kapitala do višine, o kateri se v prošlosti ni niti sanjalo, vse poraja nove čase, nove razmere in narekuje delavst na industrialnm bojišču nov način boja. Dobiček si tovnih bogastev se izteka v blagajne par ljudi. Delav je ostal mezdni suženj kakor je bil. Kapitalizem je i predoval. Delavec je ostal v enaki odvisnosti.
Ogromna večina delavstva ima zakrite oči pr resničnimi dejstvi in jih raditega ne more razume Zato tudi ne more najti pota k osvoboditvi, ne more otresti verig izkoriščanja in brezpravnosti.
Predno bomo v stanu doseči kake prave usj he, se bo moralo med nami marsikaj spremeni Predvsem bomo morali dobiti boljši pojem o solid! nosti. Iz naših vrst bo morala izginiti samopašnost opravljanje drug drugega. Ko bomo enkrat sposob za kooperativno delo v skupni organizaciji, bo nast pil šele začetek naše prave poti, držeče naprej do ( lja. Kapitalistični sloji žive razkošno na naš račun, lavstvo vseh narodov živi v pomanjkanju in milji stradajo. To ni zato, ker so kapitalisti kot taki krivi ni. Drugačni kakor so ne morejo biti. Ampak daje svetu toliko krivičnosti kolikor jo je, da je na i strani pomanjkanje in na drugi razuzdano rajanje kopanje v zlatu, so krive delavske mase, ker še ne zn jo ustvariti boljših razmer
Marsikdo modru je v teh počitnicah, ki nam ji je prinesla stavka, deloma brezposelnost, da aki
boju zmagamo v Westmoreland County in si pn: priznanje premogarske organizacije, bomi? mi vrhuncu. Dobro bi bilo, da si priborimo prizna-organizacije, kajti naše stališče bi bilo s tem ne-olajšano. Toda bojev s tem ne bi bilo konec, težko breme, železna peta, ki tišči k tlom neor-irane kraje premogarjev, bi samo malo popusti-vsak način, bojevati se moramo za priznanje Ce to dosežemo, se ne smemo udajati llizuji, da potem boj za nas končan. S priznanjem strokovne lzacije bi si pridobili nekoliko svobodnejse gi: Toda do ciljev ne bomo prišli na način, da bi potniško palico in korakali po poti do cilja, ka-gre naprimer v sosedno mesto ali vas. Cilj se le z bojem. In boj se vrši po poti do cilja, vo-pa socialistična armada. Raditega bi morali vso most obrniti na organiziranje naših vrst v socia-stranki. Politična organizacija za jugoslovan-delavstvo je Jugoslovanska Socialistična Zveza in moramo okleniti. Vednih stavk mora biti enkrat Pod kapitalizmom jih nikdar ne bo. Torej do-kapitalizmom.
Moč armade, ki ruši trdnjavo kapitalizma, od-od števila članov, od števila aktivnih borcev. Sta-strani in se jeziti, zakaj gremo tako počasi naje slabo bojevništvo. V armado vstopi! Član po-agitator, bojevnik, in uči se sam in uči druge. Ako bomo zanemarili politično organizacijo, te-bodo tudi unije kmalo vse zrušene. Politična moc, danes v rokah kapitalističnega razreda, zadaja kemu gibanju težke udarce.
Ameriške kapitalistične stranke utrjujejo svojo Delavstvo to čuti na sebi, pa se vendar ne zgane. ! Washingtonu kujejo nove postave proti delavstvu, zakone za oviranje gibanja inozemcev v tej de-sodišča izrekajo obsodbe nad unijami, delavstvo jezi in — ne dela ničesar za varovanje svojih sov. Oziroma, tistih, ki delajo in se bore, je pre-J- bi bili kos kapitalistični premoči. „„„ moč se mora koncentrirati v socialistični taki. Ko bi imeli mi v rokah nekaj legislatur, ne-bl sodišč, in vsaj sto takih zastopnikov v kongresu kakor je Mever London, bi do stavke premogarjev sploh ne prišlo. In če bi prišlo, bi bila že končana v loj delavstvu.
Tovariši delavci, organizirajte socialistične klube kjer jih še ni. Kjer obstoje, jih jačajte! — Eden med mnogih.
ODGOVOR NA POJASNILO F. NOVAKA.
Chicago, III. — Mr. Frank Novak je strašno hud, ker sem vprašal zadnjič "Znanje", naj pojasni, če je it odračunal na pristojno mesto svoto, ki jo je sko-italpred leti za štrajkujoče člane W. F. M. Jaz ni-- vprašal Novaka, naj pojasni, koliko je imel ke-ta ali oni list naročnikov, in koliko je on žrtvo-ta socializem. Vsak delavec je napram sam sebi in svoji družini dolžan, da se žrtvuje za socialistične je. V kolikor se je žrtvoval, mu bo delavstvo goto-hvaležno; toda še hvaležnejši mu bo, če poravna Je obveznosti. Jaz upam, da bo Mr. Novak zadevo ■redil, kakor je prav, in tedaj mu ne bo nihče nič očital, laz ne bi hotel delati krivice Mr. Novaku, želim da se ne dela krivice niti drugim. Mr. Novak pojasnuje, da se nahaja dotična svota pn tamkajšnjem socialističnemu klubu; all right! i bo sedaj že vedel, kako in kaj. To je moja zadnja beseda o tej zadevi, pa mirna
Tisti, ki je bil radoveden.
Kot blagajnika kluba me veže dolžnost, da to izjavo odločno zanikam in odklanjam vsako odgovornost za dotični denar, ker do danes, 11. junija, njsem prejel še nobene vsote od g. Novaka. Toliko v pojasnilo, da ne bo letel sum na socialistični klub ali na mene.
MARTIN ROŽIČ, blagajnik socialističnega kluba, 380 Virginia Str., Milwaukee, Wis.
NAZNANILO.
CHICAGO, ILL. — Prihodnja seja socialističnega kluba št. 1, JSZ., se vrši v petek 16. junija ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. na 2657 .So. Lawndale Ave. Udeležite se je polnoštevilno. — Tajnik.
U
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-ga je, da redno prjhaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem,, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč". —
LISTU V PODPORO.
X. IZKAZ.
WAUKEGAN, ILL. — Martin Judnich....... 30
HIGLAND PARK, MICH. — Math Urbas, 50c;
preje neizkazano, isti, 25c, skupaj .... 75
HIGLAND PARK, MICH. — Joseph Kos.....30
HERMINIE, PA. — Po 25c, A. Jezeršek, A. Zor-> A. Bertl, F. Vulch, J. Cuder, L. Flajs, F. Bertl, J. Horvat, Ch. Pogorelec, H. Vulch,
A. Komac, J. Zornik, skupaj .......... 3».00
CHICAGO, ILL. — Društvo Slovenski dom, št. 86, SNPJ., prispevek deleža od prebitka
veselice dne 6. maja................... 18.75
WAUKEGAN, ILL. — A. Car, $2; F. Sirk 50c;
(izročila Frances A. Tauchar), skupaj . . 2.50
CLEVELAND, O. — J. Kodrich............50
NOKOMIS, ILL. — G. P'lahutnik........... 1.00
\ V tem izkazu............................ 27.10
V zadnjem izkazu (11 maja)................ 436.25
Skupaj do 9. junija........................$463.35
Pomotoma izkazano za društvo 242, SNPJ.,
v mesecu aprilu..................... 2.00
Čistega listu v podporo do 9. junija je torej . . $461.35
Beseda "samoodločevanje" je še vedno v rabi. Izgleda, da ni še noben narod zrel za samooodločevanje. Zato govore tisti, ki verujejo v osvoboditev ljudstev, o diktaturi. Diktatura, taka ali taka, ne spremeni ljudstva. Zato nobena diktatura ni mogla ohraniti tistega, kar je prvotno mislila obvarovati.
IZJAVA BLAGAJNIKA MILWAUŠKEGA SOCIALISTIČNEGA KLUBA.
MILWAUKEE, WIS. — V "D. Sloveniji" z dne 2. . ,ja, stran 12, je najti pod naslovom "Odgovor na (opise v Prosveti in Proletarcu" izjavo g. Fr. Novaka, .se glasi:
"Omenjena vsota se nahaja v blagajni tukajšnje-H socialističnega kluba."
Sedemnajst let vbija Proletarec slovenskemu delavstvu v glavo socialistične nauke. Poleg tega lista je še na stotine drugih, ki vrše enak posel. Imamo na tisoče agitatorjev, številne knjige in brošure, ljudje pa še zelo malo vedo o socializmu. Ljudje se počasi uče. Zato je vrhovnemu sodišču mogoče izrekati odloke, ki napravijo vsak, ljudskim interesom prijazen zakon, neustaven. Pred ljudstvom nimajo strahu, ker je nevedno. Polagoma spoznava resnico, kar je zasluga socialistične vzgoje. S svojim delom bomo nadaljevali.
VESTI IZ DELAVSKEGA GIBANJA DOMA IN NA TUJEM.
(Nadaljevanje z 10. strani.) minirala za governerskega kandidata Walter S. Hut-chinsa. Ob enem je nominirala kandidate v vse druge urade. Kampanja sranke se bo vršila iz Bostona.
—	Socianistična stranka v New Jerseyju je pričela z živahno volilno kampanjo za jesenske volitve in za pridobivanje novih članov stranki. Naloga agitatorjev je ob enem širiti newyorski socialistični dnevnik "New York Call."
—	Mesecu julija prične konvencija socialistične stranke v New Yorku, ki je razun wisconsinske najjačja socialistična organizacija v stranki. Udeležba bo zelo številna in za časa konvennije se bodo vršile v mestu New York razne manifestacijske in druge priredbe. Konvencija bo nominirala popolno listo kandidatov v razne urade za jesenske volitve. Newyorška organizacija stranke vrši že več mesecev kampanjo za ustanovitev novih lokalov v krajih, kjer še ne obstoje. V tem podvzetju je dosegla že velike uspehe. Organizirali je socialistične lokale v Dunkirku, Little Falls, Herkimerju in večih manjših mesth.
—	Za vollno kampanjo socialistične stranke se delajo tudi v državi Kentucky živahne priprave. Nomi-niranih je že več kandidatov za kongresnike in v druge urade.
—	Kot smo že poročali, je prevzel sodrug Emil Herman, ki je bil izpuščen iz ječe takrat kakor Debs, agitacijsko turnejo po neikaterih zapadnih državah za ustanovljanje novih socialističnih lokalov in poja-čanje starih. Zadnje čase je potoval po državi Idaho, kjer se je organiziralo več novih in pojačalo stare socialistične organizacije. Tako poroča socialistični distriktni tajnik O. A. Kennedy iz Ogdena, Utah. Na potu so poleg Hermana tudi drugi agitatorji stranke, s katerimi kooperirajo lokalni sodrugi.
—	Pri volitvah za sodnike v okraju Cook (Chicago in okolica) so dobili kandidatje socialistične stranke 16,000 glasov. Demokratska in republikanska stranka sta imeli skupne kandidate. Izmed kapitalističnih kandidatov za sodnika je prejel največ glasov Sa-bath, za katerega je glasovalo 97,000 volilcev. Vpošte-vajoč število skupnih oddanih glasov so socialistični glasovi proporčno napredovali. Stranka ni za te volitve vršila nikake kampanje, ker je posvetila vse svoje aktivnosti delu, da se organizacija v Chicagi zopet utrdi. Če ne bi bilo razdjralcev v taboru ekstremistov, bi se lahko dosegel boljši uspeh. Strankno organizacijo so oslabili, sami pa tudi ne gredo v volilni boj, ker se boje blamaže, zato pa rajše rujejo naprej proti socialistom. Delavstvo se bo končno spametovalo in jim obrnilo hrbet.
AKCIJA ZA ZEDINJENJE DELAVSKIH STRANK V DRŽAVI WASHINGTON.
V Seattlu, Wash., se je po prizadevanju dr. Roberta Whittakerja vršilo več posvetovanj, katerih za-dača je bila zediniti Farmer-Labor Party, socialistično stranko, Workers Party, in socialistično delavsko stranko za skupno akcijo na političnem polju. Združenje, če se posreči, bo slonelo na federativni podlagi. Vsaka stranka obdrži svojo indentiteto, nastopale pa bi skupno v vseh tistih zadevah, v katferih je skupna akcija v obstoječih okoliščinah mogoča.
Prejšnja leta je bila socialistična stranka v Washington zelo jaka in imela je precej zastopn državni legislaturi. Vsled persekucij in pozneje notranjih sporov je stranka oslabila in njeno je zavzela Farmer-Labor party, v kateri je zelo bivših članov soc. stranke. Delovanje za zetlin v soglasju sklepov konvencij socialistične st Detroitu in letos v Clevelandu.
KONVENCIJA FARMARSKE- DELAVSKE STR.
Konvencija Farmarske-delavske stranke, ki vršila dne 27. in 28. maja, je sprejela med dnr solucijo za skupno politično akcijo vseh am delavskih strank in struj, nadalje resolucijo, s zahteva osvoboditev vseh političnih jetnikov, i se je za bonus vojakom, izrekla je svoje simpatije dijcem v borbi za osvoboditev izpod angleške n de, izjavila se je za priznanje mehiške in ruske podala je izjavo, da bo podpirala akcijo za tev Sacca in Vanzetija itd. Navzočih je bilo 72 tov iz osemnajstih držav, kot Connecticut, Di: Columbia, Indiana, Iowa, Illinois, Kentucky, land, Michigan, Minnesota, Missouri, Nebraska, York, Oklahoma, Ohio, Pennsylvania, S. Dakota, consin, Wyoming. Državne organizacije stra Utah in Washingtonu so pismeno sporočile, da vsled velikih stroškov ni mogoče poslati del John H. Walker, predsednik Illinoiške delavske racije, je bil ponovno izvoljen za predsednika ke. J. G. Brown je bil ponovno izvoljen za gl. laj
Farmarska-delavska stranka je od početka novitve slabo napredovala, dasiravno ima med mi vodji precej vplivnih unijskih odbornikov, jačja je v državi Washington. Podpirajo jo razni ski lokali in njeno glavno glasilo je tednik \ew jority, ki izhaja v Chicagi.
—V Praškem okraju na Češkem se je dne ja vršila generalna stavka, katere se je sporazu' deležilo delavstvo vseh čeških delavskih struj.
Stavka je bila v glavnem kot protest proti vanju plač, z njo se je zahtevalo uravnanje n sporov med delavstvom gotovih strok in podj in bila je demostracija proti ponovnemu podr-potrebščin in za znižanje cen potrebščin.
Češka, ki je dobila 25 odst. prebivalstva 1 Avstrije, je dobila 80 odst. vse njene industrije. *.' velike razlike v valutah je češka izvozna trgovina lo prizadeta in dežela se nahaja v občutni go krizi.
c^^
ODGOVOR NA ODGOVOR.
U "Znanju" od 29. maja nalazi se članak p slovom "Otvoreno pismo oportunistima Jugas u kojom se sumlja tamošnje drugove, da su pismo, je je izašlo u "Radničkim Novinama" br. 27,: mislili. Zato odgovoram na spomenuti članak u nju.
Pismo američkih drugova, koje je izašlo u ničkim Novinama u Beogradu, nije pisano po p; cima več po nalogu odbora ;Srpske sekcije J. S. S, američke socijalističke partije.
U prvome naslovu "upotrebljavajo reč " premda znadu, da gospoda nisu. I ja, kada bi zvao gospodom a znam da to niste, bi sam sebel pravijo smešnim. U članku se nadalje kaže, da mošnji drugovi oportuniste, jer su se ujedinili sa cialpatrijotima". Po toj logiki bi i treča Inter
spadala k njima, jer se je izrekla za sporazum sa Internacionalom. Dalje se u članku veli, da drogovi prouzrokovali propast K. P. Jugoslavije laži, kleveta, policijo i. t. d. Svakom mislečem ;u je poznato da su stari, oprobani drugovi i bor-la socializain u Jugoslaviji, dok su videli kakovu ;usu komunisti zauzeli, ostali po strani, jer su u :d znali do čega če taka taktika dovesti. To su u-zato, jer so dublje gledali in posmatrali situacijo, jer su imali dosta izkustva u borbi i radu. A i ii drugovi komunisti u kraju priznaju, da bi bilo drugčije, da su ostale i "izdajice" sa njima. Zar-nije priznanje da su bili zalutali i trebajo nekoga, ki ih vadijo iz blata?
Organizovani Radnik poriče da su oni hteli re-iDluciju i priznaje poraz jugoslovenskog radnjčkog pokreta pod vodstvom K. P. J. I još se tvrdi da su so-tijalisli krivi da nije došlo do revolucije na čelom retu. To su sve nagadjanja. U istim možemo kazati, je radnjčka klasa bila dovoljno jaka, imala bi ono čim žudi. Ali ostavimo mi to "da je bilo", "kada bi "kada bi mogli" i. t. d. Niko nežna, kako bi bilo. j lako se može grditi i bacati blato na poštene iskrene borce, jer papir pretrpi sve što se metne na
Zašto drugovi oko "Znanja" ne pogledaju na ža-e činjenice, kako su takozvani neutralci u Jugosla-slomili več tri štrajka krojačkih radnika u Sara-i Kragujevcu i probali slomiti i druge. Dali je to unistički? Dali oni misle,, da če takav način slo-nitikapitalizem i osloboditi radničku klasu? Nikada!
U 5, broju Znanja se priznaje da su komunisti radili na tome, da počepajo socijalističke organizacije, iujedno priznaje da je to nanelo štetu. S tim se i ja Mem, Marks nije kazao "radnici sviju zemalja, počete se", nego obratno . Nepobita je činjenica, da su tijalisti od uvek zagovarali jedinstvo kao što če in nadalje činiti.
dalje se veli, da Radničke Novine kritikuju Kocko Partijo Rusije. To ne znači, da su protiv roške revolucije, jer niso, nego pišu o dogadjajima kaše zbilja odigravajo pa kako ih ko razumeo.
je postala u Rusiji največa nevolja i glad, naši strašivci S. Markovič i P. Pavlovič dolaze iz Ru-u Beč, jedan sa 75 hiljada dolara, a drugi sa neko milijona kruna a tamo im se je uzeo porez od novca. Što na tom! Kada bi taj novac zbilja išao korist radničke klase za organizavovanje, bilo bi no. Kad ide u korist cepanja i zavadjanja radničke se, druga je stvar.
Oni ljudi, koji prate pisanje Org. Radnika, Štam-
i	druge njihove organe, videče da ništa drugo ne e nego fraze i psovke "socialiizdajice", "policajci",
"brinisti", "oportunisti" i neznam šta još. Još bi se moglo mnogo šta pisati ali ne bi želeo se neprijatelji koriste koji to jedva čekaju. Ja ve-i, nema čoveka na svetu, koji ne greši, nema ni jed-!, kojega bi se ne moglo kritikovati, pa bio on ko-
ili socijalista ili kogod drugi. Da, da drugovi, sa ustima se može mnogo šta u-ti, Videli ste, šta ste govorili i šta ste postigli. Vi-ste, kako ste pisal kratko vreme nazad i kako sa-Menjali ste taktiku i se poprimili legalne borbe.
ii	če još dugo vremena, dakle mi organiziramo ije interesira "baseball' više nego njihovi život-
interesi.
Kada budemo dovoljno jaki i organizovani i burno imali dovoljnu snagu, onda možemo govoriti o rektnoj akciji. Priznati morate, da ste lutali isto ka-
ko drugovi komuniste u kraju. I zato ste danas popri-. mili program kao što ga ima socijalistička partija, iz koje ste otišli. Sada se pita, radičega ste otišli? Valj-da radi imena?
Ne znam, zašto se drugovi bune, ako mi pišemo u ime jugoslovenskih socijalističkih radnika? Mi to imamo pravo, kao i vi, i drugi, koji imajo mase oko svoje organizacije.
S. Bojanovich.
tv^
USPEHI MODERNEGA IZNAJDITELJA V EGIPTU.
Hipokrates, grški filozof, rojen leta 460 pred Kristusom, znan za stoletji kot "oče zdravil" je bil pah-nen v ozadje z upsehi modernih iznajdb v Egiptu, kar znači, da so Egipčani imeli že precej razvito zdravstveno vedo pred 5,000 leti, ali vsaj več kot 3,000 let pred Hipokratom. Imeli so izvrstno idejo o prebavnih procesih in večina njih zdravil je bila narejena iz raznih zelišč. Vse zmesi Trinerjevega grenkega vina spadajo v to kategorijo. V tem zdravilu ni nobenih kemičnih snovi in je zelo zanesljivo za zabasanost, slab okus do jedil, pline v prebavnih organih, glavobol in druge želodčne nerednosti. Vsak naš odjemalec priporoča to zdravilo svojim prijateljem. Mrs. Anna Ondrik nam je pisala iz New Britain, Conn.: "Moj soprog je bolehal vsled želodčne nerednosti že izza mladih nog, Trinerjevo grenko vino je pomagalo obema meni in njemu in vsled tega ga priporočam vsakomur, ki trpi na želodčnih boleznih." Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili tudi po drugih Trinerjevih zdravilih vsa so izvrstna. Mrs Alice Switz nam je pisala iz Jefferson, Tex., dne 3. aprila: "Jaz sem vedno zadovoljna s Trinerjevimi zdravili. Trinerjev Liniment je izvrstno dober, daje najboljše pomoč proti revmatiz-


Kakor vsako leto ob tem času,
TAKO PRIREDI TUDI LETOS
COOK G00NTY ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE STRANKE
CHICAGO, ILL.
™ 18. JUNIJA T:L.
VELIK PIKNIK
v' PODPORO SOCIALISTIČNEMU TISKU
v Riverview Parku
Na dnevnem redu bodo govori, godba, ples in prosta zabava.
VSTOPNINA 30c ZA OSEBO
vojni davek vštet.
Vstopnice se dobe pri članih kluba št. 1, 20 in 224 J. S. Z. ali pa pri upravni-štvu "Proletarca," 3639 W. 26th St.
SLAVNOST SLOV. DEL. SOKOLA V CHICAGI.
Naznanjamo slovenski javnosti, da priredi "Slovenski Delavski Sokol v Chicago" v dneh 26. in 27. avgusta 1922 veliko slavnost v dvorani Sokol Pilsen na So. Ashland in AV. 18th Str., deloma v Hrvatskem sokolskem domu na S. Racine v bližini 18. ulice. Pričakujemo, da nas posetijo tudi druga sokolska društva iz vseh krajev Amerike.
Med drugim se bodo vršile telovadne tekme, v kateri bodo tekmovali najboljši ameriški sokoli.
Ker bo to prva prireditev te vrste v Chicagi, upa domači Sokol, da bo tukajšnja slovenska javnost prijazno sprejela tuje goste in da bo posetila naše priredbe omenjena dneva v obilnem številu.
Podrobnosti programa in drugi podatki bodo v listih pravočasno sporočeni.
V spomin te prireditve bo "Slovenski Delavski Sokol Chicago" izdal spominsko knjigo, ki bo rojakom na razpolago.
Čikaške slovenske organizacije prosimo, naj ne delajo svojih priredb na omenjene datume. Za to uslugo se društvam že naprej zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo tudi mi vpoštevali dneve vaših prireditev.
Victor S. Skubic, tajnik.
Neizobražene množice niso za resnično demokracijo, pač pa za kapitalistično stafažo in diktaturo.
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega so nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto d Ijo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem doi Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši i . zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvari stah socialistične stranke. — Frank Kramar, zator.
;l	Edini
ji Jugsslovanski pogretonik in bilzaivii
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavi nje mrtraških odrov, imamo urejeno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob
Sašu.
josip pavlak
1814 S«. Throop St., Chicago, 111. Telefon Canal 5903.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji Ameriški socialstlfini dne-mik.
Naročnina: $6.00 za celo let«, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesec*.
Naslov: 532 Chestnut Street, milwaukee, wis.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
Ml
i?;
kdfe____
nadet]! le
5EVERAS
hair POMADE
jzv/rstrjd. pripravi za netfo las, idealna, zdravilna, irj čisla.
L
CENA 25c
Vprdsdjte V lel^dr^tii).
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po
n a j moder-
\
nejšem kroju. Cene nizke.
Povej tvojemu prijatelju, da je v njegovo lastno korist, aki postano čitatelji in narečni) Proletarca.
BMBKMMf lili
Kadar...
1
Kadar mislite na potoTupi stari kraj;
kadar želite poslati svojimi rokrajskim sorodnikom, pri Ijera ali znancem deaar,
ali kadar imate kak drag ] s starim krajem,
obrnite se na tvrdlco
ZAKRAJSEK & CESAREK 70-9th AVE.
new york
VE.
, n. Y,
(MX VI
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 3JI BROAD STREET Tel. 1475 JOdNSTOWN, PA