KAZALO Stran Jurij Detela: Pesem za jelene ........................... 3 Uroš Kalčič: A (sam začetek romana) .................. 5 Rudolfu Steinerju, za eksperiment z zajci ................. 12 Iztok Osojnik: Razmetan krompir ........................ 14 FC "DINAMO" Zagreb .................................. 17 Denis Poniž: Dogajanja ................................. 18 Peter Mlakar: Teze k teoriji kot'meta govorici ............. 19 Vojko Gorjan: Pesem kot jutranje sonce .................. 20 Berta Bojetu J.: Pesmi ................................. 22 Marko Derganc: Pagat ultimo ........................... 23 Denis Poniž: Poezija besed in likov ...................... 24 Marko Derganc: Si vzela subpozitorij, Tinca? ............. 29 Bogdan Gradišnik: Ahasver ............................. 30 SREDICA Boris Gaberšnik: Trije kitajci Ponedeljek Dejga, dejga Mata Hari gre na Poljsko Življenje je lepo ........................ 31 Zlatko Zaje: Na meji kolobarjenja ........................ 32 Časovnica ................................. 32 Rast ...................................... 33 David B. Vodušek: Med nauk pesmimi, v neprisiljenem nesosledju ......................................... 34 Taras Kermauner: Odprtost, zapor, norost: Prokleto dvorišče Iva Andriča ........... 35 Gore: Kako je Howie uspel v resničnem svetu ............39,40 43-46 49, 50 Uroša Kalčiča: Razpis ................................... 59 Uroša Kalčiča: Oglas ................................... Iz sredice: Iz sredice; i * ' \ Dženeral (The man with thousand faces) .......... 6 Največje odkritje proble- mov RUBRIKA KURAC .....11 (str. 66) Tornine Vojko V.P. Ljubljana 61002: Globina njenih oči in druae EkSKLÜ^VHO - od našega dopisnika iz Bonna: DESNO ç ■ ^ ^POPULARNI GETE<)Pß4. 20 (str. 548П Poezija znanega liberalca in podoficirja Jurija Detele na temo: Čebelarstvo in prevzgoja bobrov na Slovaškem in pa čebelarstvo in prevzgo- ja bobrov pri nas na Slo- venskem z ozirom* .... RAINY DAY (Rejni dej) L^TNìK AVI (5-4 ) ^37? 21 34 Jurij Detela PESEM ZA JELENE Jeleni! Naj pridejo v mojo pesem vse paranoje? Kako le zmorem zvestobo spominu na vas, ko se mi svet transformira v sporočilo ubijanja? Za vas je drugače. Vi ste nedolžni. Vi ste napadani. Zmeraj ste v smrtni nevarnosti. Vi ste totalno predani bežečim čredam. Svoja telesa izpostavljate strelom, da ščitite beg košut in mladičev. S prsmi, polnimi zraka, stojite pred puškami. Takrat ste žalostni, sveti, ponosni. Vi gledate v lovce s čistim pogledom. Vi sprejmete smrt brez vsake pogodbe. Ker vaše želje so proste umorov. Že tu na zemlji je vaša hoja totalno svobodna, čeprav vas lovci nenehno sledijo. Vsaka pomlad vas odreši. Vsaka polna luna vas odreši. Vsaka globel, ki skoznjo uidete lovcem, vas odreši. Vsaka zvezda vas odreši. Še zemlja, ki padate nanjo krvavi, s svincem v telesih, vas odreši. Jeleni! S smrtnimi padci ne dajete lovcem odveze za svoje življenje. Lovci prezirajo vašo nedolžnost. Zato vas morijo z lahkoto. Jeleni! Jeleni! Kako bi mogel storiti, da ne bi prišla ta krutost, navzoča po vaših gozdovih, v pesem za vas? Jeleni! Jeleni! Jeleni! Kako je zemlja sproščena pod vašimi parklji! Kako je prosojna in zračna, sončna, zelena! Kako jo vaša telesa družijo z nebom! Kako ste živi! Uroš Kalčič .(sam začetek romana) Godila se mi je, bratje, nežna pomlad leta 19... po tisti križatvi, ob šestih sem skočil iz prepotene postelje, če mogoče slučajno veste, kaj neki je to strah, v slepi grozi strmel v svoje drhteče roke in težko doumeval, da so mi ponoči spet pogrizli vse nohte. V ranem jutru, ko se prebujajo junaki, in potem po južini, ko jim je slavnim špehovka že notri ležeča, da se v mukah, pregibu in prdcih pred zapeko sklanjajo nad šnirnc, šnirnc pa se iz tega ali iz onega bolj ali manj znamenitega razloga noče obdržati v celosti, ampak se razhlapa in pretrga kot že nekoliko pretirano do preperelosti razkuhan špaget, ki ga je ponoči vse dneve- molčeči vaški fant mračne glave skrivaj s pipcem načel, jutranja sapica dokončala nesrečnemu pastircu v pogubo (kot da si ti skušaš zavezati čevelj gležnjik z deževnikom, potem pa se čudiš, ko se ti sredi dela pretr- ga in še naprej živi vsak po svoje), in jim v predklonu kri odplakne v glavo, da je iz želodca slišati jadikovanje po kisiku, glava pa pametna od bogastva z njim razsodi in reče, da bo pa brez šnirnca okrog hodila, saj je pomlad in dnevi preveč sončni, kar velja, sem odšel, da ponesem vse svoje s seboj, kar se me drži črnikasta vojska ščurkov, nižjega in višjega klerikalstva, terori- stov, levih naprednih sil, bankirjev, Škocjanskih jam, hinavščine, radosti, bulevarjev, tozdov, dnevnega tiska, podtikanja, ženske. Slavonska Požega, parniki, ciga- rete, sazu, ioni in prostaglandini, razsekan telefunken, na zofi, napolitanske noči, Tavžljeva naravna jajca, da sem švedral skozi borovčje krasu priličene krajine, pomislite, kot kakšna nadpoprečno napihnjena 24,66 let stara poprečna slovenska mat, od šoferja žena, na levi breg Save vse to odložit, ali pa če bo naneslo in v prime- ru vpravšnjega razpoloženja, vse skupaj noter v vodo strest. In to je bil tisti veliki zgodovinski moj hod pod Smarno goro, s katere me je zrkleno gledal kakšen obraščen jehova, kako ves kompakten z nasičenim nabojem ener- gije ob polni zavesti izdelujem mirne, drzne korake, po nebu letajo zmaji, kar naletim na jasminov grm in notri na naspol kmečkega napol mestnega fantka, ki je nane- sel tjakaj jokati. Vprašam fantka, zakaj jokaš? Pubec obrne vame svoj velikanski mesečev obraz, po por- celanastem licu mu zdrči v solzno kruglico zavezanu ozvezdje Velikega medveda. Strelca, Saturn s svojimi lunami in tenek mesečev krajec, se odsmrka, zasmili in pravi, i, zato, zato, ker mi atej na zmaju letajo. Iz oči tega fantka sije, kot da bi bila luč — kar me prikuje za nekaj trenutkov predenj — do bolečine resnobna. lopoumnost, silnomočna topoumnost; vsilila se je primera kakšne lisaste ribe, ki, dokler plava v potoku, še kar pametno (skoraj po lisičje pretkano) gleda naokoli in se ozira, kamor se ne bi smela, ko pa jo ven na suho, kjer se ti znajdeš, potegneš, pa začne pri priči bolščat z ravno tako resnobno neumnostjo, kakor taie' fantek, ozrnil sem se in gledal ateja, ki se je ves vetroven, in s tigrom v očeh spuščal iz oblaka. Da, sem si rekel, prikimal in se oddaljil, da, to bo konee sveta. Ob tej priliki se mi je spomnilo na neko vižmarsko šoloobvezno dekletce, ki mi je pred ne tako zelo davnim dala povod za spočclo neke ne povsem lantazmagoriCne misli, rekoč in zatrjujoč z zariplo ihto, da Smarna gora sploh ni to, se pravi, nekakšen iks slovenski hrib tam nekje, temveč čisto preprosto strahotnovelik slon, ki se je pred davnim vkopal v zemljo, da se malo odpočije in, opije sna, in pustil vnemar, šlampast, kakršen je pač lé| on, da mu hrbet in teme molita vun. — O tem seveda sploh ne more biti govora, spomnil pa sem se iz prihod-j nosti neke preroške prilike, ki vam lahko v par besedah, pove vse o poznani tragikomični situaciji, v kateri žije! od početkov tolikanj širafano zemeljsko ljudstvo, o vsejj njegovi topoumni zgodovini, v katere usmev sem smel; zreti v tistih, kot sem že napisal in kot bi še enkrat, doj poblaznelosti in do bolečine topoumnih očeh naspolj kmečkega napol mestnega sinu. Takole gre tale resnična zgodba: Skozi migetajoči pustinjski zrak vije nepregledna kolona zgrbljenih in bosopetih postav, karavana gre' pot, dolgi so pekoči dnevi, dolge so noči in stoletja., Tam nekje se vzpenjajo in pokladajo sive granitne, bloke, tam drugje je notredamska katedrala že sezidana.' Črede ljudstev se podijo po svetu in vzdigujejo rumen, prah. So pa še črni posamični večeri, velik ogenj na trgu, mnogo ljudstva kroginkrog, kriki, posamična ura in delci sekunde tistega večera, v ognju gori razpeta' naga ženska, iz telesa ji buhtijo plameni, lažnim prero- kom sekajo glave in spet v tistem delčku zgodovinske sekunde mamka prime sina spodaj za roko in začuti taj mehak in resničen dotik sredi tega rumenega prahu,¡ obsijana in ogreta od velikega plamena. Tedaj se zberoi in odidejo procesije v tajge in iščejo zlata zrnca v; studencih in siva krzna po grmičevju, medtem ko njiho-: vi prerijski bratje vrtajo za natio in požigajo vasi na! bregu ožarjene reke, snemajo filme v kartonastih mestih, ven iz osmojenih tramov beži resnična mamka si sinom na nedrjih in ta sin bo poslal svetli car. In carju pade glava — ker ne uvidi strujanja lega velikega vetra, ki vrtinci rumen prah v preravnih savanah in kartona-' slih mestih. j In ko se nabere, pridejo preroki oklicat konec sveta.' Tedaj se ti izlušči iz vsega, kar je na voljo, število črnihl jehvinih sinov in hčera, zgrabijo ladjice za kljun in; krmo in jih odnesejo na vrh Šmarne gore, da zviškai dočakajo poslednjo povodenj. Čakajo dneve, se postijo; in molijo kvišku, dokler se vse ne začrni in se ne oglasi: tisto sodno bobnenje iz notranjosti zemlje. j lutro je ostro in belo, stvarnost se koplje v morju sončeve luči, kmetje gredo na oranje, železarji se peljejo na rogovcih, drevje kli, strahotno velik slon vzdihne, da mu pade cerkvica z glave, in se prebudi. Tam, kjer je! ves čas stala Smarna gora, zdaj sedi siv slon, se čemerno razgleduje od Kamnika do Medvod in se preska za uh- ljem. Veliko je to vstajenje, še večja sta praznik in piro- vanje, ki pridela za njim. Slon je nekaj časa v središču pozornosti, jchvini sinovi za nekaj časa ubiti in njijiovc ladjice steptane. Zgodovinske hoje so vselej preobložene z nekakšno odgovornostjo in zadrego, kam stopili naslednji korak, sem si rekel na glas in se ustavil, da se razgledam, kako stojim in katero goro naj premaknem kol prvo. Zdaj sem res lukajle, v glavi mi šumi od silne moči, morem vse, hočejo me, in še take so mi hodile y misel, ko me premoli vrlinčast vzduh poslanega zraka, in nekaj palcev mimo mene zdrvi mladenič v modri trenirki, z obrazom sredi smrtnega boja, z nozdrvmi dovoljšnjimi za spravilo suhih klobas če/ poletje, na hrbtu mu piše irim, da hi ga prvega postavil pred /id, čim se prikop- Ijcni na oblast. Kje se jemlje ta kuga, odkod pritekla ta kanalja? Srdit in razžaljen (ta se še dvobojevali ne bi hotel!) stopim na odprlo polje. Dajte mi mitraljez! Dajte mi minobacač! Dajte mi slo glav, pa vam sesek- ljam Julijske alpe v makaroniflajš. Šmarna gora bo žgane, Sava mlek, da še sami ne boste verjeli, kakšnega gada sle redili pod lahko poletno srajco. Pljunil sem, in še preden je strahotni izcedek treščil ob tla, sem se zalo- til ob misli, da sem vendarle premlad in prejezen, da bi smel kar takole sam, brez varstva hoditi naokrog, sebi in drugim znam iti v škodo delat, začel me je tresti mraz, očka je šel v gostilno pit vino, zajokal sem, milje in kilometre in hektolitre naokrog tundre pa nobenega zbiralnika ali misijona, če mogoče slučajno veste, kaj je to stali brez pokrivala in strehe razoglav ob pol desetih zvečer januarja meseca v samem tenkem polivinilastem plaščku iz Upima sredi Kamčatke, brez pečenih pišk, telečjega medaljona z gobami, bifteka z jajci, tokajca, rulandca, tobaka, brez dokumentov, ko še na cesto ne smeš iz sive hiše svoje glave pomolil, da bi videl, kakšno je vreme in katera barva je na oblasti, rdeča ali črna, ti pa samo stojiš do razkoraka v topli krvi in imaš vse nohte obgrizene! Kaj je to nepregledna mahovnata dežela močvirskih ptic brez toplih barak za sezonske delavce, kamor hodiš sezono koriščat s kakšno bajso ali močvirski ptič svoje mokre premplje sušit, brez vojnega magacina, brez aviopralnic, milijone megameirov sončnega sistema naokrog ni ene žive duše ni enega čmrlja, le čisto na sredi le plesnive bare en pokončen avtomat za foiose 4. kom. v 3 min. po 6 din - ali se zastopimo? Ali se vam dopadc takole stati poleg lega avtomata, pa nimate šes, kovancev á 1 din, temveč samo pel kovancev à 1 din in še enega à 2 din, milijone svetlobnih tisočletij in zvočnih megahcrcov naokoli, kot že veste, pa že zdavnaj nič več obstoječih realnih poštnih šalterjev in trafik za menjal. Kako boš zdaj ravnal, ker ti se hočeš slikat! Ali boš kar riskiral listi dinar presežne vrednosti, ki ti ga bo poiem lahko še kako žal ob kakšni drugi mamljivi ponudbi? Ali boš tisti kovanec /a 1 din kar prelomil na pol kol hosiijo, da bi imel za dva telefonska pogovora? Ali si boš upal prelomiti hostijo v stiski ali če bo star berač prišel, ti prebita para? Kar se mi še na tem Pohodu k soncu primeri, da z one strani, iz borove šumice, ki je na zoper, kar bo še jasno iz konteksta, pride in se približuje ipd., ne kot doslej kakšna prosojna, plavolasa, neskrunjena, anemična in hepalilična, pomanjkljivo spilana in sebi v škodo kratkovidna učiteljica moralne vzgoje in veronauka iz Dachaua, nekakšna podzvrst svetnice, ki jo s trnjem, topó, lačna grofična sred volkodlakov, Anica in pso- glav, temveč dokaj jedrnata mlada gospodična v hlačah na šlic s patentom, s fižolom v želodcu, na povodcu, povsem na kratko (po tisti metodi pasjerejcev, ko stri- /ejo svojim psom peruti tako, da si okrog levice nekaj- krat navijejo jermenček, človekov prijatelj pa zraven golči), pa je vodila, kot da bi bil sam brez vsake ideje, kam, velikanskega volčjaka policijske zunanjosti, jezik njegov vlekel se je po travi. Gledal sem ono v njen gol obraz, trd, strnjen, do kraja naučen braniti se vsega, kar je močnejše od nje (še celo utajiti vse to!), ena izmed tistih, ki je kot dojenca v Sparti niso zagnali v brezno. — Samo nekoč je imela rada nekega Petra, ki je zdaj že svetal inženir za jaki tok v Asuanu. Edino njega, zadušena v blazini, v samcatih prečutih nočeh, ko je udrihala z jezno dekliško pestjo, da je zaklanega gosaka belo perje in raznobarvno petelinovo letelo po čedni sobici predmestne hiše in se je dalo slišati k sosedom, uuu, le tebe, le tebe si želim, zate izrujem drevo in srcu kri spustim, a fant nič na te priprošnje, nič na polno luno, spal je brez zavesti in podzavesti, zjutraj si je umil zobe, odprl svoj beležnik, odvil pelikana, zavrtel 311 572 in velel; V zadevi najine zaroke ti moram sporočiti, da do nadaljnega odpade vsled štipendije Republiškega zavoda za pomoč nerazvitim, v smislu katere danes po obedu odpotujem v Asuan. Ce se slučajno ne vidiva več, se dobro imej, plošče in gramofon pa kar obdrži, dve sta od Borisa in mu jih daj, ko pride ponje. Vražje fante na letečih škatlah pa prosim, če vrneš v Delavsko, da ne bo zamudnine. Adijo.--Obšla me je radovednost, kaj sem pa jaz naredil v njeni sliki, v kateri naraščam z rokami v hlačnih žepih, do kraja gosposko oblečen in to na tisti blatni obsavski potki rjastoželezne barve, ob kateri črni turek, izobražen za čistilca čevljev, nima zelenega provizorija na vsakih sto metrov. Me ima samo za vaškega učitelja? Ne! Pri takihle gre tole verjetno takole: Glej, pes, tamkaj prihaja kdorsibodi — hent! po vsem videzu sodeč kakšen iztirjenec, eksibicionist, pobi- javec, mama ga je dojenca v gozdu pustila, da se sam odloči. In kot tako navajen, ti cele dneve preži za gr- mom, kdo pride mimo, plane nadte s steklenimi zrkli, ti nastavi nož na vrat in si zahteva pravico do tistega. Potem ti moraš z njim v obcestni hraben, skoncentriraš se na kaj prijetnega, denimo, kako jemo gozdne jagode v utici na pristavi pri tetki Amaliji, gledaš, kako vozijo mimo po cesti princi s kranjsko registracijo, hité domov 7 nedeljskega izleta v Ptuju in Halozah pri babiki, ki so ji tri putke stisnili, medtem ko jim je ona žlahtno sluteč v temni kleti basala v malhe krompir, redkvice, rdečo peso, črno redkev, čebulo in hren. In kaj, če so bile one tri putke slučajno najizbornejše, če ne celo edine nesnice iz svojega krdela, tega njeni vnuki niso vkalkulirali, niti tega ne, kje bodo zdaj zastonj dobili pirhe, da jih nesejo bogu žrtvovat za Veliko noč. - - Noč je, potniki spijo in naslanjajo svoje blodne glave na šipe, šoferji so pokon- ci, njihovi obrazi dolge ure vkleščeni v skrajno — že mejno — resnobo, zrejo prostor, le včasih se kdo medlo nasmehne, ker ima v prtljažniku tri usmrčene kokoši. Drejček se v Škofljici prebudi in se zveseli prihajajoče risanke, ti pa moraš z razkrečenimi nogami ležati v vlažnem travnatem grabnu, prestajati, da buta vate tisti lunatik, in čakati, da se izbrizga, vmes te narahlo kolje z nožem po bedru in po trebuhu, po stegnu in po travna- tih bilkah teče klejasta rečica, notri plavajo milijoni mikroskopskih idiotov, a bolje se je nič upirati, nič, samo da preživiš; samo da živiš, to je važno, samo da živiš — potem že lahko bežiš v noč. Potem že lahko bežiš v noč - - o, kako blazna je misel ta, kot so vse resnične! O, kako veliko in žalostno resni- co si pravkar nevede odluščila, ti, ki psa po soncu vodiš! Po soncu, ko je urin kazalec že na dvaindvajseto — da se še jaz izkažem. Deklica s psom za polizat. Ker stavim sto tisoč, da imaš ti, ki se tako braniš divjega moža, v gorskih pečeh skriven brlog, kamor pelješ psa, da liže deklico. Babike, ki zdajle sedi na postaji ljudske milice in daje osebni opis treh putk, mi je bilo spočetka žal, zdaj pa vidim, da ste vsi iz istega dreka narejeni, tudi babika bi za dva groša svojo mamko prodala, tudi dobri dedek bi zatajil svojo mater, ki mu je kuhana jajca in orehovo potico v jerbasu pred gimnazijo prinesla, vse do cukrarne za njim hodila, solze ji je kraška burja sušila, vrbove veje so jo po očeh bičale. Dokler se ni vsa sušična in prestradana (kajti trdo kuhana jajca in orehova potica so ji še vedno čakali v jerbasu) zgrudila v kamnito zakotje pri Stolnici, prve snežinke so začele naletavati in zasipati ohlajujočo se gomilico otrple matere, v košaro so ji metali groše, da je praznično cingljalo po votlih ulicah opustelega mesta, a kaj, ko so zameteni in globoko zmrznjeni beračici nedolžni otročiči novec sproti ven pobirali in si zanj kupovali nožičke, da so lahko mačkam repe stran rezali in oči iztikali, ker so lačne prihajale in trdo kuhana jajca ter nesrečno orehovo potico načenjale, stara mati prosjak pa je že sklenila, da pokliče svojo zadnjo uro, pa pride tedaj mimo njen medtem že doštudirani sin mladi jurist s svojo orokavičeno in intimno razdišavljeno simpatijo in beraška mater pač stegne svojo koščeno in oglodano desnico proti njemu, ker ji je pač lastni sin, on pa jo z iakasto lačko po dlani in jo od strani ozmerja, da bi se pa pri teh letih že lahko začela malo ozirati za zaposlit- vijo, in pozneje, ko odtokljata z gospodično v temo, da bi se izkazal za ostrega m'oškega, da bo pa on, ko bo predsednik, že pospravil s takimi fenomeni — da koncentracijska taborišča, mučenje in sežiganje v takih primerih niti ni tako neumna zadevščina. - - In takrat mati, ko vse še enkrat poslednjikrat pretehta, uvidi, da tiči v globoki zmoti, se pobere, izvleče proviant iz košare, ga snede, se očisti snega, reče; Bom pa še jaz taka! in gre olajšana v Rio pit, da dobi moškega. - - Da, vidiš, takle ti je svet, ne pa tak, kot piše v učbenikih za zadnji razred višje realke.---Na Irskem, menda (bral v neki številki Newsweeka), med travnatimi hribi, ob nekem jezeru, stoji pasja utica, gori v hribu pa dokaj ohranjena kmetija. V pasji utici prebiva mlad fant brez obeh nog, ker jih je bila vzela določena jezerska riba. Oče živi z nekim fotomodelom v Dublinu. V kmetiji zgoraj pa živi njegova mati, ki ga noče priznati za svojega sina. Zakaj ne, se ne spominjam, niti ni bogvékako važno. Ta mladi fant že dolga leta vsako jutro nekako uspe skuhati okusen čaj iz raznovrstnih zelišč, na katerih dotični milieu obiluje, ga nalije v skodelico iz kitajskega porcelana in se ž njo vred, s posebno tehniko, podobno ritualu, kobali navzgor po strmcu, da bi tovorček izročil materi. V TSiVo primerov se mu podjetje ponesreči, skala se mu zvali navzdol po bregu in znova in še znova mora sejati morsko vodo in trgati hruške z borovcev. V kolikor mu operacija uspe — to je v preostalih 22%, kolikor je od 78 do 100 — ga mati z glasnim psovanjem in metlo napodi, če pa ne zaleže beseda, ga tudi malo žokne, da se sirota jež pred lisjakom skotali dol v jezero, kjer se mora odpreti. Da bi bila mera polna, vse to že dolga leta sleherni dan in ob vsakem vremenu gleda gneča turistov iz Evrope in Amerike, fotografira, filma, pije pivo in se pisano zabava. In ko je talahneš nekaj vrat, vstopiš skozi baržunast zastor, zagaziš v arhiv in poiščeš pod P..P..P.. Podržaj Tonči in pogledaš, ali je kaj novega znesel mladi pesnik. — on.) v ravno istih dvoranah se z.biraio liudie na gič namignejo, da so že do njih prišle govorice, kako se tu prepi- ramo, tretjič spet, poudarijo, da re- vija nikakor ne sme biti avtorstvo dveh, ali treh ljudi — — in ko po takšnem več ur trajajočem sestanku, kjer se odloča kaj v reviji bo in kaj ne bo, stopiš iz zakajenega uredni- štva ven na tiho cesto in z dolgim, mirnim dihom curkoma ščiješ v temni veži nasproti, imaš prijeten občutek zadoščenja, da si opravil svojo dolžnost; ampak, kot pravim, prav nič drugega ni to, ista stara šola. Od prvega trenutka, ko je začela nastajati — zdaj to traja že več kot dva meseca--je Sredica poka- zala oblastno potrebo po svetu-- in v plazu je Kalčič, ta, v srcu še zmeraj debeli satir, za uredništvo ta- lent zlata vredni človek, popustil vajeti mrgoleči vojski svojih ježkov in jih s kočijaškimi psovkami pognal v dir. S poželjivo odkritostjo se je pohotna zver vrgla na zemljo, da bi v imenu Problemov — Sredice, izse- sala iz nje vse. Kakor da ožema gate — ponekod je ta otročja brezobzir- nost tudi mene pretresla — je ovijal okoli prsta kar enega za drugim: Pa- peža Pavla, Ameriškega predsednika Carterja, celo v to je šel, daje javno sjjregovoril o sekretarju Partije Do- lancu (mislil se mu je ponuditi za osebnega življenjepisca), kar je pri nas izjemno redek primer; to pa vse podčrtano s težnjo, da bi revija, navajam: z motoristično ekipo! s petletnim planom! Kot nekakšna prostozidarska organizacija! s privr- ženci po celem svetu! in predvsem tu, v sredi Slovenije! — zavzela kompletno zemeljsko kroglo. Bilo je pravo olajšanje naposled takole slišati govoriti Slovenca! Sedel je nasproti meni v Plečniko- vem hramu, z vrčkom piva ob des- nici, skoraj kot iz kakšne ilustracije seansah, ljudskih igrah in kozlovskih praznovanjih, predavanjih 7 barvnimi diapozilivi, ki jih imam že v pripravah, na pokru, na glasnih branjih, zaradi česar smo prvenstveno tukaj mi, pa je izdelovanje Sredice. Kajn filalnica je črna luknja, ki sesa vase dragocene ljudi. Dragoceni ljudje pa vsi po vrsti hočejo delali Sredico. In če zdaj vse to skupaj delimo z dvanajst, dobimo, da je Čitalnica torej enako izdelovalnica Sredice. — Dakle ... življenje je v vsej svoji paleti raznovrisinosti nepozabno doživetje. (Potemtakem takole; v Čitalnici dragoceni ljudje snujejo s svojimi belimi glavami in ^niclajo Sredico revije Problemi, ki je njena zapuščena, oluščena matična hiSa.) Da pa mar- ljivim delavcem ne prirasejo riti, so dragoceni ljudje vsi po vrsti tudi za to, da pojdejo v skladu s 43. čl. Kazala na cesto zavzel Slovenijo in naprej, če se izkaže za koristno, kajti dragoceni ljudje so vsi po vrsti za to tukaj, da se jim preliva kri. Na službenem pogovoru se je med drugim tudi ugibalo, kako torej zadostiti 43. čl. Kazala, oziroma, če bo že treba kam ven iz Čitalnice odhajat in se ločevat od dra- gih, kateri teritorij bi bil potemtakem prvi, ki bi se ga šlo okupirat. Pokazalo se je, da jaz predlagam del prečudovite Notranjske z vasema Sv. Vid in Lehnjaki, ki meri v širino precej hektarov in v globino precej duš, še zlasti, ker je ozemlje deloma že okupirano od mojega belega muslimančka, ki si tam gori lasti definitivni hišni objekt. Invazija v sestavi raznovrstnih sodelavcev revije Problemi se pripelje v IMV kombiju sem gor na enome- sečno delovno kolonijo, zasadi prapore, zajame kmete, pokoplje tiste, ki se upirajo, in prizanese tistim, ki se uklonijo sodelovati pri izdelovanju Sredice. In če smo rekli, da je Sredica prostor, v kateri se beseda preverja v konfrontaciji in tako naprej in tako naprej, potem naj sc izvoli pesnik konfrontira s konjem, pisatelj s kmečko ženo, filozof s kravjim drekom in če kdo zdaj reče, da delam silo, s tem da predpisujem pesniku peti hvalnico konjevi volji in vztrajnosti, potem naj se za kazen spomni tiste resnice, ki uči, da svobodna misel najsilneje buhti pod kupom gnoja, na kateri počiva težka roka. Bi bilo treba še kaj dopisati ali ne? Po tistem službenem iwgovorii sem tz veselega plehkega poletja kmalu zagazil v vse drugačno jesen med drevje, da se na lastne oči in stroške prepričam, kakšen je črni gozd v resnici. Izsled- be so sila zanimive in presenetljive, a o tem kaj več v kakšni drugi številki. Do takrat pa lepo pozdravljeni in veliko trpljenja, kaj bo. Uroš Kalčič Hinka Smrekarja — — ampak z odkrito izpričanim jedrom — Jaz Osebno — ki ga je brez sramu postavil v službo ideje naroda. Upal si je reskirati sebe za nekaj nevid- nega! IVIravljinci so mi šli po hrbtu. Upal si je rasti v moči! Bilo je kol da sediva tu leta 1941, v tistem velikem času, ko so" Slovenci prvič odločno pokazali, da znajo biti gospodarji. V duhu sem zagledal tiste slike iz prvih čitank: noč, skrivnostno beli zidovi hiš in ilegalci, ki z naglimi odločnimi gibi nevarnosti pišejo črke OF na zidove. Ta pripravljenost na akcijo! Nikjer je nisem videl okrog sebe. Že vsak drugi klinec, ki sem mu začel govoriti o Slovencih, je jezno zapihal skozi nos in pogledal stran, kot da sem ga užalil, ker sem ga prištel v ta narod. In kar običajno je že bilo, da je zraven pristavil, da so Slovenci navadna govna, da so za postrelit, da so to ene riti, ki skrbijo samo zase in za drugega nič. Pri tem pa je bilo najbolj običajno ravno to, da ni bil sam pripravljen naredili niti ene- ga koraka, da bi la položaj kakor- koli spremenil. Kako zdaj razumem Cankarja! Saj ga takorekoč sploh nisem bral, am- pak kako ga razumem! In Prešeren. Bil je pravi genij, da je lahko v takem okolju izpovedal pre- prosto domovinsko ljubezen. Kako da ni nihče razen njega glasno pove- dal, kako usoden je bil propad slovenske samostojnosti! Prav tako general Majster. To je bi- lo naravnost veličastno, da je premagal"Slovenca" v sebi in uka- zal pohod na Celovec. Kalčič. Bil je prvi pred katerim sem spregovoril osveščen in brez bre- mena: Slovenija se mora naučiti, kako se razpolaga z zgodovino. Ta poraz, ki so nam ga zadali Franki na začetku Črni Rolce — Royce počasi drsi, oprana in z jelenovo kožo obrisana ploče- vina se globoko leskeče, na blatniku, na širokih stopnicah pred vrati z zlato kljuko na obeh straneh--sedem nagih pick, lepotic, iz Goldfingra, Paris — IVIatcha, Brill Eckiund in Barbra Streisand, vse slavne--avtomobil pridrsi pred Grill, šofer v livreji izstopi in kot kakšen angleški služabnik iz filmov odpre zadnja vrata... in zdaj... tišina, in v njej se dvigne iz sedeža, v dovršeno zlikanem smokingu, malomalno posut s pepelom cigare po rokavu, (šofer naglo pogrinja preprogo vse od Grilla, pa mimo Drame in naprej čez Titovo cesto, naravnost pred vrata Šumija), in gre, počasi, dlan mu v sklepu elegantno visi, dolgi prsti držijo cigaro, prečka cesto, z eno v loku dvignjeno obrvjo, s tem prezirnim nasmehom, ki ve, da se ga ljudje bojijo____ Enostavno. Živim brez potreb, kot Buda. Zame denar ni problem. Moj sistem je: par jurjev. Enostavno, srečam tipa, ustavi me, nimam pojma kdo je, ta pa me že vabi na kavo, O. K., greva, tip pravi, da se poznava in skozi razgovor mi pade na pamet: to si ti, šli smo k tebi enkrat in pekli zrezke; in zdaj, ko tip plačuje, mi enostavno pusti ostanek od desetih jurjev. Na ta način. Enkrat bom kralj. Vem, da bom presegel večino ljudi. Stari bivoli, šakali, polovičarji, qvazi intelektualci — ves ta okosteneli sistem — proti temu se borim. Uspel bom z voljo. Našel bom luknjo v zidu. Podrl bom zid. Imaš prav, v meni je res to, ta sposobnost vživljanja, takoj se lahko vržem v vlogo, doktor Zorge sem, man with thousand faces. Slovencem, ljudem, bi rad dal tri do štiri likovna dela samega sebe, tri do štiri vloge iz vseobsežnosti. — Naprimer, kakšne? Jaz sem umetnik. Predvsem bi rad dal eno filmsko vlogo, film, ki bi ga sam režirat, z asistenti, o sebi, igral bi samega sebe. To bi bilo par izdelkov za katere čutim, da jih moram dali ljudem. Pismo prijateljem. O sebi, o tem svetu. To bo novela, roman, kasneje ga bom prevedel v angleški jezik.--Kot Leonardo Mona Liso, lako bi jaz narisal svojo žensko. zgodnjega srednjega veka, mora biti izbrisan iz naših src. Čas je že, da na knežnjem kamnu okličemo prvega slovenskega kralja. Ne smemo imeti manjkajočih členov v verigi razvoja. Predolgo smo živeli brez lastnega plemstva in v nas je žalostno shirala želja po podjetju kopja. Zdaj okliči- mo plemiče, pa ne kakšne Bleiweise, ampak Korene, Kovače in Kranjce. Porušimo krščanske cerkve in vsta- nimo v prosto polje izbire. Nikdar več nam vera ne sme biti vsiljena. Dovolj smo že zreli, da jo izberemo sami. Slovenija mora že enkrat spoznati — danes! — da svet čaka prav na nas, da ga usmerimo v naš zagon. Pariz, London, New York, Moskva — ti so odigrali svoje, zdaj smo na vrsti mi! Ne iz občutka manjvrednosti, ampak ker vemo, da je to naša odgovornost pred Bogom! Slovenci. Popolnoma osebno. V dvigalu sem. Hočem gor. Ta ab- solutna zahteva nad mano — — za zmeraj in zmeraj več. Nič drugega ni to kot odkrito iskanje vsakdanjega človeka. Pridem na teraso. In hodim po kamnitih ploščah ob ograji na tisto stran, kjer obešajo perilo. Ograja je na vrhu prevlečena s plo- čevino. V samem kotu stavbe, v sti- čišču zidov, padem na kolena, na neko polico, ki moli iz ograje in začnem moliti. Slava bodi Allahu, Lordu stvarstva. Sočustvujočemu, milostipolnemu. Kralju sodnega dne! Tebe samega obožujemo in samo tebe prosimo za pomoč! Vodi nas po pravi poti, po poti teh, ki si jih ti podprl, ne pa teh, ki so vzbudili tvojo jezo, niti teh, ki so zašli stran. Da bi imel enkrat moč in bi mogel stopiti na ograjo in obstati nad prepadom — neomajen. Da bi mi bilo milostno dano zagledati v sa- jastih zidovih pivovarne Union, zra- ven'že skoraj čisto zapuščene želez- niške postaje v Šiški in v nagrmade- nih obrisih Stolpnic pod Rožnikom in v vseh hišah in cestah, do kamor seže pogled, čez vse obzorje — Slove- nijo drugačno — — zvesto lastni ideji; kajti nova bi bila ta vera v na- šem jeziku. Da bi v meglenem jutru zaslišal klic mujezina z ljubljanskega nebotičnika. Da bi bila zaveza s Slovenci končno sklenjena. (Urednik) Aristokrat sem. Aristokrat duha. Neomejen sem, nisem kot drugi ljudje. In vendar sem obenem tudi labilna osebnost, skrit sem kot polovičar--to je potrebno zato, da sem podoben ljudem. V don Huanu iz Castanedine knjige: The teachings of Don Huan, sem našel sebe. Poznam strah. Stepni volk sem. Osebnost. Aristokrat. Vsakega sem pripravljen voditi za sabo, vsakemu bi dal šanso. Ampak posranci se preveč bojijo. Doma stoji pred ogledalom pomerja obleke, (ima kakih trideset srajc, frak, cilinder), se vadi, da bi si znal v vsakem trenutku samogibno privzeti to viso- ko, malomarno vstran nagnjeno držo glave, prezirljivi nasmeh, oster pogled iz oči — in si zamišlja, kako ga bojo sprejeli ljudje, ko se bo pojavil v Šumi- ju- Ljudi na splošno sovražim. Odklonili so me. Nisem bil sprejet na igralsko Akademijo za Gledališče, Radio, Televizijo in Film. Ravno tako ne na Likovni Akademiji. — Ali ni bilo tako, da si na sprejemnem izpitu za igro sam odstopil? Da, odstopil sem, ker sem videl, da Akademija rabi samo nekakšno neizku- šeno budalo, ki serje govna kakor profesorji hočejo, kalup. — Kako pa misliš dobiti sredstva, da boš posnel film, velikanski denarje tu potreben. Za slike vsekakor tudi, poznam par tipov, ki slikajo in vem, da imajo velike težave, platna, barve, dosti denarja gre. (premolk) Tako kot dva jurja. Zame je pomembno, da dam ljudem nekaj del. Boril se bom zato, da mi bo to omogočeno. Z voljo bom uspel. Gorana, jo poznaš, tista visoka, temna, zmotila se je, če misli, da sem iluzionist. To mi je rekla, da je vse to iluzija, ampak ne, s tem je tako, kot ta hip z nama dvema. Samo od naju je odvisno, če bova naredila kreacijo v katero bojo ljudje verjeli. Jože Javoršek, nedvomno človek z mnogimi talenti, je rekel zame, da sem edini pravi Indijec, da pa sem zaspan. Tudi njemu bom dokazal, da se moti. Meni je pravzaprav pomembno samo to, da me ima moja punca rada. Bolj kot vse. Hočem jo odpeljati na kraj kjer je trava sočna, proč od njenega očeta, morbidnega polovičarja, ven iz teh stavb, nad to — sem, kjer je edino ljubezen. Veter sem, še bolj kot dež, tehtnica in v ascendentu rak, (regeneracija je pija- ča, ki jo pijem iz neba), konkretna realizacija za vsak dan! In na koncu tega fair — playa te vprašam: kaj hočeš od mene? Kaj hočeš za vsem tem. Feljton, šokantnost, zanimivost, ki jo bojo ljudje brali? — Ja, šok, ki stresa je to, kdo si. Torej kdo si in zakaj me hočeš? — Rekel sem ti že, da se čutim podobnega tebi, tudi v meni so vstajale vse te vizije, bil sem filmski igralec, nogometaš, kralj, rabil sem to mnogoterost, vse vloge, metal sem se iz ene v drugo, imel sem ogledalo v katerem sem se gledal in presojal svoj vzpon — v krhkem svetu astralnih podob. In v kateri vlogi si zdaj? — Zdaj rabim materijo. Celoto samo ene vloge. Pisatelj sem. Pišem. Roman. Obnavljajoča se vztrajnost s katero delam me polni z znanjem. Zapeljal bi potem te ljudi kamor bi hoteli, v črnem, svetleče opranem Rolce- Rovceu. Proti morju. Na obalo. Kamor bi hoteli, na Bled, v Kočevske go- zdove. S šoferjem v livreji. — de Zondo — Junija meseca leta 1977 je vstopil nenavadno bled mož v temnem in se tiho usedel v naslonjač, odkoder ga je bilo potem treba nekaj minut poslušati, kako suho poroča deloma iz nekakšne dokumentacije in aktov, ki jih je vlačil iz črnega poslovnega kovčka, deloma kombinirajoč naravnost iz svoje materine glave — vse to kot da se mu mudi kam naprej : Amerika je v temi, Evropa v gnoju, Afrika v plamenih, Rusija v pepelu, svet je v udoru, razsulo in razjedi. Slovenija (sestavni del SFRJ) ima po številnih bolečih tisočletjih spet enkrat priložnost, da se zavzame zanj, ga konfi- scira in vtiri v edino pravilno in veljavno železniško progo, kajti Slovenija, glej, kako vsa sveža si še in nezorana njiva. Svojo poslednjo priložnost si dobila v rojstvu Novih Problemov, točneje: v torbi, ki jo mož iz naslanjača drži na kolenih. Njegova ponudba je povsem fair in brez pasti, treba je le pohiteti, zakaj on bo enkrat vstal in odšel. Zdaj si poročevalec natakne debela želvovinasta očala in se skloni nad papir; bere z veliko brzino kot da mu je ta služba stokrat sitna: Doslejšnji koncept časopisa Problemi je že zdavnaj zdavnaj zavozil in odslužil. Svet je že tisočkrat daleč naprej in v novih kataklizmah, njegovo prebivalstvo je Starim Problemom že zdavnaj obrnilo hrbte, ti pa se še vedno obnašajo, kot da živijo v stari Grčiji ali na renesančnem Mediteranu: pod vaško smokvo sedi križemnog, golopet in bosoglav nekakšen sokrat, v čigar osenčje se na osličkih zgrinjajo in klanjajo pesniki in pisatelji iz Peloponeza, Rodosa, Atike, Lesb)osa in mu nudijo v branje, razsojo in objavo svoje tvorce. Sokrat zbere na kupček, kar diši in cedi sline njego- vemu historičnemu nosu in estetskemu črevesu, zveze tiste liste v knjižico in jo naroči slom zakopat štiri vatle globoko v egipstko puščavo, da bi jo po tri tisoč letih arheologi izkopali in bi svet videl, kakšna je kaj bila literatura tistihdob. Današnji dan revij ni več treba izdelovati za zakop, 20. stoletje ne more več pozabiti samega sebe, prej se zaduši, vse je tisočkrat posneto in preslikano in arhivirano v ognjevarnih bunkerjih, nič več se ne izgubi — revija, ki je zasnovana kot spomenik literature in registrator, je odveč. Treba bo torej na širše. — A kam a kam? Tja! V življenje. V vse — v brezkraj! Nova revija mora biti totalna, kot je totalno življenje in bitje. Nova revija ni več samo literatura, temveč še vse drugo, kar se zapisati da, a se zapisati ne da kam drugam kot vanjo — in še več! Kalčičevi Problemi morajo biti, kakor bom pozneje zapisal še enkrat, da se ja ne pozabi, "našim sinovom tisto, kar je bila biblija našim očetom". Kakor je nekdaj na bibliji, tako je zdaj na Problemih, da zapisujejo svet, obenem pa že snujejo in izdelujejo novo resničnost (se pravi: v duhu svobodne menjave — Problemi se inspirirajo s svetom, svet pa z njimi). Obenem naj ne bodo in tudi ne bodo Problemi zgolj zapisovanje, temveč obistem še živo delovanje, akcija, način življenja, revija Problemi naj bo tudi sama živa, naj bo kar kakšna žival — kakšen beli kit. In naj kot sleherno živo tudi sama želi v ekspanzijo. Potem naj bo še, kot sledi v temle podredju: živa sila prisila olajšanje vzhičenje videnje žlahtnost široka in silovita reka novi Jeruzalem (Pri tem se mož nekoliko zagreje, da se mu bledica obarva rožnato.) ne smejo pa se mladi leposlovci bati, da bi Novi Problemi omejevali in ožili produkcijo, to pa zato ne, ker bodo produkcijo kvečjemu Sirili, Cesar pa naj se radosté, saj bodo lahko zdajci — le poglejte! — poleg tistega "svojega" in "posvečenega" teksta pisali in priobčevali Se marsikaj drugega, kar sicer sploh ne bi, ampak bi Sli rajši pit (iz svoje privatne prakse vem: saj ne moreš kar naprej in edinoie tistega silnega dvokilskega špeha guliti, ko bi pa rad kdaj še kaj bolj po žužkovo). In ne samo pisali. Nikakor. • Naj ne moti izraz Novi Problemi; Kazalo je bilo napisano v druga<^nih časih, kakor so bili potem časi Sredice in Se naprej. Trebuh Novih Problemov bo dovolj prostoren za vse. Osebno ne bom zadovoljen, kar jamčim, dokler Problemov ne bomo izvažali vsaj v trideset evropskih držav, vključno v Ujedinjene nacije. Zivo vidim svetlobo iz prihodnosti in migetajočo, a ostro sliko v nji: direktor General Motorsa v svojem petstotem nadstropju, v svetli pisarni, s telefonom, cigaro, hladno motreč Carterja, ki nekaj menca in baranta v črnem usnjatem fotelju vizavi, na oblini pisalni mizi nekaj kontraktov, nekaj svežih časopisov, malo vstran pa, pod sliko njegove žene, zadnja številka Problemov — v znak, da gospod direktor spremlja in se vključuje v Novi Svetovni Duh. Kje drugje bo slika seveda drugačna: vlečejo vojaki vsega raztolčenega in jazbrcanega mladega študenta, da mu na glavnem trgu odrobijo glavo, ker so v njegovi nočni omarici našli nekaj številk Problemov. Niti ne bom zadovoljen prej, dokler Problemi ne bodo imele najmočnejše politične stranke v evropski uniji na primer; ali pa najsilovitejšega vojnega ladjevja in vojaške snage nasploh v Mediteranu zaenkrat. Ali pa ne bom zadovoljen do tistega-ldne, ko bo pri gnilih vratih Soteske 10 šibko in nervozno potrkalo (aha, neizku- šen in nevešč trkavec!), da bo šel tajnik uredništva odpret, zunaj pa bo ves zgrbljen in preplašen stal papež Pavel VI. in ponujal svoj člančič v objavo, iz zaledja pa bo njegov protokolec in finančni minister previdno mahal z zajetnim svežnjem bankovcev in mežikal na eno svoje oko od obeh. Se mnogo bi bilo povedati Novim Problemom vprid, a ta čas je še prezgoden. Novi Problemi niso še niti v porodnih krčih ne--počakajmo ta čas do "tistega dne" in se veselimo k Njihovemu prihodu, ki ga v tem trenutku že leti naznanjat daljna, a trdna in vroča zvezdica iz prostrane črnine občestva. Do "tistega dne" pa si mirno lahko pustite pregnati čas s tistim, kar je tukajšnji javni delavec zapisal dne 17. junija 1977 zvečer, ko je kot običajno za ta datum letel z DC 9 na relaciji Teheran — Singapur — Nairobi in so vsi že spali. Crtež je nekakšno kazalo in kot se skoraj razkrije, pavšalen, neurejen, plehek in neslan, zato pa dokumentaren in srčen, dodatno pa še pomaga širiti predstave o Novih Problemih, ki so po tem, kar je bilo do semkaj napi.sano, tega nujno potrebne: (možaku obraz oživi; prešine ga svetloba otroške vzhičenosti) Takole se berejo tele zabeležke: -7 • j 1 . . . ^ Zgoraj v desnem kotu z majčkenimi: PROBLEMI — gazeta za tvornost nove stvarnosti in sporedne delatnosti Sleherna številka brez izjeme ima svoj naslov; tako npr. 1. številka: "SUS" Notri pa približno tole: STR 1 Uvodniki: Tu naj se bravstvu razloži, kaj zdaj to ena naprava je, ki jo tako zelo drži v rokah; navodila za uporabo — kako se z njo rokuje, kako neguje, v kakšne svrhe uporablja in kje shranjuje; ko je bravee do pasu še ves v tem, že ga je treba z gajžlo po hrbtu in mu razločno povedati, da je Slovenec in naj si to vsako jutro stokrat ponovi, da bo lahko potem, ko 0o ustrezno razvit, prilezel ven izpod krtovih korenin. Takoj za tem, ko je že za silo osveščen in začenja že majčkeno oblastno mežikati v spomladansko svetlobo, pa se mu kar brez ovinkov in naravnost v njegov zaprepaščeni obraz surovo razpové, da bodo Problemi v najkrajšem podjarmili svet, da zdaj kar naenkrat ni več dovolj biti samo Slovenec, ampak tudi Clan, in da kdor ni z nami, je proti nam in nima več mirnega večernega sna pred negotovim ju- trom. Obenem mimogrede in malomarno razodeti še to, da je svet prifural do konca roba, to vsakdo izmed nas čuti, in da zdaj: ali strmoglavi v brezno kakor mala brezumna svinjka ali pa se zadnji hip preobrazi v orla, da poleti v brezdan. Naj torej izbira! — Bravee ploskne: V orla v orla! A kako? — Problemi: Skozi temeljno človekovo preobrazbo. — Bravee si da prst v nos: Kako pa vem, kaj je temelj? — Problemi: Vpogled v temelj je mogoč le, če se vkrcaš k nam v Belega kita, ti buča trdoglava ti! Potem bi kam vtaknil še tisti citat, "kako naj bodo Problemi na.šim sinovom tisto, kar je bila biblija našim očetom" ali pa kakšno, po svoji stupiditeti še naprednejšo postavko, samo za to, da izzovem reakcijo; recimo: ta postavka do zelene kolerine razburi perujsko kraljično in verižno njenega očeta, katoliške kroge v Butanu in ogrskega kanclerja, bosanskega carja ... prva številka je zaplenjena, sežgana, urednike pošljejo za 25 let na Sv. Heleno, odgovornega Žižka pa doživljenjsko v konvoj na dno Tihega oceana tla ribat. Slovenci pospravijo gosli in zlezejo nazaj v rovčke. Svet bodo potujčili kdaj drugič. STR 12 U. Kalčič: Roman: Potem je popotnik poslan v Kumanovo. Ravno poldan je, soparica silna, zrak žehteč in mige- tajoč, kot da bi Boris kuril bencin ali ražnjiće, da so potem smrekovi gozdovi v ozadju kot valovita reka. Široke blat- ne ulice prazne, vsi prebivalci na počitlcu, le na sredini čaršije, pod jablano, sedi v rumenem prahu določen tovariš in nekaj mučka po tleh. Popotniku je pristopiti in videti, za kaj gre. Mujo si z levim kazavcem vrta po nosu, z desnim pa tole:pride rjava mravljica iz službe in nese belo drobtinico v kuhinjo svojega doma in položi obed na mizo. Otroci planejo na stole, zavihtijo žlice, takrat pa pride od zgoraj rjavi Mujov kazavec, prevrne mizico in frene južino nazaj skoraj do urada, kjer služi mravljica v tajništvu STR 46 Problemi morajo jasno že iz vsega začetka v svet — med ljudstvo. Torej: Velika anketa Problemov: V njej odgo- varjajo občani, ki ravnokar pasirajo po Titovi in prebirajo 1. številko Problemov, kaj si kaj mislijo o nji, o možnih izboljšavah, pade predlog, da bi uvedli poseben kotiček za osamljene tesarje, nekdo hoče, da prvo polovico revije namenimo zapostavljenim trgovcem usnjarske stroke; obljubimo, da bo vse to že v prejšnji številki, če bodo sredstva; uvedli bomo tudi nagradni natečaj za najbolj debelo resnico — udeležijo sega lahko vsi ljudje in ženske do tristo kil, prva nagrada pa je doživljenjska izstrelitev v kozmos; top se v to svrho postavi na Rožnik; ob tej priliki se firma Problemi izkaže do obnemoglosti in to tudi v sporednih delatnostih: razpostavijo se stojnice, šarmantno garnirana omizja, babe, toči se bavarsko pivo, pečejo vrhunske klobasice in vse druge mogoče tovrstne specijalnosti, "teran, kakršnega dobiš samo še pri Problemih", kakor se divje rakasto širi po deželi in zamejstvu; otvoritve prvih salonov za bilijard, ne pozabi se niti na najmlajše — cedi se sladoled, da tudi "mali" zaslutijo strašno moč Problemov; na koncu rožniške orgije Problemi zasedejo cerkev in proglasijo novo ero.* PRVA PETLETKA Zdajšnja forma uredništva ne odgovarja potrebam, ker mrtva. Treba ustanoviti vsaj še: 1. Aktivistični oddelek; team skrbno izvežbanih, visoko sposobnih in nemirnih oseb (lahko v posebnih uniformah ali tajno v civilu), ki na motociklih drve po deželi, razpredajo mrežo, sestavljajo reportaže, zbirajo material in oprav- ljajo specialne zadatke (tudi likvidacije protielementov); 2^ Propagandni oddelek; naloge: vse oblike epp; skrbi za povezavo z radiom — še ta mesec z Radiom Student — ki važen dejavnik in pomočnik pri ekspanziji revije; prireja srečolove; 3. Se letos se postavijo barvite stojnice z dežniki, kjer se prodajajo Problemi in sprejemajo predlogi, pritožbe; tu se takisto dobe lične nalepke za na avto in še kam; po vseh tovarnah, vojašnicah in širom povsod se tudi montirajo posebni kaselci, kamor lijejo prispevki, b) Vodi poslovne odnose z Ljubljansko banko. Iskro, Gore- njem in drugimi kolektivi, ki zaprosijo, če lahko kako finančno pomagajo reviji. 4. Poseben personalni odsek; tako kot druge ga formira CLUP (centralna loža uredništva Problemi) oziroma CDSCLUP (centralna duhovna špica centralne lože uredništva Problemi); Poseben odsek skrbi za ureditev prostorov na Soteski 10 (že v samem začetku — kar je važno! — se kupi bilijard, prireja literarne čajanke, bele noči itd.) in mnogih drugih prostorov in objektov, ki bodo sčasoma kupljeni — razvejana mrež" ' ' v, gostiln, klu- bov, magičnih gledališč, nogometnih stadionov, odmaralište Problemi na Kornai ■ ш drugje 5. Komisija za stike s kozmosom; v prvi petletki v poštev v glavnem stik s tujino na zemlji. Navežejo se stiki s Playbojem — plod tega: prva prevedena, angleška verzija Problemov (tudi tuji avtorji, številka ima že 900 strani), navežejo se stiki z Izvestji, Zeminžibaom ... S tem je izpolnjen tudi poglavitni cilj prve petletke: Švica — center svetovnega denarništva Slovenija — center Novega Svetovnega Duha 6. Komisija za koordinacijo; Se grafična predstavitev: *Na tem mestu bo žal treba vstaviti besedilo in skico iz majhnega cegeljca, ki ga je avtor zapisal dne 22. junija leta 1977 ob 18.20, ko je na avtobusu čakal pred rampami na vlak Sežana-Ljubljana: (kazalo sc nadaljuje) Možak se je razvnel, branje mu dela vedno več veselja. Fant se bo po vsem sodeč še razjokal od razburje- nja, če bo šel v tem tempu. STR 96 Rekli smo: Problemi naj okupirajo človeka v celoti; torej tudi njegov čut za pravično čredo; torej: Udarna rubrika: Razkrinkavanje uma- zanih grdobij prav nič preveli- ke morale, ki jih po naših toz- dih uganjajo vodilni delavci; udarne akcije; na preizkušnji je družbena zavest, na tapeti so železniški čuvaji — naš reporter (posnetek s skrito kamero) šunta nekaj čuvajev, naj pijejo šampanjca z njim, naj vzamejo uspavalno tableto ž njim itn., vse to zato, ker hočemo živeti varneje in pri tem gledati, kako se sosed vtaplja v živem apnu. Janko Turk: KO Ko je prišla v deželo jesen, sem vzel vrečko, katero sem dal podpajsko. Kot je listje padalo po tleh, tako sem odri- nil v širni svet, da bom poza- bil, kdo je že to Marija Pestotnik iz Prisojne 12/11. nadstropje itd. itd.. Dolgo časa sem potoval po svetu v raznih aražmajih in videl ogromno mest ter ogromno gospa. A kljub temu, da sem se v inozemstvu zadrževal več kot dvanajst let, sem se vrnil, poljubil Jugoslavijo na tla in se na licu mesta podal ter kre- nil potom avtobusa v Prisojno 12/11. nadstropje, da izbezam ven iz rorčka mojega zlatega sončka. STR 66 Rubrika Kurac: To bi bilo največje odkritje Problemov — vanjo lahko piše vsakdo, prispevki so visoko honorirani — edini kriterij je ne več kot poldruga tipkana stran in pol in čim niija kvaliteta; recimo: STR 91 (kajti Kurac je zajeten) Tu bi dal pravico objavljati tudi dobrim pisateljem, kot so Kranjec, Ingolič in Svetina, kot tudi najboljšemu, kar je na primer Ivan Potrč; se pravi: str. 91: Ivan Potrč: Krefli. Problemi rijejo h koreninam. Uvede se rubrika "Tudi v tebi je ščep umotvorca". Tajnik uredni- štva raznolikim Slovencem raz- pošlje lična vabila, naj kaj napi- šejo za Probleme. Izbira se po telefonskem imeniku in še kako drugače. Tako se npr. spomni direktor Metalke in pošlje lepo črtico. Najširše množice rečejo: Če zna direktor t^etalke, znamo tudi me. Potem najširše množice začutijo to skrivnostno gomaze- nje, začutijo, da je pisanje zdra- vo, da se skozenj pride do svetlo- be — do resnice — do sebe — in spet nazaj ven na prosto. Tornine Vojko V. P. Ljubljana 61002 REKA Teče, teče to je reka ampak prelepa v svoji sivini mogoče v svoji širini za sabo nosi barve različnih svetov spet jo vidim mogočno deročo vseeno počasno leno prelepo v svoji različni barvi barva je bistra, zelena včasih rdeča ampak prelepa saj je zmerom povsod vprašam kako ji je ime kako da ne veste? saj je zmerom povsod Mura ji pravimo mi rodovitna kot zemlja toda počasna vztrajno plove naprej Ptiči letijo in gledajo v njo to je zrcalo zrcalo sveta spet plove naprej počasi a vztrajno a zmeraj jo spremlja ravna pokrajina prelepega, najlepšega slovenskega Prekmurja HHIHU lUVMn/JM Počasi počasi se vleče ne to ni polž to je vlak ki nas vztrajno vleče pokrajina se splošči postane ravna obenem valovita kot morje listje rdeče zeleno pomešano s krvjo dolgoletnega boja za svobodo Ne to niso sanje to je resnično pripotovanje svobodno čakajoča kot mati svoje sinove sinove iz cele Slovenije sinove in hčerke svobodne Slovenije SIL GLOBINA NJENIH OČI Globina je globina je v njenih očeh temna globina njenih prelepih oči saj je obljubila da bo prišla ampak globina je v njenih laseh tema kot noč toda v noči se lesketa kot SREBRO Ko jo pogledam vidim spet to globino človeških oči nasmeh drzen, hiter obenem prisrčen iz srca prijatelja sva Toda spet pogledam v globino njenih oči vse je temačno toda nekaj na dnu se iskri mogoče je lučka mogoče je iskra To so njene oči Postaja večje in večje majhno rdeče še bolj se iskri Pa spet vidim globino globino njenih oči toda na koncu ni luč to je iskra mogoče ne ni iskra ampak plamen naše svobodne Slovenije STR 125 To je Siran, na katero vsakdo naj- prej pogleda, kajti tu kar gomazi človekovega trpljenja in obupa, da Že kar malo zaudarja po postanem in jedkem in tudi kakšen ščurek plane ven iz revije. Tukaj naj se najde kaj takega: Dragi Albin! Ti vsakomur pomagaš, najsi je bogataš ali revež. Jaz sem osebno mislil, da ne bom nikdar in za noben denar pisal v tvojo rubriko če še ne vem kaj pride, zdaj pa sam pišem točno tako, kakor si nikdar poprej ne bi bil mislil, kaj ni to nenavadno. Moj problem je v naslednjem pereč: /mam premajhno roko, oziroma prekratke prste, lako da se ne mo- rem s polno močjo zadovoljevati v zadovoljstvo sebe in svojih staršev. Kaj naj ukrenem? — Jože Takoj zatem (da se rane čimprej za- celijo) se usuje rafal slikovnega gra- diva, stripov, filozofske razprave S. Ž. in R. M. "Kako sva prišla na svet in kaj je bilo tam", ugank, skritih misli, količka za poslušavce sodobne glasbe, še marsičesa in še zlasti kakšnega dobrega dovtipa, ki se honorira visoko; npr.: Med 7. ofenzivo je Novakovi brigadi pošlo streliva. Pa Jo primaha v tabor kurirček Tonček. "Kaj bo dobrega, Tonček", so se zasmejali tovariši. "PrmejduS de nč dobrga," se je odrezal Tonček in se popraskal pod čepico. Tovariši smo čisto poza- bili, da smo praktično brez municije in smo se dolgo v noč in do ranega jutra smejali in od takrat naprej smo pravili Tončku kar na kratko "Pr- mejduš". Ciril Horvat Titova 67 Ljubljana STR 158 Poezija Jurija Detele, velike borke za mir, red In čistočo. STR 162 Trenutek Sv. obhajila: Uroš Kalčič: Proza: Otroci zajokajo, mravljica tiho zakolne, da ne bi potem še otroci za njo v šoli, si spet natakne sandale in RAZGLAS NO. 5 Vsi! Uredništvo Problemov razglaša mamutsko akcijo, kakršne širine še ni bilo v našem osončju. Gre za to-le: Sleherni naj pove sebi in potem še vsem svojim prijateljem in znancem, ti pa še naprej v nepovrat, da se vsa ta črna'' množica zbere 7. junija 1978 na Central- nem stadionu za Bežigradom, koder se opravi fabulozna SKUPINSKA FOTOGRA- FIJA teh tisočev ljudi — prijateljev Problemov. Sleherni jasno dobi fotografi- jo, ki jo potem lahko po mili volji odnese k sebi na dom, kjer potem, ko leta minevajo, prebira osmrtnice in ustrezno prečrtava obraze na fotografiji s križcem in se vsega spominja. Na koncu igre ostane le še en neprekrižan obraz — to je zmagovalec, ki se za nagrado lahko slasti ob pogledu na vse to. Torej pažnja: 1. junij se bližal ovine. rlavski jro že ;o naSli a leto Vsakdc i v ve tudi k ali lut V e ne dr Ita vsak 1 teh p )0 (I) I omenji dobro X)v v »adrui eh pra zboro >ov doi pa to 3 In òr pod sti o dru( t mravl >be. V orepoti tx)da, isna" I anna, ! Zagorje irofeso obCIn! lih orff to f ilat glasbei ter fc j zgoä cat n jraga. Bodii jer to ekleni avli. Č dstavi i ) vviel •og 1EK Od že< i je za ntetoi imaja, | v ob VI ibćnlh naitor iterjev :utturn( 1 pa je le tolik lerjava : od M naSII I D Svol ЗГ „Vi Jauerm :e - ; bdi F alje — )rotvetr ica, pa ■gorske Spet ravnina, zamolkla zemlja, edina vez do m rilcev, s polno luno izstreljenih. Sebe bom steptal kot kamen. Mrak se sip I je ob koži. Ti si rdeč in zaščiten z razsutimi zobmi in prošnjo ubitega jelena. Smejem se v zraku, da vrnem propad tistim, ki bojo narasli, ker ni izkušnje zunaj pogleda razcepljenega na dvoje. Šele ob Kristusovem prihodu je svet prepoznan za temo. Zmeraj prihajam in morje te jemlje, da vase se zapečati. Vžigam se. Stene grejo v svobodo brezzračnega prostora. Zvezde se družijo v molku. Po skalah se kri spreminja v kristale. Sli nazaj po opoldanski vročini in prahu čez celo ji mesto. Medtem ko se mravljica že vsaj desetič vrača sestradana in ožuljena po obed. Mujo na različne načine straši njene otrokce, najrajši pa jim laže, kako vidi, da je na njihovo utrujeno ma- mico ravnokar stopila sinička in ji zlomila hrbtenico. Ko to vidi popot- nik, dregne Muja med rebra in mu reče: Coveče, donesi mi vodu, molim te. Mujo plane na stopala, se priklo- ni in steče domov po tikvo vode. Popotnik se zahvali, nagne tikvo in zlije vodo na tla. Mujo se široko za- smeji, češ nič zato, in spet zdirja, da se za njim vzdiguje oblak prahu. Znamenito pa je, da popotnik i desetič zlije vodo po tleh, ne da bi izpil eno samo kapljico. Tedaj Mujo žalosten in izčrpan pogleda v tla, kjer se podi množica žabjih paglav- cev, in liho vpraša: E, pa zašto, bre, proljevaš vodu, a mene mučiš? Popotnik ga pogleda z resnobnim in dolgotrajnim pogledom točno vsred nosnega korena. France Prešeren: Sonetni Venec i str. 208 Kaj bi še šlo? Kakšne anekdote slavnih mož? Poskusimo: Pride nekoč h Kalčiču mlad pisatelj, da bi veliki moj- ster ocenil njegov prvi roman. "To je božansko delo," je vzkliknil genij. "Kako?" je vzkliknil mladenič ves posran in posean od vzhi- čenja. "Da," je nenadoma ves mrk in zlovoljen rekel maestro. RAZGLAS NO. 2 Velespoštovani bravci—umetniki! Da bi se vam čim bolj prillznili in ker vemo, da ste lakomni In v kateri točki najbolj šibki, smo sklenili v vsak tretji izvod prve jubilejne številke vložiti bankovec za 20 ND. To nas jasno dosti stane, zato pa ste številko dobili takorekoč ZASTONJ. Zdaj lahko kupite še eno in tako še naprej legalno skušate srečo. Niimcuicim picch^L'iii lisli mlajši iieneraciji slovenske mladine, ki se odpravlja v Indiju, pa ne vidi, da se da liitli lu pri nas .šc marsikaj pdslniili, Ч ^ a) Okus ali vživaiije Ne vži\aj pdželjivd in lilasliio, marveč mirno in piičasi prični in nadaljuj, 4. Jej, kakor je pripiavljeno zale; ne /ahievaj soli, popra, olia, jesiha ild., da hi si i/holjšal. 6. Posebno /asiužiiii ho, ako se popolnoma odrcčeš vsaki' upijanlji\i pijači. 10. Nikar ne iilcj radovedno: in poželjivo, kaj se pripravlja ali donaša na mi/o; ne sodi o jedeh, kalere so boljše in ne piipovedni, kaj si iedel iid. b) Vid. I. I/ iiolc radovcdiiosii — ako ni radi učenja ali sicer i/ pameincüa povoda — ne hodi gle- dal, naj ludi vse hiti na kraj i/redncfia dojiod- ka ali mikavneua pri/ora. 2. Pri oknu ne hodi prostora /atc da bi opa/oval poulične douod- ke in Iralil dra.uoccni čas. 3. Posebno rodovit- no polje /a zaslužno /alajevanje oči je na uli- eah in jasnih prostorih. Navadno plcj nekaj .siopinj predse; ljudi jie орал^ј_ iii ra/.molry nalančiieje marveč bolj sploSno, da veš, je li neba pozdravili koiia. 4. Ne posiajaj pred i/ložbeiiinii okrni in na dru.uih siitrtljivih kra- jih. 7. v šoli imaš dovolj priložnosti za /ala- jevanje oči. e) Posluh. i i 1. Ne poprašiij radovedno po novostih in; rečeh, ki ti niso nič mar ali vsaj nckorisliie. 2. ] Olitevi si lupaiam prijetno uodbo ali |X?tje. 5. Krciiko in mirno prenašaj neprijcme glasove, n.pr. Krik oirok, drthanjc voz, ültiscí'e piska- nje ild. "samo da tega nisem mislil dobesedno, ampak tako — sarkastično in ironično, v resnici pa se mi zdi vaš ogabni zmazek, mladi mož, tako odu- ren, da še za krokodilom rit brisat ni dovolj dober, pa brez zamere, pa tamle so vrata — zbogom, vi mladi idijot!" ... pa dajmo še eno, ko smo se že ravno zagreli: Ko so nekoč novinarji vprašali K. - ja, kako, ali on nič ne jé in to, je na osuplost vseh smeje se odgovoril, da "nasprotno, prav rad kdaj kaj pojé, tako kot mnogi drugi" in da je "topogledno dokaj navaden človek". V nadalje- vanju je tudi povedal, da "gre včasih posedet s prijatelji ven in tudi tam kaj sneje, čeravno je mnogim na očeh" in da prav rad sem ter tja "tudi kakšno povalja", kakor je zaključil konferenco veliki maestro. STR 210 Poezija pesnikov občine Vič- Rudnik. Fotografije golih grdotlc kosmatih in neopranih (to kot duhovita rokavica, vržena pred zloščene škornje sfrizi- ranih in sterilnih bulvarskih revij zahoda, kjer se na vzunaj vse svetlika, na vznotraj pa vse popa). STR 245 Tu naj se nebrzdano izkorišča moč, ki jo imajo Problemi, namreč moč kol neodgovor- nost in ne/avezanost resnici v smislu skladja med izjavo in njenim predmetom, s čimer se mora otepali drupo časopisje — predstav- Ijajva si, da bereva današnjo številko Dela in je notri vse od prve do zadnje črke pladko i/tiiišljcno — kakšno bogastvo in lepota svela hi bila to, kajneda! Požirala bi tudi najsuhoparncjše članke — tu imajo Problemi eno od svojih milijontih sans. Sem bi šle po- leg raznih političnih komentarjev in drugega vsega tudi sveže novice i/ vsega sveta iz vseh področij znanosti, umetnosti, kemije, telo- vadbe in politike (saj smo rekli v začetku, da delamo nov svet, ne?), karkoli, npr.: Japonski znanstveniki so pred desetimi minu- 1. Ne pripravljaj si nepotrebnih dišav v sta- novanju, n. pr. za umivanje, lasé, obleko itd. 2. Kadar le mika podtihali dišečo cvetico, si odreci to veselje... 3. Privadi se, da boš mir- no prenesel tudi smrad, kadar se mu ne mo- reš izognili. d) Splošno zatajevanje. 1. Ako li je vroče si nikar venomer ne b-""; potu raz čelo... 2. Enako se zatajuj tudi ob drugih vremenskih neprilikah; kolikor je treba poskrbi za zdrav- je, drugo pa krotko potrpi v duhu pokore. 6. i Ptistelja ne bodi premehka in pregorka ... 8. Določi si, koliko časa se boš vzdržal ska- kanja, tekanja, vpitja, smejanja, najljubSe igre itd. 10. Najlepšo priložnost za zatajeva- nja pa nam nudijo razne bolezni... II. Vaje v duševnem zatajevanju. Se imcnitncjše in potrebnejše je dušno zata- jevanje, a) Misli. 1. Odstranjuj nepotrebne in nekoristne misli, četudi niso same oh sebi slabe in grešne. 6. dvogovor filozonja (Problemi 1/2, 1977): Toda zgodovina je nezadržna, na njenem vle- ku se peljemo, četudi kot slepi potniki. Njeno maščevanje je pač v tem, da to, kar li pesniki pi.šcj.i, SPLOH NI VFC 'POEZIJA', kajli-to je treba vedno /nova ponavljati — "poezije" je danes konec, njeno nadaljevanje je možno /golj s temeljitim poznavanjem zakonitosti Imej pameten red v svojih mislih. 8. Misli ve- liko sam nase, da bolj in bolj spoznaš samega sebe, obžaluješ svoje napake... 9. Mnogo- krat premišljuj nesreče in bridkosti drugih lju- di, da boš bolj zadovoljen sam s seboj. 10. Sploh poskrbi, da si polagoma pridobiš veliko zalogo dobrih misli, da slabe ne bodo našle mesta v tvojem srcu. b) Zelie. 1. Ne muči srca s praznimi in nepotrebnimi željami. 4. Ne delaj si praznih upov glede prihodnosti... c) Čustva. 3. Ne delaj si skrbi radi prihodnosti. Brzdaj torej strah in bojazen; ne boj sc drugega nič nego greha, č) Voljo. 2. V občevanju z ljudmi se odreci, kolikor možno, svoji volji, ter delaj lako, kakor ho- čejo drugi... 3. Izbiraj si navadno to, kar najmanj ugaja tvoji volji. 4. Imej pri vsem svojem delovanju v/\i.šenc namene, ničesar ne delaj popolnoma po svoji volji. materialistične dialektike, poezija (Obzorja 1975): s laki gredo pa vlaki gredo že sem mislil da se nič ne premika ampak da res vse stoji toda vlaki ves čas gredo gredo vlaki in rdeçe ročne torbice__________ PETER MLAKAR S15 IIESNO0A PISAVE v teoriji in poeziji je tako, da beseda In pisava ustvarjata svet, lami i/nierili, da če bi preračunali v zule, da eneruija, ki jo potroši en ameriški čmrij, da prdne, kadar ima napeko, v/digne en tak narod (!!!) kolikor je SUneneev, tri metre visoko v /rak in jih lam lebdeče obdrži 1,6 milijona čliiveikih lei, če lo svojo energijo iistre/no kultivira in zavestno usmeri. — Zdaj lahko /aradi mene pride kakšen komentar posebnega, /a lo rubriko slreniranega ured- nika, ki skrbi, da ne bi našel dovolj bodlji- kavih in sočnih domislic, s katerimi se ra/ko- rači pred novico in jo smelo konfrotira, npr.: Že v redu, ampak mene nekaj drugega bolj /anima, porka madona: kateri čmrIj pa nas Slovence potem že toliko milijonov let dal tišči? Ha! — Vaš KAKTUS STR 266 Rubrika Spovednica; to bi bilo največje odkritje Problemov. Raz- laga ni potrebna, gre predvsem za to, da se ljudstvo izpoveduje svojih grehov pred ljudmi ljudem, ne pa ne vem komu, in to brez posebnih literarnih olepšav in ambicij. Spoved naj bo kratka, jedrnata, resnična in podpisana. Pokore določi posebna komisija našega uredništva. Premišljujte o tem, dolgo časa, še enkrat si pre- berite tale odstavek; posledice so dalekosežne, možnosti nepojmlji- ve, kakor so nepojmljive možno- sti, ki se odprejo posamezniku s takim družbenim odpustkom. Pogum! STR 277 Še proza U. Kalčiča: Potem mu vrne tikvo in tiho reče: Iz tvojega vrča, Izidor, bom pil vodo takrat, ko bo mravljica lahko pojedla svoj obed! — (In kmalu se je po hišah razneslo, da je v mesto prišel neki tujec, ki je iz Muja svinje izgnal.) — Sleherni gib njegove bele, koščene roke, smo rekli, je zapisan za vselej. — V Donjem Milanovcu je oblačen dan, vlažen in hladen veter nese po sivih tlakovanih ulicah. Popotnik stoji na mostu ob ograji in premišljuje, kako bi zabil eno uro suficitnega časa do odhoda vlaka. Naj okamenja scu- fanega psa, ki je ravno en passant? Naj se zažene v reko in umre? Naj pljune vanjo? Naj se dolgočasi? — zakaj se ne bi enkrat dolgočasil, tudi to zna biti lepo. Skoda, da mu ni umrla mati; najlepše je biti, kot se temu reče, "dejavno žalosten"; zlezeš v kakšno kafanico, .sedeš v kot za samotno mizp in žuliš tista dva decilitra rdečega do polnoči od ža- ukazujeta stvarem njihovo bit In zaklinjata dogodkom njihov potek. Načelo veljavnosti in neveljavnosti razsodišča mogočne logike pa prav pri literaturi kot poeziji postane popolnoma odveč, zakaj pesni- škim tekstom je za resničnost in neresničnost vsebine, utemeljene iz evidenc predmetotvornega ratia in apodiktičnost umne sodbe, malo mar. še več: vse tisto, kar nam kaže konkretni svet neposred- no, postaja znotraj toka pesniške skušnje predmet ironije, posmeha in radikalnega ničenja. Svet, ki preprosto je, za poezijo ne obstaja in izmišlja si drugega, nemogočega in na koncu celo absurdnega. Ta je zanjo edino resničen In eksistira kot celota bivajočega. Tako ruši poezija mehaniko pameti, red tistega življenja, ki mu pravimo praktično in v obliki norosti se ji jebe prav vse. Toda, ali je to, da si pisava poezije lahko privošči kaj takega, samo nekaj prigodnega, nekaj, kar je rezultat historične zmote dru- gih, bolj razumnih govoric, med njimi tudi teoretične, ali kaj? Ne, vse tako kaže, da je Predrznost obči zakon transcedentainega uma, tega podstavka razigrane domišljije, in kar je bistveno, njegova Nesreča. A zakaj Nesreča? Kaj ni dobro, da si pesniki ustvarjajo svetove, polne prečudovitih stvari, na moč prijetnih in grozljivih, veselih in žalostnih, plemenito vzvišenih in hudobno razbojniških, žgečkljivo čutnih in meseno krutih, uglajeno tihih in ekstatsčno div- jih, pa vendar lepih? Kaj niso ti antagonizmi življenja zelo mikavna reč, ko pa je vse ostalo tako skrajno neprijetno? Ne, sploh ne! Pisava besede v tej svobodi je Nesreča. V svoji aroganci г njo ni nič več. Ni Svet, ni Meso, temveč ostaja Dolgočasje, Blebetanje samo in vse, kar ji še preostaja je zafukano Duhovičenje. Platon je nekoč temu rekel Videz, kar pomeni, da ni ne Smeh ne Kričanje, ne Nebeško ne Strah, ne Naslada ne Bolečina. Je samo Laž in tisto, da poezija konstruira svet, je navadna prevara, ki ji seveda tudi teorija ne pobegne. Da je to res, se lahko prepričamo ob branju moderne slovenske poezije z evropsko vred. Predrznost poetov, ki so si nekoč predstavljali, da držijo Boga za jajca, se je sprevrgla v kazen njih samih: iz stvarnika so postali čvekači in predmet posme- ha prebrisanih ljudi. Pa ni morda tudi to zakon in usoda današnje pisave na splošno? Od teorije do poezije. Nam ni nekdo Drugi določil naše snovanje le kot nesmiselno zaporedje belih in črnih lis na papirju? Gotovo ne. Zakaj poeziji, temu plehkemu besedičenju ni podarjeno nekaj tako usodno vzvišenega, ker si želi, da bi nekaj povedala. A ne more. Z njo, ali bolje, s prebivanjem na način identitete gra- fično-fonične plasti s pomensko, je konec! In če je bila pesniška umetnost že od nekdaj za pamet Nič umnega sveta, Kentavra pre- prosto ni, pa naj si še toliko domišlja, da ga bo sedaj, ko je to kru- to dejstvo znano že stoletja, ponovno ustvarila. Nekega dne pozimi, med vojnami na Nemškem, je Kartezij, ki so ga v tistem času hudo zanimale veščine vojskovanja in mehaniz- mi najraznovrstnejšega orožja, sedel sam v tihi sobici pri topli peči in razmišljal o vseh mogočih stvareh. Pa se mu je porodila v glavi metoda univerzalne znanosti. In potem je pisal "jasno in razločno", brez predrznosti in samoljubja, s spoštovanjem in ponižnostjo, brez posmeha, skromno, a mogočno. To je Resnoba pisave, ki zaradi krhkosti sveta piše previdno. Nekoč so bile besede morda res stvari, danes ne več. In prav to moramo vbiti našim pesnikom v glavo, zakaj mišljenje, da poetična pisava še nekaj pomeni, je zmota. Zato je edina pesem, ki je danes še mogoča, to Prazno, klasicizem sledi. To Enostavno in nič dru- gega. Eksistenca njene pisave je sedaj samo opisovanje razgaljeno- sti Ideje, ki sploh ni več to Čutno in previdnost izrekanja njenih umnih modusov, nikoli lepših za oko, slajših za uho, bejb^. 1 baby Sit losli zato, ker ti je umrla mati. V Donjem Milanovcu je oblačen dan, popotnik prekorači most iz železa, njegova odločitev je hipna in silovita — odide čez cesto v veliko rumeno poslopje in se vpiše v komunistično partijo. Potem ravno še pride na svoj vlak — mimo letijo hribi, hiše, ko/e, štori, kupi gramoza, svet iz klorofila. (Prihodnjič naprej) STR 354 Veliki nagradni natečaj: Razpiše se nagradni natečaj za najboljši tekst z naslo- vom: Ko bi bil neviden. Naj- boljši tekst je z vsemi čast- mi javno objavljen in na glas prebran pred celim uredniš- tvom, avtor se povabi na ekskurzijo v Sotesko Deset, da si brezplačno ogleda, ka- ko poteka vsakdanje delo v uredništvu, poleg tega pa seveda prejme še prvo na- grado v vrednosti enega ko- mada hišnika, batlerja in šoferja v eni osebi znamke Bogomil Vrtačnik, ki ima za to profesijo ustrezne kvalifi- kacije, dosežene mu na za v ta smoter sezidani fakulteti za tozadevne študije v Cam- bridgeu — Anglija, (na sliki: 1. nagrada) Hočem dihat, hočem bit na morju in soncu in dihat vonj soli v vetru... živela sem s cigani. Am I your gipsy queen?, sem zaklicala, kadar sem bila že do- bro pijana. Si!, so rekli — in šibali smo naprej. Potujem, ker se izogibam sistemom; ni važno, Holandija ali Jugoslavija, to me sesuje na tla — naprimer, zdaj sem padla v tole sranje in ne morem ven iz države dokler se ne konča preiskava. Zato ti pravim: movable, edina rešitev, tako te sistem ne more ujeti, ko ste- gne roke, tebe že ni več — frrr. Samo čakam, da se tole sranje konča, potem pa bom izginila v Bolivio, nabavim si nekaj oslov, konja in pse in šibam. Še se da živeti nomadsko življenje, še je dosti gozdov, morja. Amsterdam. Včasih grem in gatam tujcem na Milkie Way, tipi padajo okoli, nekateri mi še pišejo pisma, govorim jim preproste štose, o ženi, o frajerjih — zadovoljni so, pade mi cekin. Ampak jaz vse spizdim v enem dnevu, nimam štosa za denar. (No, naprimer, včeraj sem imela tristo jurjev, danes jih imam samo še petdeset.) Amsterdam je v kurcu. Začetek dekadence, ki bo šla čez vso Evropo. In zdi se mi, da svet še nikoli ni bil v taki dekadenci, niti v rimskih časih ne. Z deaiom hašiša se sploh nihče več ne ukvarja, zdaj se prodaja samo še heroin, ^vse ceste so polne napol crknjenih junkyjev, meditacija, joga, Jesus freaki, budizem. Castañeda, tega ni več--ostal je heroin in kurbe na vsakem vogalu, pa lopovi iz vsake najbolj ušive države na svetu, vsak kurac, ki so ga izgnali odkoderkoli že, Turk, Romun, vsak jebivetričen zamorec, vsako govno, sredi belega dne, ker podzemlja ni---Amsterdam, Holandija, to je popolnoma javna trgovina, kot za rojstni dan kraljice Julijane, ko lahko na cesti prodajaš karkoli hočeš, z dovoljenjem policije. Slovenci so zakrknili v melanholični tesnobi, bojijo se--gledala sem jih skozi šipo avtomobila, ko so me peljali na Povšetovo; ljudje so bili zgrbljeni vase, neveseli, vsak poskus, da bi se odprli, je od njih zahteval velikanski na- por; bilo jih je sram najbolj preprostega dejanja. Ker policaja, ki sta bila iz Kranja, nista vedela kje je Povšetova, sem nazadnje morala jaz skozi okno STR 387 Kakšna lepa slovenska pesem. STR 388 Cospodarskl komentar: Izvoz svinca ; v letu gospodovem 1976. STR 399 Odpre se slavni govorniški kotiček, : kamor se lahko vsakdo skrije in ; zaupa čisto vse, kar mu leži na duši ' in se mu zagarantirano ni treba bati ! nikakršnih represalij, kar prisežem.^ (iovorniki naj se zaželeno izognejo le grdim besedam, kot so: pička, ku-j rc, fuk, kozel, pizda, kurba, bik, je-j bali koga ali kaj ... ker namreč zad-i njič pride na uredništvo literature j Žižek in vpraša, če je v tej številki,: ki jo pripravljamo, kaj političnega, i Rekli smo ni ni. Malo se je oddahnil, < a ne iz vsega mehurja; Tedaj vpraša, \ če je kaj dosti kurcev in pick in tega ^ materiala, ker se on tega boji in iste-< ga ne bo podnašal. Str. 424 i Ker bralec od nagradnega' natečaja do sem še ni nič' zaslužil, bi mu tukaj dal speti eno priložnost v obliki rubri-; ke: Razišči in ugani, katere-1 ga velikega pisatelja odlo-l mek je to: \ ... goče, zato sem sklenil, da pre- nočim kar na planem. Noč je bila mrzla ko vrag, zeblo meje ko pes. Okrog polnoči je prilomastil neki medved, sam šment ga je prine- sel, prav res. Naredil sem se, da sem mrtev. In res, samo malo me je pošnofal in že odšel dalje. Ob pol treh je začel padati dež, zato sem zavil fazane v polivinil. Ob pet minut do štirih je prenehal. Dvajset minut za tem je zapihal močan jugovzhodnik in mimo pri- marširal gams, čez dobre četrt ure sem vstal, čez tričetrt ure pa se je začelo na zahodu daniti, na vejevju pa so se ljubko ter kristal- no zasvetiikale kapljice, ki so tam obstojale zaradi bivšega dežja. Ob šest pa deset sem končno za- gledal sončno ku ... spraševali ljudi; kol en sam isti vtis so se sklanjali k meni, zgroženi pred tuj- ko, (bila sem vsa v barvah, s prstani in ogrlicami) in slutnjo oblasti nad sabo, (to!), čeprav je bil avtomobil čisto navaden, z belo tablico in oba policaja v civilu. Imela sem apokaliptične sanje. Prišla sem v Ljubljano, ampak ničesar ni bilo kar bi me spominjalo na prejšnje čase. Vse je bilo v ruševinah. Šla sem od Šumija proti pošti, ampak kot da se samo megleno spominjam poti, ali pa to sploh že ni bila več la pol... in z vseh sirani, z vseh cesi napol zasutih z ruše- vinami je prihajalo milijarde in milijarde vojakov, samo korakali so. Hrum tega enakomernega korakanja težkih čevljev je bil bolj grozljiv kol streli. Bili so vsi mogoči vojaki, partizani, vielnamci, nemci, rimski vojaki, do zadnjega vsi. Nobenega človeka. Zbudila sem se in sem bila vsa iz sebe. Vseeno je bila to moja domovina. Polem sem si prižgala joint, kadila in se trudila odgnali le predstave. Čez eno uro so se sanje nadaljevale. Še vedno so korakali. Le da sem zdaj, kol nekakšne sence, kol nekakšne razpadle obraze z Dalijevih slik, zagledala lju- di, ki so slali med ruševinami. Saj lo ne more bili, saj je vojna. Zjutraj sem to povedala Chubbyju in zadelo ga je kot potrditev njegovih lastnih slulenj. , To sem sanjala v Amsterdamu. Svet gre v kurac. Čist je samo še kakšen kmel kje v Maroku, s preprosto vero v samoumeven lok stvari. Ali pa kakšen Indijanec kje. Baš taki se bojo obdr- žali. 2/3 človeštva bosla propadli. Mogoče nam ostane še dvajset lei, največ slo, kajli kreacija je ušla človeku iz rok in ponorela. Amerika se je nasitila same sebe. Trip osebnosti je dosegel vrh, prekipel in zdaj se kotali po hribu nav- zdol kol cingljajoča koleščka razsireščenega stroja. Delo je izgubilo svojo dejansko vrednost. Nihče več ne ve, kaj dela. In vendar, če si človek, ne boš delal samomor. 1/3 človeštva bo ostala. Svel bosla usmerjala en moški in ena ženska. S parapsihologijo. Sprememba bo popolna. Sonce je jezno. Zemlja je jezna. — F^milian Delgado — STR 426 In končno dr. Dominik, oziroma njegov zapi.snik toliko znamenitega predavanja, ki ga je na SAZU držal U. Kalčič za svojega boravka v Ljubljani, ko je govoril o položaju pisatelja v naši sredini in nasploh, kako kaj stoji finančno v razmerju do obrtnika plastičnih zamaškov, o svojih novih dognanjih o nravi procesa literarnega stvarjanja; preberimo si kratek rezime tega zapisnika: Visoki gost otvori seminar s temile besedami: Z vsakim spočetim človeškim dnem in z vsakim korakom več mi gre čedalje bolj na kurac, da me že kar javno in empirično zaustavljajo na cesti ljudje in mi poleg standardnih vprašanj (vsaj trikrat do štirikrat neredko do petkrat med dvema izmed petih diabetičnih obrokov, kadar se odtrgam delu po kakšen nujen opravek v center, pred menoj pa kar iz niča stoji, se klanja in mi dela oviro na cesti standarden gospod, nervozno mečka tisti polsten predmet v nižavah svojega zavrženega mednožja, se praska za uhlji po jajcih, po vseh zajedah, grabnih, žlebeh in kraterjih, kar jih takle individij iztisne najti na sebi) vedno rajši postavljajo tole, iz tedna v teden bolj popularno vpra- šanje, koliko kaj zaslužim na dan s svojimi knjigami, koliko davka plačujem, kam vse to devljem in nalagam in tako naprej vse do tja, ali bi mi lahko, lepo vas prosim, ubožniku, privoščili samo sto milijonov, poglejte, ko bi se to vam poznalo toliko kot če bi nič izpustili v tihi ocean in po zna- ni praksi naprej, dokler ne pošljem po miličnika. Tako se mi je zadnjič primerilo, da me ustavi vsemu slovenstvu domač in razvpit obrtnik, domalone že tovarnar, delničar in lastnik številnih kartelov po naši vojvodini, tov. Senk Marijan, Vrhovci, c. Xll/6a, in začne naricati, da mu je pošlo polivinilklorida in ali naj zdaj štofeljce iz lastnega dreka dela, ko še slednjega ne more, ker nima za jest, kuku meni, stroji so v blokaži, vsako minuto mu gre 10 milijonov čistega v piz. materinu in: lahko tebi pisatelju, ki v eni uri zaslužiš več kot jaz v enem tednu. Tako naziranje me je v ostrem spopadu z mojo po celi državi znano širino tolikanj otogotilo tisti hip, da sem kar takoj že nasled- njega tam na me.stu trdno sklenil, da o prvi priliki razmajam to od lastne zmote žalostno javno mnenje. Predavatelj se je k temu seminarju odločil predvsem v počastitev povodom enogodišnjice vsiljene mu tlake, ki jo je z določenim gnusom sprovajal v nekem družbenem in vzgojnem sektorju, ki se piše OS Ivan Novak-Očka, Na gaju 2, Ljubljana, kjer je mnogo premišljeval o črni usodi iz dreka, v katerem polagoma hira en tak po svoje tipičen primerek mladega slovenskega pisatelja, ki bi rad to, kar edino na tem svetu zna, še naprej delal sebi in drugim v profit (v tem je tudi že dokaz, da je v to edino svrho poslan — saj pisanja ni izumil kar sam od sebe, ampak ravno obratno!) Se nekaj: pisatelj se topogledni tlaki ni uklonil iz kakšnega vrojenega mlakarstva in mlačnobe, kakor da ne bi imel dovoljšnjega hrbta za trša bremena, temveč preprosto in po nekakšnem navdahnjenju zalo, ker mu je bog v tistih časih poslal imeti mlado družino, ki jo je bilo treba na nek način nakrmiti s črvi, da ne bi poginila, maček pojedel in šintar odpeljal v Mestni log. Seveda bi šlo še po dru- gačnih metodah, a junak je bil v tistih časih dotolčen še na vse druge načine in to v tej meri, da se mu je dogajalo natanko tisto, lastni nravi najbolj alieno — šel po cesti — videl mrtvo žabo — zajokal — hodil dolge čase skoz od deževja poscanih travah — si ogledoval pištolico in kuglice — mislil na majhnega sina — na greh spočetja majhnega sina — ki je zdaj tu — čaka — kaj si mi hotel povedati — kaj se bo zdaj tukaj dogajalo — ali bo kaj fin§,a — čemu si me sicer klical — šel na OS Ivan Novak-Očka — poljubil tla pred ravnateljico — klonil pod tlako — in spočetka mnogo užival v tem — sistematično zatiral misel na pisanje — zaklenil pisalni stroj — rajši sam junačil po svetu. Potem sem se nekega jutra ob pol p^h ponoči iz nekega nepojmljivega, vsekakor pa usodnega razloga prebudil v novega in starega Kaja, ki si za svoj tuzemski martr niti najmanj ni sam kriv. Odsihmal sem tudi mislil spet po starem, kaj je zdaj to ena pizdarija, da moram gnati te male človečke na pašo, ko sem pa jasno dognal, da je v tem počasno in vztrajno uživanje talija, počasno umiranje duha, dogajalo se je, da sem se dopoldne že kar malo namenil popoldne kaj malega napisati (ko je vendar že toliko veliko let samo še malo strani do konca romana), pa potem, ko sem vstopil v popoldne, nisem mogel prepoznati več sebe iz dopoldneva, kako sem mogel biti tolikanj naiven in priča- kovati, da popoldne tisto počnem. V tistih trenutkih sem tudi z globokim in visokim gnevom mislil na prejšnje čase, ko sem se prebujal kot cesar in bog z mislijo na roman in kako čimbolj temeljito uporabiti novi dan za nj. In mi je cel svet ležal pred predpražnikom. In ko sem od osebja inkrimirane osnovne šole zvedel, da je leto dni nazaj taisto funk- cijo dušnega pastirja kot še pred več leti nazaj Dostojevski izvrševal tukaj Matjaž Kocbek, sem se nenadoma začutil historičnega, prevratniškega in povezanega v določeno zatirano socialno strukturo. In od takrat naprej mi ne da miru. Visoki gost nekoliko pomolči, da se aplavz poleže. Zgodovina uči, da je nekoč gojila posebno družbeno ureditev in nem dogovor, ki se mu je potem začelo reči fevda- lizem, ko je moral, recimo, kmetec Armando od desetih vatlov rži, ki jih je nažel v enem tednu, odstopiti devet vatlov tovarišem biričem, ti pa ga zato v zameno niso obdelali s korobači kot bi ga lahko, samemu njemu pa je ostalo le en posamezen vatel lastnega. Bolj preprosto: če je hotel žiti, je moral Eberhard natlačiti devet desetin za gospoda, da je imel potem sam eno desetino v kašči, kamor je hodil potem o prilikah, da jo je nosil v obrokih v kuhinjo po prede- lavo. Devet delov pridelka pa je šlo v razne državne nujnosti, med katere je štelo tudi vzdrževanje pisateljev po mece- nih ali kako drugače, kakor meni ni znano. To je kmetca sililo, da je še z večjo vnemo gojil žito, da bi dobil že dva prepotrebna vatla, ni pa ob tem skrivala všečnosti tudi gospoda, kajti njihov delež je naraščal s kvadratnim korenjem napramec tlačanovemu deležu krompirja, rži, salate, ohrovta, hrušk, črne redkvice, pora, radica, korenja, peteršilja in dalje motovilca. Stvar je, kot vidite sami, tekla (edini pomanjkljaj je bil to, da seje v špico stekala prevelika koli- čina materialnih sredstev, česar so se potem nekateri preobjedli), poglavitno pa je to, da je bil takle tlačan sred porurja plačevan za svoje delo; pravično, dasi pičlo, a vendar pravično plačevan. Gre pa .seveda za to, da je imel takle tlačan v principu in še kar je okoli neprimerno ugodnejši položaj in neprimerno trša tla, kot ga ima zdajšnji slovenski pi.satelj, ko stoji do vratu v mehkobni gnojnici. (Mislim, da mi bodo v tem pritegnili vsi^tisti številni dobri slovenski pisatelji, od katerih sem jih samo v občini Ljubljana Vič-Rudnik naštel 28 genialnih.) Zakaj? Poglejmo in razgrnimo tale umstveni zemljevid. Tlačan, ki ga je vse polno že skoraj dve tipkani strani, bi lahko rekel točno tako kot jaz pred pol ure: Žeti rž, kopati krompir, to je vse, kar na tem svetu znam in hočem še naprej. Se pravi, on to reče, počne, za to pa je tudi plačevan, da more živeti. Predstavljaj si zdaj situacijo, da ta kmet reče: 2eti rž, pleti ljulko, zakopavati krompir, to je vse, kar znam in hočem početi, a mi ne puste. In še naprej izpeljano. Rezati klobase, vihteti motiko in vezati otrobe, to je vse, kar znam, v kar sem poslan in kar veljam, a mi ne puste in hočejo, da grem štanfat zamaške k Senku, šele potem pa lahko po mili volji kopljem za hobi, če že ne morem brez tega. Primera je več kot zlonamerna. Pisatelju danes se ne gode tako strašno kot se je tlačanu v fevdalizmu, temveč tisočkrat huje. Slovenski pisatelj danes bi pravzaprav z veseljem tlačanil, ako bi mu vlada dala priložnost, a samo s tem pogojem, da je to tlaka iz njegove stroke, ne pa iz stroke dentistov, šivilj, prosvetnovzgojnih delavcev, mlekarjev, makrojev itd. Kaj neki danes stimulira in sili pisatelja, ki se mora udinjati v--dnini na OS Ivan Novak-Očka kot vzgojitelj, da bi bolje vzgajal, z večjo vnemo manir učil in državniškega duha, ko pa je jasno, da je tak osebek do svojega dela in predmeta dela po subjektu do zmrzali ravnodušen, produktivnost pada, zaloge sladkorja se kvarijo, nihče več noče v kino, na naši šoli šparajo pri hrani, ne prodajajo več tistih zelenih žab iz Sumija za trančirat, žep se mi je odparal na rekelcu, ugriznil me bo enkrat pes, ki stanuje vis a vis, verige niso več take kot so bili nekoč čevlji, da jih nekateri nosijo še sedaj, ko se hodijo pritoževal, zakaj strudel kar razpada in krofi ne eregirajo kot bi se šikalo in kot svojih dob, ko so ostro moko še znali delati, ne pa kar iz glicerina in rozin kot danes in ne kot včeraj, ko so se tlačani in gospodje še kolikor toliko trudili, danes pa edino brat brata in sin očeta še zna temeljito zaklati, pa še tisto ni več tako. Treba je na tem mestu tudi malo pogledati nazaj in malo naprej, visoko oceniti, kar je bilo do zdaj povedano, in toplo pozdraviti, kar še prihaja. Namreč poklic pisatelja je po svoji strukturi docela in povsem specifičen in ves drugačen od poklica mesarja. Dočim mesar osem ur seka glave prašičem, potem pa se po svoje zabava in sprošča na- okoli, dotem pisatelj ne more kar enostavno pozabiti, kdo in kaj da je, potem ko odloži pisalni stroj in gre ven na sprehod. Pisateljev delovni čas namreč traja ves čas, kar mu deluje zavest in še med spanjem, ko se prebudi pod- zavest, nima miru — se pravi: celotni dnevni cikel! In še več je raznovrstnega trpljenja, za katerega bi primerjalno vzeto kakšen učitelj telovadbe zahteval od zavaro- valnice nadomestilo za poškodbe na delovnem mestu in prestani srh. Namreč: pri dobrem pisatelju se vloga pisatelja in vloga junaka iz njegovega romana nujno prej ali slej in v vedno večjih količinah premeša. Tako je na primer take- mu pisatelju nujno včasih posegati v svet edinoie s tem namenom, da omogoči nadaljnje bivanje svojemu junaku, dasi je to tradicionalen dasi kakšen bolj nov in čuden. Tako tudi vidim na samem sebi, da si moram vsaj trikrat na teden privoščiti takozvane aktivistične izlete v stvarnost, ko grem po mestnih ulicah, dokler se ne dam pogoltniti vrtincu tam, koder življ'enje vre (zakaj ravno tam je umetniku piti vodo iz studenca), da se potem šele naslednjega dne o kosilu spravim spat. V ta namen bi pisatelj nujno potreboval dnevnice in to take, da bi si lahko privoščil še kaj več kot izlete po mestu in kot bi bili zaželjeni izleti po svetu in safariji, saj je navsezadnje že zadnji čas, da si svet vzgoji svetovnega pisatelja, ki bi za vse pisal. In če jaz to tako jasno vidim, kar še nihče ni, tedaj bi lahko videla tudi sloven- ska država, da se ji končno ponuja nekdo, da ga podpre in povzdigne nad nacionalne meje in ga pokaže svetu: Glej, kaj mamo! — Da ne govorim še o vsakovrstnih drugačnih trpljenjih, ki so neobhodno povezana z usodo biti-pisatelj, in za katere bi lahko v boljši družbi zahteval beneficiran delovni staž; ena taka je že tale: Kako uskladiti etični in moralni kodeks s tem, kar se razkriva ob pogledu na vedno znova se podirajočo zgradbo resnice, po kateri je naloženo pisatelju kram- pati?! In še mnogo je skušnjav (pred nedavnim sem se spravil v avanture z neko babnico samo zato, ker je bila snaha, se pravi — pazi — omožena mrha! od nekega vrhovnega slovenskega družbenopolitičnega delavca, se pravi rodna žena njegovemu krvnemu ničhudegaslutečemu sinu — kakor da bi mi ta svinjarija pomagala pri čem drugem kot pri tem, da vedno znova vidim, da čim više plezam in skoz dimnik noter, tembolj globoko v kotel z vrelo juho padem.) Visoki gost se okrepča z vodo in z blago gesto umirja navdušenih 600 občinstev, kolikor jih je imel že prej nekoč Oscar Wilde na svojih predavanjih po Združenih državah. Tako prihaja do tega. Sil Zahtevam od države, če pa še to ne bo pomagalo, sem pripravljen tudi prositi in malo pozneje tudi po naročilu ubi- jati, da se mi odobri status tlačana. Naj se mi nalaga tlaka v nekem bolj humanem razmerju kot je 9:1, se pravi 1:3, in se mi v ta namen nakazuje dotacija, ki bi mi zadoščala za najnujnejše hišne nakupe in včasih kakšen priboljšek. Naj tri dele pišem sebi v svobodo, enega državi v korist, takorekoč po naročilu, pisateljske tehnike in stile obvladam vseh vrst za vse potrebe. Kaj ni srhljivo, da mora tako okusen pesnik, kot je E. F., žrtvovati kvaliteto na račun oglasa, v katerem moleduje, naj se mu nakazuje denar? Ker nikdar ne pozabim obraza istega E.F., koje njegovo zaobrazje zvedelo za nižino pre- mije, ki jo je dobil celotni on za zgoraj omenjeni tekst v zadnji številki Problemov. In nikdar ne pozabim prodajalca čevljev, kadar pomerjam in se mi nagnusno v dnevni bleSčavici izkaže luknja v nogavici zraven rajde zakrpanih. Ker dokler bo tako, do takrat bom moral hoditi okrog Janka Kosa, če bi mi bil mecen, do takrat se mi bo resno zastavljena beseda spreobračala sami sebi v porog, do talćrat se bom prisiljen trpinčiti s podobnimi, lastnemu jazu priskutnimi ekscesi, kot so na platnicah in še kje bolj noter. Toliko do prihodnjič. STR 548 Zaželjen seveda kakšen Veliki in ek-1 skluzivni intervju s težko dosegljivi-j mi ljudmi, kot je npr. tale z velikim in ekskluzivnim, visoko nedoseg- ljivim in zahodnonemškim pesnikom ter romanopiscem Johannom VVolf- gangom Goethejem. Na sliki: levo naš bonnski dopisnik, desno popularni Gete. , STR 526 \ i Še ogromno vsega do onemoglosti! j STR 963 Hrbtna stran revije obenem že prva stran naslednje številke — samo za- vihliš jo in že kar bereš in se potap- ljaš naprej, kajti drugega ne rabiš za življenje. Mož z naočniki — se ga še spo- minjate? — z gnusom odloži li- ste in se trudno zagleda nekam ven skozi steno. Od omizja se razbuhti grozdje različnih glasov, preraščajo mračnega moža, glu- hega moža, ki jih ne sliši; vsta- ; ne, zapusti ležati tisti papir vne- mar, odprto aktovko, da nespo- dobno zeva kot potem visoka vra- ta, kot potem prepih premetava papir, jezni mož se šele zdaj lah- ko nasmešklja, ko odhaja mlade- nič sam po drevoredu platan, ki se drobijo rumenega listja, da specifično lepo šumija in poklja pod njegovimi čevlji, ki ga kora- koma vodijo stran, čim bolj stran in čim bolj ven iz dreka, v katere- ga so si še ne tako zelo dolgo tega zaželeli dišat. Piše se že skoraj september 1977. STR k23 Uro» Kal«18 KRTOV DiCŽ .Se poeebej po zadnjem napadu se ml je svet zazdel blaßr. Leiieï z plavo rahlo pod nivojem atopal in zroC skozi klinlSno okno, sem se iz trenutka v tronutek pomlajal - zdaj sem bil petleten deček ob okenski i^lpl, ko je siv de?, in ne чк^ге nikamor se If^rat, кј<"Г ho lope, trave tn ntivof^radnje, kjer so indijanci in punike brez Rat. lottili pa som bil Se bolj mlad. Priftel sem vse do na jzßodne j Sili časov in ak'traj sem zrl v maternico lastnemu rojstvu. Takrat sem prav razločno In nazorno videl, da sta bila rojstvo in smrt od zmeraj le ena in ista skupaj zlepljena točka In da je vse, kar je vmes in čemur ee reče tufli še čas ali pa živi jen je, od vsak«^a človefikeca posameznika pri/^arano in pri/;VOl Juf ano po lastnih močeh. Zdajci sem se vračal skozi lastno umiranje k lastnemu rojstvu in lastno rojstvo me je vzrado.stilo Icakor oba^z etare{^a prijatelja, ki sem f^a bil 5ie skoraj pozabil, da je ^e bolj iz sanj In daleč izza časov, ko smo sluíílli vojsko, Jćx î^lvljenje pa se mi je obenem zazdela le dokaj neresna stran)>ot in lopnil bi se po čelu, da ni zraven stal in prežal doktor, kot se lopneS in streseš, če te kdaj po otroëko zanese, da kaj posebnofra rišeš po mizi ipd. , potem pa .se kar naenkrat znajdeš ј^у^л^ tukaj in se ovtSS, Tako sem videl, da sem si c4le življenje naredil z enim takim otroškim zanosom in sariopozabo, v enem takem neskončno pičlem trenutku, ko sem se pomudil iz maternice, kot da bi na kakšnem dol;7oin potovanju z vlakom pogledal skozi okno - tam vidiš vse^a vrapa - in se pomudil ne kakšni privlačni ženski, ki jo gre skoz drevored in ima rdeč dežnik, rdeč dežnik pa bele pike, obhaja te otoiije, sel bi za njo (ženske so živa magija, utelešena usoda, ki se ti ponuja kar tam na cesti; vstopu^" vanjo in si vstopil v novo usodo - tam so novi ljudje, prostori, mlajši brat, tam pa si tudi nov in enkraten _ti - Iniiko postaneš tudi slaščičar; zato Človeka boli srce, ko vidi vsalt dan srečavati toliko neizrabljenih usod), a kaj bi tisto, kaj bi Sel za njo, ti si vendar na poti napreji In Se zlasti potem na zboru sodelavcev, dasi sem ae tam pomujal le kratek čas, sem Se kar naprej čutil, da se me po pravici lastijo tisti bolj zfTodnji trenutki, ko sem ležal z /clavo navzdol, in da je tam ino je domovanje, ne pa tukaj v tej širni dvorani sivih in od ael>e izcubljenih ljudi. In ne vem zakaj se mi je s tako gotovostjo zazdelo, ko sem ošinil s./^.. in B.M., ki sta skakala po sedežu in hlastala po času kakor riba po mokrem, da stiskata tadva fanta globoko v lilačnem žepu sto po sto vPTk po enega rumenokosmatega plišastega medvedka. RAZGLAS NO. 4 Cenjene stranke! Obveščamo vas (da ne boste rekli, da vas nismo), da vam je naš dežurni na razpoloženje in maltretman vsak torek od 11 — 12 ure, sigurno pa v četrtek od 16—18 na uredništvu. Topogledni dežurni vam bo stregel z informacijami in vam še drugače hodil na roko. Poezija znanega liberalca in podoficirja Jurija Detele na temo: Čebelarstvo in prevzgoja bobrov na Slovaškem in pa čebelarstvo in prevzgoja bobrov pri nas na Sloven- skem z ozi rom.* S poskusi udomačitve bobrov, ki se zadnje čase dogajajo na Slovaškem, se ne strinjam, ker je zgodovina bobrov v srednji Evropi zadnjih tisoč let tako tragična, da je najbolje, da ljudje umaknejo svoje roke z nje in končajo z neodgovornim drezanjem vanjo. Kajti krivice, ki so jo ljudje prizadeli bobrom s svojo agresivnostjo in s svojim pridobitniškim umom, ljudje več ne morejo popraviti. Za te krivice poskrbi zakon karme, ki deluje z matematično natančnostjo in je močnejši od trenutne želje po plašču, narejenem iz kož umorjenih bobrov. Pokazal bom en sam primer, kako deluje ta zakon. Na koncu 16. stoletja je Francis Bacon razglasil živali za stroje, s katerimi se lahko počne, karkoli kake- mu znanstveniku paše. V tistem hipu so Evropejci zgubili zmožnost za ples. So sporočila, kako je bilo z evropskim plesom pred to izgubo — Brueghlov Kmečki ples; male figure, ki jih je Erasmus Grasser izdelal za münchenski rotovž, itd. Ta sporočila so sicer skopa, vendar se iz njih jasno vidi, da je ta- krat plesu še vladala želja po brezbrežnosti, po neskončnosti in po dionizični razpršitvi telesa. Ko pa so bile živali razglašene za stroje, se je ples ujel v okostenele forme aristokratskih plesov in v mrtvo geometrijo baleta, ki telesa zanikuje, namesto da bi jih skušala preseči. Skratka, pri telesno ot}čuteni želji po neskončnosti je nemogoče iti mimo živali, če vidim čredo jelenov, ki teče po zasneženem gozdnem pobočju proti dolini, me ta scena dobesedno trešči v sneg. Pri tem dobim občutek, da me bo razneslo, kar mi je všeč, saj so ti občutki sporočilo o možnostih za telesno transformacijo in o reinkarnacijskih ciklusih. Vendar pri tem dobro vem: jaz nisem jelen, in prav je, da jeleni t}ežijo pred mano, saj lovci z njimi počnejo okrutnosti. Evropski bobri so na človeško agresivnost reagirali tako, da so nehali graditi jezove in kolibe s podvodnimi vhodi. Zbežali so v rove, izkopane v bregove rek. Tako so dali jasno sporočilo, da nočejo z ljudmi nobenega opravka, da se ne smatrajo za last ljudi in da se njihove duše niso rodile v obliki bobrov zato, da bi jih ljudje umorili in z njih odrli kožo. Seveda je marsikomu, ki se duši v velemestnih stavbah, žal za jezovi in za vejnatimi kolitiami, ki jih je še pred nekaj stoletji bilo mogoče videti po vseh pritokih Rena, Labe in zgornje Donave. Tudi jaz bi te zgradbe rad videl tu, v svoji domovini. Vendar se pri tem jasno zavedam, da vsak meter prepleta vej, ki so ga zgradili bobri, kaže sledove tisočerih ugrizov njihovih zob in tisočerih prijemov njihovih krempljev. Zadaj za zobmi in kremplji pa je topla, živa kri, skrita pod kožo, poraslo z gosto dlako, in ne glede na to, kaj počnejo ljudje s to krvjo, kako jo prelivajo, kako jo skrunijo in kako jo uporabljajo, en fakt je tu jasen: o tej krvi imajo največ pojma tiste oči, s katerimi zrejo bobri sami od sebe v svoj notranji svet. Lahko zgradimo ogromen oltar, polovimo vse bobre, kar jih je še na zemlji, lahko jih zvlečemo na ta oltar, jih vse hkrati ritualno pokoljemo, lahko kot uročeni gledamo kri, ki plane z oltar- ja in preplavi svet, pri tem lahko magari vsi skupaj pademo v trans religiozne histerije, s katero časti- mo fašistoidnega Boga — pri vsem tem ostane ena stvar jasna: vse človeštvo skupaj ne bo pri tem zvedelo o krvi bobrov niti ene stomilijoninke tega, kar uzrejo notranje oči enega samega t)obra v eni stomilijoninki sekunde. In če se srečata bober in človek, in če obadva stoprocentno hočeta, da človek zve, kaj čuti bober, potem človek to zagotovo zve brez agresije in vsak od njiju gre mirno naprej po svoji poti. Kri živali ni zato, da se razliva po svetu, temveč zato, da se pretaka pod kožo živali, po njihovih lastnih telesih. Seveda nas zanima, kako živali čutijo to kri, prav tako, kot nas zanima, kako čutijo svet okoli sebe. A živali nam bojo to gotovo sporočile same od sebe, ko bo čas, da to zvemo; skratka, ko bojo začutile, da je potrebno, da to zvemo. Torej nehajmo prelivati živalsko kri, nehajmo ubijati živali, saj ubijanje živali sploh ni potrebno za človeško eksistenco, in začnimo spoštovati na- čine, na katere živali same razpolagajo s svojimi telesi. Spoštujmo beg, s katerim divje živali reagirajo na človeško prisotnost. Spoštujmo strah, ki ga čutijo živali, če se človek približa njihovemu bivališču ali njihovim mladičem. Ne vtikajmo se v življenje živali in stopajmo v kontakte z njimi samo takrat, ko dajo živali Jasno sporočilo, da si želijo ta kontakt. Ne zapirajmo živali v kletke in ne trgajmo Jih iz njihovega življenja. Nehajmo hoditi v živalske vrtove. Postanimo vegetarijanci. Jaz si zelo želim pogo- vorov z divjimi živalmi, toda v tem zgodovinskem trenutku so relacije med ljudmi in živalmi tako za- srane, da je treba biti potrpežljiv. Na Slovenskem bom videl jezove bobrov šele takrat, ko mi bojo bobri odpustili krutost, ki so Jo izkusili, in ko bojo sami od sebe sprejeli, da bom Jaz videl njihove * Spet nujen vrivek: Tovariš Dctcla, ki je resnična oseba, mnogokrat otiplji- va na uredništvu, je gornji odstavek Kazala resnici na ljubo prebral, ko je leto ležalo na uredniški mizi. Po branju se je povsem v skladu s tekstom začutil dolžnega, da si predloženo mu temo tudi de fakto zavihti na rame- na kot nalogo, s čemer je dal zelo lep zgled tudi drugim. Docela pravilno je tudi zaključil, "kako prav delam in kako veliko svobode dajem s svojim Kazalom in to rav- no na ta način, da jemljem ječo proste izbire." Zaradi vsega tega moram tov. Detelo tukaj pred vsemi še enkrat pohvaliti, njegov tekst pa objavljam kar takoj in tu spodaj, čeprav bi ga lahko z mnogo večjim efektom v naslednji številki. Prosim: zgradbe. To pa bo šele takrat, ko bojo bobri z donskih in dnjeperskih kolonij (tam bobri še gradijo jezove) začutili nekaj, kar zdaj še ni uresničeno in zato tega zdaj še ne morejo začutiti; da so na Slo- venskem ljudje boljši do živali kot drugod po Evropi. Naj nas ne moti, da želja po radikalnem izbolj- šanju položaja živali v današnji družbi zaenkrat še nima štemplja evropske legitimnosti. Ne padajmo v duhovno hlapčevstvo in ne bojmo se tega, da bi izpadli neresni in otročji. Ne klonimo pred srednje- evropsko socialno sceno, ki ima morda svetovni rekord po krutosti do živali, in ki zaradi njenega seksualnega fašizma ljudje prav tako trpimo kot živali, saj so isti duhovni vzvodi, ki povzročajo bavar- ske love, ustvarili tudi nacizem in drugo svetovno vojno. (Več o tem sem napisal v pesnitvi o Rudolfu Steinerju in zajcih. Seveda so tudi v srednjeevropskem prostoru ljudje, ki se odločno, ostro in brez- kompromisno borijo proti tem duhovnim vzvodom, kot je npr. pesnik Hans Magnus Enzensberger), šele takrat, ko bo Slovenija doživela radikalno spremembo v odnosu do živali, se bo na dnjeperskem in donskem teritoriju zbrala skupina bobrov, ki bo odplavala proti zahodu, navzgor po pritokih Dnjepra in Dona. Ker bojo Karpati verjetno prehuda ovira za občutljive plavalne kože med prsti zadnjih nog, bojo bobri odšli po kopnem do pritokov Visle, po Visli in njenih zahodnih pritokih do pritokov Labe in Donave, po Donavi bojo plavali navzdol, iz Donave bojo šli v Dravo in v Savo, po Dravi in Savi pa bojo plavali proti toku, dokler ne bojo prišli v Slovenijo, kjer se bojo odpočili od napornega potovanja in si zgradili nove kolonije. Tistim, ki so kljub zasranosti historične scene zmožni kontaktov z divjimi živalmi, svetujem, naj skrajno pazijo, komu posredujejo svoje informacije o živalih in kako jih posredujejo. Te informacije ne smejo priti v napačne roke. Ne smejo jih zlorabiti tisti centri psihološke in ekonomske moči, ki širi- jo agresijo nad živalmi"! ^ kajti ta zloraba bo v škodo živalim. Kaj pomeni npr. človeku, ki je tako neob- čutljiv, da zaradi športa in zabave dela jelenom luk- nje v glave, dejstvo, da ubije enega jelena s kako novo in gnusno prevaro, ki o njej zemlja do tistega hipa ni mogla ničesar slutiti? A karma vsega člo- veštva se lahko zaradi tako prelite krvi enega same- ga jelena strahotno zamaže. Pomislimo samo, kako je prvič prišlo do tega, da so ljudje s pomočjo vabe ujeli žival v past ali mrežo. Pri tej prevari gre za srečanje dveh misli in dveh praks. Prva praksa je ta, da človek dá lačni živali hrano. Druga praksa je ta, da človek žival ubije. Ti dve praksi sta med seboj tako različni, da prva praksa ni mogla vznik- niti iz druge, temveč je vzniknila iz vira, ki je bil prav tako daleč stran od takratne predzgodovinske agresije do živali, kot so misli, ki jih zdajle razvi- jam, tuje poziciji, ki jo današnja družba dodeljuje živalim. To pomeni, da je bila dobrota do živali zlo- rabljena že takrat, ko je bilo izumljeno ubijanje živali s pomočjo vabe. Novih zlorab in novih prevar ne bo mogoče popolnoma preprečiti. Potruditi pa se bo treba, da bo čimmanj teh zlorab. Treba se bo z vsemi močmi boriti proti tem zlorabam. Zaenkrat še ne znam eksplicirati jasnih metod, kako te zlo- rabe preprečiti. A ena stvar je tu jasna. Centri tiste psihološke in ekonomske moči, ki širi agresijo nad živalmi, ne morejo doumeti stoprocentne osebne predanosti ritualu komunikacije z živaljo. Doumejo pa vsako najmanjšo ambicijo, vsako najmanjšo željo po moči nad ljudmi in živalmi, vsak strah in vsako željo po tem, da bi koga imeli za boljšega ali močnejšega od drugih ljudi. In centri agresivne moči lahko zlorabijo vse, kar doumejo. Problem agresije nad živalmi se bo v prihod- nosti gotovo zaostril. Ciklus evropske tehnične civilizacije, ki je zacvetela v enajstem stoletju, ima zdaj znamenja propada, ki so enaka zname- njem propada ob koncu rimskega imperija, če se odnos do živali hitro ne izboljša, bo nerazreše- nost tega odnosa postala ena najbolj bolečih točk propadajoče civilizacije in ena glavnih silnic propada. Že zdaj je jasno, da je ekološka kriza ena temeljnih silnic propada naše civilizacije. Pred naraščanjem krize pa je ekologija popolno- ma brez moči, če ne sprejme svetosti in nedotak- ljivosti živalskih življenj. Zdaj je ekologija tako nemočna in malenkostna zato, ker ščiti okolje samo z vidika proizvodnih koristi. Ekologija sicer ve, da s propadom okolja propade tudi proizvod- nja, vendar je okolje absolutno podrejeno proiz- vodnji. Ekologija pristaja na prilaščanje bitij iz narave, ki jih smatra za dele proizvodnega ciklu- sa, in ta priiastitev se v praksi kaže tako, da so bitja iz narave navadno žrtvovana kratkotrajnim, malenkostnim proizvodnim koristim. Z drugimi besedami: ker gleda ekologija na bitja iz narave z vidika koristi, so bitja iz narave uničena zaradi zakona profita. Še enkrat z drugimi besedami: ker ekologija ne prestopa kroga koristi, klone pred zakoni ekonomskega profita in je brez moči pred njimi. Zato ekologija ne more preprečiti izu- miranja severnoevropskih orlov, izumiranja sred- njeevropskih sov in štorkelj, v severni Evropi je zmeraj manj zveri in ptic ujed, za tjulenje z La- bradorja pa institucije poskrbijo samo toliko, da ne izumrejo, vendar pa počnejo ljudje z njimi še zmeraj iste svinjarije kot pred desetimi ali dvajse- timi leti. Pri problemu tjulenjev se najočitneje vidi, kako je nujno, da naredi ekologija prav tisti preskok, ki sem ga omenil. Z vidika globalne ci- 1 Centri psihološke moči: npr. lovske zveze, žival- ski vrtovi. Centri ekonomske moči: npr. mesna industrija. vilizacije je ekonomska korist, ki jo prinašajo kože umorjenih tjulenjev, minimalna. Če bi se človeštvo odpovedalo labradorskim masakrom, ne bi ta odpoved prinesla civilizaciji potrebe po no- benih proizvodno-ekonomskih transformacijah. Krutost labradorskih masakrov je splošno in množično znana. Sočutja z umorjenimi tjulenji je med ljudmi veliko. Vendar ti masakri še zmeraj tra- jajo. Odkod to nasprotje? Skoraj nihče ne bi bil pripravljen umoriti tjulenja zato, da bi dobil kučmo iz njegove kože. Toda redkokdo reče brez zadrege in nejevolje npr. takrat, ko dobi od koga, ki ga ima rad, za darilo dragocen plašč iz tjulenjevih kož, da tega plašča iz solidarnosti s tjulenji ne sprejme. Vendar je ta odločitev lahkotna in brez grobosti, če le pomislim v jasnih razmerjih, kako je s tjulenji kot avtonomnimi bitji, kako je z mojimi potrebami in kako je z mojim notranjim svetom.2 Za lahkot- nost omenjene odločitve je pogoj, da upoštevamo tjulenje kot avtonomna bitja, ki živijo zaradi sebe in svojega poslanstva na zemlji in v vesolju, ne pa zaradi ljudi. Prav zato, ker takšno upoštevanje ni splošna praksa, temveč le praksa redkih trenutkov, pride do bojkotiranja plaščev in kučem, narejenih iz trupel tjulenjev, tako redkokdaj, da se labrador- ski masakri izplačajo. Ta primer jasno kaže, zakaj ekologija ne more zaščititi okolja. Če posamezen človek, ki se sicer ne strinja z labradorskimi ma- sakri, vendar ne upošteva avtonomnosti živalskega življenja, klone pred ekonomskim fašizmom, po- tem je jasno, da globalen zemeljski sklop industri- je, tehnologije in ekonomije ne more upoštevati okolja v primerjavi s trenutnim, minljivim profitom. V globalnem zemeljskem sklopu industrije, tehno- logije in ekonomije namreč nihče še zdaleč ne more doseči takšne stopnje jasnosti in pregledno- sti, kot jo lahko posamezen človek doseže pri vpo- gledu v svoj odnos do živali. Dokler ekologija ne bo upoštevala avtonomnosti živalskih življenj, ne bo mogla upoštevati avtonomnosti rastlin; in do- kler ne bo upoštevala avtonomnosti živali in rastlin, ne bo mogla učinkovito upoštevati okolja kot celo- te. Nemogoče je namreč upoštevati avtonomnost rastlin, če se ne upošteva avtonomnosti živali, kajti živali so nam bližje od rastlin. Marsikdo trdi, da je vegetarijanstvo nedoslednost, ker so živali prav tako živa bitja kot rastline. A v tej biološki abstrak- ciji so razlike med rastlinami in živalmi popolnoma prezrte. Nemogoče je ljubiti nekoga in upoštevati avtonomnost življenja nekoga, ki ga sploh ne po- znaš. In nemogoče je poznati živali, če jih sploh ne razlikuješ od rastlin. Praksa vsakdanjega življenja potrjuje razliko med živalmi in rastlinami. Če je abstrakcija živosti, skupne za živali in rastline, uporabljena tako, da te prakse ne upošteva, je po- polnoma nefunkcionalna. Najpomembnejša razlika med živalmi in rastlinami je ta, da živali bežijo pred 2 Razmerja notranjega sveta do živali sem podrob- neje opisal v tekstu o osvobajanju nasilno zapr- tih živali, objavljenem v 2. št. Tribune letnika 1975/76; ob tem naj omenim še svojo izkušnjo, ki je v tistem tekstu nisem omenil: da so vlomi v živalske vrtove mogoče smrtno nevarni. silami, ki jih ubijajo, ali pa se jim upirajo, in s kret- njami in glasovi (npr. kriki ustreljenih zajcev in je- lenov, jok umorjenih tjulenjev) eksplicitno kažejo svoje upiranje smrti. Temu kriteriju razlikovanja med živalmi in rastlinami mnogi ugovarjajo, sklicu- joč se na domnevo, da bi rastline prav tako kazale svoje upiranje smrti, če bi le mogle, in da je zato moje razlikovanje med rastlinami in živalmi krivič- no do rastlin. S tem ugovorom se ne strinjam, kajt) odpoved upoštevanju znamenj, s katerimi tuja bitja sama od sebe stopajo v človeški svet, je nesmisel- na odpoved. Ne morem posvečati svojih misli in občutkov nekomu, ki nisem jaz, če ne upoštevam, kako on sam od sebe konotira sebe. Poznam še en ugovor na to razlikovanje med živalmi in rastlina- mi: encefalogramska merjenja elektromagnetnih valovanj, ki jih oddajajo rastline, kažejo, da rastli- ne s spremembo elektromagnetnih valovanj reagi- rajo na bližajočo se destrukcijo. Ta argument pre- hiteva zdajšnjo zgodovinsko situacijo. Prvič, ence- falogram zaenkrat pove samo, da rastline čutijo destrukcijo, ki se jim bliža, ne pove pa, kako stoji- jo rastline za tem čutenjem in kakšen je odnos rastlin do smrti. Kriki ustreljenih zajcev in jelenov in jok umorjenih tjulenjev pa so presenetljivo po- dobni človeškim krikom in človeškemu joku. Dru- gič, pri razbiranju rastlinskih reakcij je encefalo- gram pripomoček človeškega telesa. Reakcije rast- lin, ki jih oči ne morejo prepoznati, prevede ence- falogram v takšno obliko, da jih lahko oči prebere- jo z ekrana ali merilca. In če človek, ki bere te reak- cije z ekrana ali merilca, noče biti odgovoren do oči in ušes, s katerimi direktno razbira živalske reakcije, so trditve o odgovornosti do pripomočka, s katerim razbira rastlinske reakcije samó posred- no, laž in prevara. Tretjič, na razbiranje gibov, gla- sov in pogledov se veže skoraj vsa naša praksa prepoznavanja drugih subjektov. (Nemogoče je za- čutiti subjekta za napisanimi besedami, ne da bi skozi napisane besede dojeli njegovo živo govori- co. Nemogoče je začutiti subjekta za barvnimi po- tezami ali za sledmi dleta na kiparskem materialu, ne da bi skozi poteze ali sledi dleta dojeli njegove kretnje). Skratka, tu se reakcije živali docela skla- dajo z našo prakso čutenja drugih subjektov, in če rastline s svojim odnosom do smrti še niso stopile v naš svet tako direktno in s takšno pretresljivostjo kot živali, to ni naša krivda. Četrtič, encefalogram- ska izkušnja bi bila samó potem sintezni člen raz- like med rastlinami in živalmi, če bi ljudje sprejeli encefalogram za kriterij svojega lastnega duhovne- ga odnosa do smrti, to pa bi bil totalen propad člo- veka pred strojem. S takšnim eksperimentalnim umom, ki uporablja živali in rastline, s katerimi eksperimentira, samó kot sredstvo za spoznavo, pa se sploh nočem ukvarjati. Kdor gleda na razlike med rastlinami in živalmi z metafizičnih pozicij, tega moj argument, s katerim nasprotujem encefa- logramskemu izenačevanju rastlin in živali, ne more prepričati. Ampak pri problemu agresije do rastlin in živali je nesmiselno postavljati alternati- vo: na eni strani popolna odpoved agresiji, vključ- no agresiji do rastlin, na drugi strani pa totalna agresija, tudi do živali. Ta alternativa je v najbolj- šem primeru metafizična in ne upošteva izkušenj, prakse in človeških) zmožnosti. Navadno pa je samo izgovor, s katerim se opravičuje agresijo do živali. Če bi se ljudje v zdajšnjem času odpovedali ubijanju rastlin, ne bi mogli preživeti. A če bi se ljudje odpovedali ubijanju živali, bi zlafika prežive- li. Izjema so arktična ljudstva (Eskimi) in nekatera divja plemena, ki so eksistenčno odvisna od lova. A ta ljudstva vključujejo živali v duhovna razmerja svojih civilizacij neprimerno dosledneje kot evrop- sko-ameriška tehnična civilizacija, in zanje ta tekst ni potreben. Skratka, ta dejstva dokazujejo, da je agresija nad živalmi eden temeljnih problemov naše civili- zacije in da je prva stopnja, ki jo mora ekologija sprejeti, če hoče postati učinkovita, ta, da začne aktivno upoštevati dejstvo, da živali živijo zase in za tisto poslanstvo na zemlji in v vesolju, ki si ga same izbirajo, ne pa za človeške koristi. Vendar pa se naša civilizacija pretvarja, da je dobrota do živali legitimizirana. Ta prevara ji uspe- va zato, ker so živali neizogiben element notranje- ga sveta vsakega človeka. Sistemi psihološke in ekonomske represije dosledno tolčejo po vsaki iz- kušnji spontanega kontakta med človekom in živa- ljo, kakor kladivo po nakovalu. Vendar tem siste- mom ne more uspeti, da bi živali v notranjem svetu ljudi v celoti premagali. Spomini na minule reinkar- nacijske cikluse so premočni. Želja po prihodnjih reinkarnacijskih ciklusih in obljuba o njih je pre- močna. Premočno je tudi hrepenenje po t)rezbrežni razpršenosti telesa po celem vesolju. Dionizov pri- hod v Grčijo je preveč nepreklicen. Premočna je tudi izkušnja tistih embrionalnih stopenj razvoja, ki se zgodijo pred rojstvom. Premočni so tudi spo- mini na tiste komunikacije z živalmi, pri katerih se je pozicija živali v notranjem svetu avtentično reali- zirala — to so srečanja, ki jih je v zgodnjem otrošt- vu vsakdo enkrat ali večkrat doživel. (Tagore, pe- sem iz knjige Vrtnar). Premočan je tudi sveti in- stinkt, da je človeška duša tako široka, da lahko sprejme vase duše vseh drugih bitij (Hermann Hesse). Skratka, v notranjem svetu so živali moč- nejše od represivnih sistemov. Zato se represivni sistemi zatekajo k prevaram. Ljubezen do živali, katere izvor je pogosto kozmičen in predinkarnacij- ski, skušajo že pri otrocih pahniti v prostor steril- ne, sramežljive, bojazljive in gnile intimnosti, naj- večkrat proti volji otrok. Represivni sistemi usta- navljajo lažne azile otroške ljubezni do živali (npr. Disneyev Bamby), ki jim je že a priori namenjena pozicija umika do takšnih dejstev, kot so klavnice in lov. Že izdelava Bambyja je takšna, da Bamby pred klavnicami in lovci ne more storiti drugega, kot da se umakne. Disneyeva risba je popolnoma fetišistična. Telesa živali nudi v popolno lastništvo človeškemu analitičnemu umu, v kolikor pa je na Disneyevih živalih razvidna njihova lastna percep- tivnost in senzibilnost, gre za investicijo najbolj stereotipnih meščansko institucionaliziranih emo- cij. Pri Disneyu ne moremo npr. spoznavati: tako čuti srnjak veter, tako čutijo zajci roso, temveč lah- ko rečemo: to je tisto, kar smo imenovali za než- nost in milino. Disneyeve risanke so narejene tako, da smo sami sebi všeč, ker smo zmožni imeti lepa čustva ob gledanju bitij, ki so nam tako tuja, da se jim naša čustva lahko samó predajo, ne da bi hote- la karkoli v zameno, kar čutimo kot svojo lastno nesebičnost; pri tem pa sploh ne opazimo, da Disney izdeluje ta bitja prav na podlagi naših ču- stev, ki jih imamo za lepa, in nam zato ta bitja sploh niso tuja. Ta prevara se jasno vidi, če primer- jamo Bambyja s konji vegetarijanca Leonarda da Vincija, ali pa s psom z londonske slike vegetari- janca Piera di Cosima, ali pa z živalmi japonskih zen — budističnih slikarjev (Kei Shoki, Tawayara Sotatsu, itd.). Skratka, že samo zaradi tega, ker je vsaka re- presija nad živalmi represija nad človeškim notra- njim svetom, je radikalna sprememba v našem od- nosu do živali nujno potrebna. Še to. Uredništvo Problemov mogoče ne bo moglo ugoditi moji želji, da bi bil ta tekst tiskan na brezlesnem papirju. Vem, da se drvarska industrija premalo ozira na to, če je na drevesu, ki ga pose- ka, kako ptičje ali veveričje gnezdo, ali pa duplo polha ali žolne. Možno je, da je kaka žival bila ubi- ta prav zaradi tega papirja, ki je pred vami. Zato zdaj, na tem mestu, iz vsega srca prosim duše živali, ki so bile ubite zaradi padca drevesa, iz ka- terega je bil narejen papir s tem tekstom, naj mi oprostijo. Živali, verjemite mi, da si vaše smrti ni- sem niti najmanj želel in da vaša smrt nikakor ni v območju mojega interesa. Hkrati prepovedujem za vso bodočnost, da bi bil kakršenkoli moj tekst tiskan v knjigi, ki bi bila vezana v usnje ali ki bi bila vezana z lepilom, narejenim iz živalskih trupel. Iz tega, kar sem napisal, jasno sledi, da odloč- no odklanjam kakršnekoli poskuse udomačevanja bobrov (Costor fiber), bodisi na Slovaškem, bodisi na Slovenskem, in popolnoma se strinjam z ironič- nim odnosom, ki ga je zavzel urednik Problemov do teh poskusov; jaz pa sem poskrbel za to, da ob ironiji, ki je naravna reakcija na človeško krutost in neumnost, ne bi bila prezrta tragična dimenzija usode bobrov in drugih živali na tem našem plane- tu, kajti samo tragična dimenzija odpira pogled v prihodnost. Jurij Detela Tokusan /Te-shaa/: "Ni poiaej.ibno. ka.i ГРСез ali ne rečeš: vsekakor prejme trideset udarcev! Ж Zakaj se zadah gnilobe že leta širi po prostorih Soteske 10? Zakaj soteska ne postane soseska? Je rešitev za kilave Probleme res v smeri, ki sta jo nakazala aktualna mandatarja, ko sta zbrala pisano ekipo petnajstih ljudi? Petnajstih ljudi in petnajstih interesov, ko vsak tekst postane samo in edinole prazen list, na katerega se potem pišejo daji in neji,,na koncu pa se oboji seštejejo? Ali se ni ta logika že za leta nazaj pokazala kot zgrešena? Kaj pa če vprašanje Problemov le ni v tem, kako nabirati nova in nova imena? V naključno izbranih petih številkah iz zadnjih petih let je lahko bralčevo oko zasledilo nasled- nja imena in priimke urednikov: Niko Grafenauer, Andrej Inkret, Tomaž Kralj, Andrej Medved, Ivo Svetina, Branko Bošnjak, Peter Božič, Spomenka Hribar, Lev Kreft, Matjaž Maček, Jure Mikuž, Rastko Močnik, Milan Pintar, Matjaž Potrč, Braco Rotar, Marko Slodnjak, Marko Svabič, Ivo Urbančič, Ivo Volarič, Franci Zagoričnik, Ifigenija Zagoričnik, Aleksander Zorn, Slavoj Žižek, Vladimir Arzinšek, Miha Avanzo, Matjaž Hanžek, Daniel V. Levski, Zlatko Naglic, Jure Perovšek, Marjan Pungartnik, Igor Antič, Mladen Dolar, Pavle Lužan, Rado Riha, David B. Vodušek in Blaž Ogorevc. , Šestintrideset imen torej, da ne omenjam tehničnih urednikov, brez dvoma paje zaradi silne naglice menjav uredništev glede na samo pet preverjenih številk marsikatero ime izpuščeno. Vse to bi bilo navsezadnje lahko prav čudovito, ko bi šlo za specifično dinamiko revije, ko bi se zagnane in energije polne posadke menjavale po efektno opravljenem delu. Pa vsi vemo, da ni tako. Vsa ta nepregledna kolona sicer čisto prijetnih imen je korakala noter in ven vseskozi pod grozečim znamenjem krize. Pa ni šlo za odprtost ali zaprtost — vsaj na strani literature ne — saj je bilo zadnje uredništvo do take mere odprto, da je bilo njegovo urednikovanje na moč bledo in brezkrvno. V trenutku, ko je tako imenovana avantgardna literatura v Sloveniji dobila svoj prostor pod soncem (to zanikati bi bilo nesmiselno in mazohistično), ko so jo v veliki meri vsrkale tudi druge revije, so Problemi naenkrat izgubili močno orožje, niso in ne morejo biti več poseben geto za tak in tak način pisanja. Težišče torej ni več v objavljanju določene vrste literature. In ker revija brez težišča ni revija, oziroma je slaba revija, je treba najti tisti prostor, ki pri nas ni pokrit obenem pa zahteva svojo pravico do obstoja. In to je tista točka, ki se je je dosedanjih štirideset urednikov premalo zavedalo, tako da se je revija vse bolj usodno spreminjala v nezanimiv potpuri. In kaj zdaj? Prav tisto mejo med literaturo in neliteraturo bi bilo treba razširiti, kolikor je le mogoče. Da bi se spraševanje o literaturi ne dogajalo več v enem ali v drugem taboru. Da bi dokončno zavili vrat specializaciji. Da bi revija razbila okvire literarnega almanaha in sociološke brošurice. Da uredniki ne bi bili več administratorji in uradniki, nabiralniki, ampak bojevniki za svojo vizijo sveta, da njihovo pisanje in urejanje ne bilo več obrnjeno na anonimnega ljubitelja lepe besede ali neznanega privrženca modroslovja, da bi se zavedali tukajšnjega in zdajšnjega prostora, da bi bila njihova volja volja tistega današnjega trenutka, ki se drugod ne more realizi- rati. Samo v takih okvirih bi lahko tudi tako mastodontsko uredništvo, kot ga imamo zdaj, lahko smiselno sodelovalo. Nenih Je vpra'-al Joshua /Chou-chou/, enega'пм jvec Jih učiteljev zana na Kitajskem: "^<:aj Je poslednja beseda resnico?" Namesto kalcržnegakol: dolo6enega odgovora mu Je ^öshu odvrnil: "Pa." Menih ni v takem odgo- voru videl nobenega sinisltj, zato Je vprašal še enkrat, učitelj pa Je zagrmel nazaj : "nisem gluh!" ^ na uredništvo prinesel i'nna^ Kralj) Pridiga, ki jo je ünel ^ово /Tu-tsu/: "Če me ljudje vprp.';ajo, ce.'üu je zea podoben, jini povem, da je z zenora isto kakor na löiti se umetnosti vlomilstva. ^lomilcev sin je videl, da se je njeisov oce postaral in si mislil: 'Öe ni veo spoáetien, da bi nadaljeval s svojim poklicem, kdo bo preživljal družino, če ne jaz? Moram se naubiti obrti.' -^zrazil je svojo želje očetu, ki se je strinjal. Neke noči je vzel sina s seboj, izbral veliko hi,;o, vlomil skozi ograjo, vstopil v hi30, odprl eno izmed Velikih skrinj, rekel sinu naj zleze vanjo in naj nabere plen. Takoj ko je sin to naredil, je zaprl za njim pokrov skrinje, skrinjo zaklenil, sel na dvorižče i.- z glasnim trljanjem prebudil vso aružino, poten pa se izmuznil skozi oa^rtino, ki go je naredil v ograji, ¿tanov.lci so bili razburjeni in so prižgali sveče, vendar so ugoto- vili, da so vlomilci že zbežali, ''lomilcev sin pa, ki je bil zaprt v skrinji, je bil skoraj gotovo obsojen zaradi svojega krutega očeta. Umiral,je od strahu, potem pa se mu je posvetilo. Naredil je hrup, kokor g delajo podgane. Družina je ukazala dekli, naj vz.rne svečo in pregleda skrinjo, -^o je bila ključavnica odklenjena, je zapornik sjcoöil ve/, upihnll luč, odrinil dekle In zbežal. "Ljudje so tekli za njim. poti je opazil vodnjak, pobral velik kamen in ga Vï-gel v vod zasledovalci so se vsi zbrali okrog vodnjaka in poskušali odkriti vlomilca, ki se utapljal v teinni vodi, me:.(.tem pa je sin varno prišel domov. Talcoj je z čel obtoževati svojega očeta. 'Ne govori kot greSni mu je odgovoril oce. 'Raje püvej, кдко si se izmuznil.' """o je sin poveual o svojih prigodah, je oče pripojanml: 'Tako sin, zdaj si se naučil Hkzjczxt poklica.*" ^.............._______ . Antologije v zvezkih Problemi Včasih me zajame občutek, da bi mogoče želel brati na izpostavljenem mestu pesmi ali proze, ki so mi najbolj blizu, če se preprosto izrazim. Pri temu ciljam na pesmi, na odlomke, samo na ne- kaj verzov ali vrstic proze najrazličnejših avtorjev, kjer bi bili zastopani tako naši se pravi slovenski ali jugoslovanski zastopniki vsemogočih generacij od Prešerna, Cankarja pa do Tarleta in na drugi strani seveda svetovnih. Na dveh, treh straneh re- vije bi rad bral Whitmana, Trakla, Zlatka Zajca, Byrona itd. Drobne pesmice, par ljubih verzov, mogoče petih, desetih ali petnajstih avtorjev, kar ne bi vzemalo znatnega prostora, kar bi se utegni- lo domnevati. Tudi tukaj bi se mi v srce vlila ži- vahnost, saj bi pesmi lahko izbiral vsakdo, zares vsakdo in sploh bi bil v tej rubriki marsikak avtor, če se spomnimo na prejšnji prispevek dosti bolj zaželjen in končno tudi pravilneje naravnan. Naj bodo povedane besede sporočilo in obenem že vprašanje in vzpodbuda za prispevke. Pravkar sem poribal pod v svoji hiši vi- soko v gorah. Zamislil sem se, se naslonil na mizo in v duhu sem zagledal slike iz bodočnosti na uredništvu. Cementna tla smo pokrili z dolgimi de- skami, soba je prebarvana z gosto, te- mnozeleno barvo gozda; poceni smo do- kupili nekaj starih naslonjačev, ki so zavrženi ležali v kleteh; s polic smo po- metali odvečne kupe starih številk Pro- blemov in na njihovo mesto položili prve prispevke, še vse s sveže odtisnjenimi črkami in z belimi, hrapavimi listi - - za našo Čitalnico, ki bo odprta vsem vsak torek, sredo in četrtek, po uradnih urah, tj.: v torek od šestih do kakšnih osmih, v sredo istotako, v četrtek pa od ^dvari^-, stih do dveh. Ob sobotah bo ob osmih zvečer čaj; ob tej priložnosti bojo posamezni ljudje pre- brali svoje pesmi, lahko tudi v spremstvu kitare; seveda pa bi pogovor šel tudi čez mesarstvo, no, zdaj sem se zapletel s tem mesarstvom, ampak hotel sem reči to, da bi se pač pogovarjali o vseh teh stvareh, kdo bi, naprimer, komu sveto- val, kako naj si naredi knjižne police ipd. Osebno jaz bi naprimer načel problem IVluslimanstva na Slovenskerti. Prepričan sem namreč, da je to tista vera, ki manj- ka Slovencem, da se vzpnejo v zrak fan- tazije, svobodni mustangi. Na stenah bi visele slike naših slikarjev; pa tudi tujca bi gostoljubno sprejeli. Na ta način bi prostor ob določenih urah postal galerija. Eventualno bi nekega ve- čera nenadoma povabil mojstra Jenka, da bi prisotne naučil osnovnih korakov tanga. Sploh bi bilo zelo dobro, če bi na ured- ništvo prihajale ženske in prinesle kak- šne prtičke, razno okrasje pač, naprimer, vso sobo bi napolnile s cvetjem; tudi to bi bilo zelo dobro, če bi včasih sedele tod okoli in se kaj pogovarjale. Zdajle sem se spomnil, da nam je Ro- tovnik, naš sosed, šenkal še čisto dober gramofon; malo bi ga bilo treba popravi- ti, potem pa bi igral in imeli bi muziko. Zdajle se nameravam namazati s petro- lejem, ker sem nekje staknil sramne uši; potem se spravim spat. Če pa se bom jutri spomnil še česa zanimivega, bom to pripisal. Lahko noč. Jutro. Ležim v postelji in v mislih gle- dam ta dan. Umivanje ob potoku, potem čaj, kruh, jajca za zajtrk; potem pride glavno opravilo dneva: izrezati bom mo- ral pante iz okenskih okvirov in jih zabi-i ti, zgoraj nekoliko niže, spodaj više,^ tako da se bojo okna, ki sem jih zadnjič' kupil od soseda, pravilno prilegala na- nje. Zatem bom moral poribati tla še v majh- ni sobi. Čutim, kako se v meni enotno pretaka sorodnost vseh del. (Morali bomo kupiti novo, trajno gorečo peč, stara je slaba. Sosed - - Rotovnik - - ima možnost, da dobi telefonsko številko, ponuja nam souporabo telefona in delitev stroškov. Organizirati bo treba reklamo na Radiju Študent in v Tribuni, obenem pa seveda že dobro premisliti načine za uspešno prodajo revije. Mislim, da bo najboljše, če bomo odprto pokazali za kaj rabimo denar. Naprimer: geslo prve številke, (slišim že. kako ga v hrumu prometne ceste izklicujejo kolporterji), vi nam traj- no gorečo peč — mi vam skrivnostno doživetje pesnika, ponoči v Dolenjskem gozdu; mi rabimo lesen pod, da bi stali na njem — vi nekoga, da vam pokaže, kako domišljija razmika deske; in v ne- nadnem spoznanju: naša trajno goreča peč je vaša — mizar vsak hip lahko po- stane pesnik, jaz, kot tajnik — nenado- ma pleskar; naj se v reviji jasno oznani premena funkcij! Mimogrede, čeprav na prvi pogled ni v zvezi, tule si ponovno zapisujem števil- ko žiro računa Vlada Šava: 51400 - 620 - 16 - 7153/0 - 3036; Koprska banka; imel sem to zapisano na ovojnem papirju plo- šče z Beethovnovimi klavirskimi koncer- ti, pomotoma pa sem ga vrgel v smeti in skoraj pozabil nanj; človek še zdaj ni do- bil honorarja za dramo, ki jo je objavil v prejšnji številki. Rad bi povedal še kaj zanosnega, s kli- cajem. Ampak vse se mi je mirno strnilo v mi- sel; treba bo pljuniti v roke in narediti vse to. 1. Prej ali slej bomo vsi dobili šuse v glavo. Temu se ni mo- goče izogniti. Torej moramo poskrbeti za to, da jiti bomo dobili od nasprotnikov. In ne od sebe. 2. Na tem svetu ni pravice. Zato ne zahtevajmo od institucij ničesar, kar bi potrjevalo Intimne boje kogarkoli izmed nas. 3. Intimnost bojev ni v nobenem nasprotju z njihovo javnost- jo in objektivno informacijsko vrednostjo. 4. Najvišji moralni princip sveta je vsakdo, ki se zave, da je najvišji moralni princip sveta. 5. Pesniki! Ne cmerimo se in ne jamrajmo, če nam ne dajo možnosti za tiskanje naših pesmi! Ne krivimo institucij, saj ne verjamemo v pravico, ki ne podpira našega prezira do njih. Raje posnamimo nekaj pornografskih filmov, prodajmo jih duhovnikom, župnikom in menihom, naberimo si goro denarja in tiskajmo pesmi v samozaložbi. 6. Nobena stvar na svetu ni tako nepomembna, da zaradi njene nepomembnosti že a priori ne bi bilo vredno кода treščiti po gobcu. 7. Smrt je popolnoma brez vrednosti. Zato ni na svetu niče- sar, za kar ne bi bilo vredno umreti. 8. Svet je tako zajeban, da je vreden ljubezni in smrti olj- nem. 9. Ideje niso važne. Važno je, kako subjekti razodevajo svo- je čutne konfrontacije z vesoljem. Zato je vsa arhitektura dvajsetega stoletja vredna pol kurca v primerjavi z zgradba- mi bobrov in ptičjimi gnezdi. 10. Življenje je popolnoma brez vrednosti. Zato ni na svetu ničesar, za kar ne bi bHo vredno živeti. 11. Vsi ljudje In vsi drugi pesniki tega sveta! Ne delajmo več samomorov, temveč stopimo v Ilegalo! , •^I^PMiPESl SATANIZMA Literatura je lahko še tako slabo napisana, pa vendar upravičena bivati, če je resnična. Primer: Ko sem šel 6. avg. ¡977 ob 15.20 k reki Savi, da se osve- žim in osnažim, mimo velike zajetne rumene hiše z rdeč- kastorjavimi polknicami, za katerimi je bil ustvarjal Du- šan Pirjevec, je v ostrem nesoglasju z običajno prakso zdajci stalo tam na dvorišču ali kar je to pač nekaj dru- gega, če pod dvorišče razumemo nekaj, skoz kar se ne hodi kar tako javno in ima zato vsaj kakšno ograjco, vratca ali označbo, več avtomobilov, katerih namen pri- ti in postajati tamkaj je bil vsplet okoliščin več kot pre- očiten. Naštel sem tele avtomobile: Tako literaturo je moč verificirati in tisti hip je že nad običajnimi cenitvami dobra—slaba. Gre pa za nekaj drugega: Srhljivo je, da je pri taki "literaturi" še vedno nekaj literarnega in da se kljub vsem pomagalom in v porog vsem zagotovilom še vedno bere malo kot pravljica. Temu pa bi jaz rekel tudi satanizem. Satanizem je namreč postavljati se živ v resničnost, da potem to resničnost bralec čita kot nekakšno magijo, skorajda vero! Tako bi lahko kdo ugovarjal: Pa kaj je to važno in kaj to mene briga, če si bil 6. 8. 1977 res tam in vse tisto videl! A jaz bi ugovarjal naprej: In vendar sem bil, in vendar sem pustil sled v tebi, nevernik! Dragi mladi geniji! Kdor hoče (in to hočejo brez izjeme vsi), naj poslanim tekstom priloži fotografijo svoje glave ali lahko svojega celega fizikalnega telesa. Za boljši stik! v Miholaščici, majhni, a turistični vasici na zahodni obali otoka Cresa. Na širni peščeni plaži leti poleg raznovrstnega ribiškega materiala še več rumenih gumijastih čolnov na motorni pogon. Jutro. S plaže se razlezejo kriki in vpitje. Gremo na kraj umora. Vsi rumeni čolnički so žalostno razrezani od brutalnega noža. Razburja se Nemec, razburja se Francoz, razburja se Jugoslovan. (Naj se jemlje v ozir, da takle rumen čolniček velja okrog enega milijončka.) Vas je na nogah, na prstih, kdo je klavec? Sum pade na črno gospo, ki je že genetsko nepriljudna in sovražno razpoložena do tega sveta, kakršen je. Ta vdova ima hišo tik nad peščeno plažo in misli, da je tista peščena plaža spodaj njena privatna lastnina kot ročna torbica in pudernica. In kdo bo trpel, da ti turisti puščajo svoje rumene čolničke z motorčki valjati se po tvoji lastni sobi in postelji, ki ni javna? — Je pa zato v vasi silno moder vaški bebec barba Mile, ki je menda javno in njemu v radost čaščen za creškega prvaka v bebavosti in je takoj za sleherno neumnost. Vdova ga pokliče k sebi, mu da pipec v malho in mu zabiča, naj opolnoči razreze vse rumene čolničke. Zdaj smo v sedanjem času. Vaščani in turisti so zbrani pred penzionom Berta K. Evropejci terjajo od zamorč- kov, da jim povedo, kdo je storilec, a zamorčki se nekaj izgovarjajo in solidarnostno lažejo, da neki stranac. Tedaj: pripelje iz mesta Cres miličnik od same Ljudske milice. Mudi se mu, sploh ne izšteka motorčka, vpije via via in zamorčke kot čredo ovac nažene v cerkvico visavis gosti- onice. Turisti čakajo zunaj in ločijo obrvi od začudenja. Čez tri minute pride miličnik ven in za njim krdelce ske- sanih in sklonjenih domorodcev. Organ se opraviči turi- stom, razloži, da je detomorilec barba Mile po licenci črne vdove in da bo proti slednji še danes sprožen posto- pek. Na vprašanje jugoslovanskega turista, zakaj so šli v cerkev, pa je bila razlaga takale: da je to v teh krajih povsem običajna praksa in da se v takih kriminalitetnih slučajih vedno na tak način ukre- pa, kajti: lam notri je prostor resnice in ko ti takle vaščan enkrat prestopi prag in se s celim svojim životom znajde vkle- ščen v tem prostoru, tedaj bo res govoril samo še resni- co. Postopek je, vidite, več kot preprost in poučen, sodelo- vanje in sožitje iz rok (boga) v usta (ljudske milice) več kot očitno. Bog tedaj res služi na tleh in prostor resnice je vsem praktičen! agencija UK TIK PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE: Začeli so prihajati prvi prispevid tovarišev(šic), ki smo jih pismeno povabili k sodelovanju (po čl. STR 92). Večina poslanih tekstov je dokaj zanimivih in sočnih, veliko pa jih žal niti prebrati ni bilo moč, zakaj napisa- ni so na roko in to — kaj se hoče, kar je res je res — zelo malomarno in povsem nečitljivo. Zato vas prosi- mo, da v prihodnje svoje tekste natipkate ali pa jih Edvard Meze: (brez naslova; op. ured.) Pozdravljam vaše vabilo, dasi sem nekaj podobnega prejel že pred drugo svetovno vojno od nekega časopi- sa. Torej: niste prvi! Zdaj pa k stvari. Mogoče se bom komu zazdel pikolovec, zato naj povem, da sem učitelj v pokoju in da ne nabiram denarja v gozdu. Dne 6. avgusta 1977 sem se ob 11 uri dopoldne mudil na Zaloški cesti pri kliničnem centru, kjer sem naletel na tale škandalozen prizor: Poleg okrepčevalnice Ljubljanskih mlekarn — kjer se očitno lahko "okrepčaš" tudi z alkoholom! — je pose- dalo na smetnjakih in se valjalo kar po tleh v posuše- nem blatu pod drevesom, kot bi delali prašiči, čedno številce bolnikov v svojih večernih oblekah (beri: piža- mah, ne pa večernih oblekah) in se nadebudno nacejalo s pivom. Kje je zdaj tu higijena, si lahko samo mislimo (beri: na psu), kar pa me poleg diagnoze teh "bolnikov" (rad bi spoznal njihove "zdravnike" in jih povprašal, po kakš- nem ključu sprejemajo bolnike v prenatrpane oddelke) še predvsem zanima, je to-le: Ali mi (jaz, ti, oni) dajemo težke denarje za socialno zavarovanje res samo zato, da se potem lahko z njim takile bolniki komodno nažirajo pira in valjajo po tleh kot človeško blato?!?! Kaj dela družbena (samo)kontrola? Spet en žalosten dokaz, da v naši družbi še vedno žive (niti tega glagola ne zaslužijo) posamezniki, ki jim vse pridobitve in vsi sklepi našega samoupravnega sistema služijo zgolj za pod rit podkladat. Žal pri sebi nisem imel fotoaparata, da bi prizor oveko- večil na celulojdni trak. Kdor pa ne verjame, se lahko sam prepriča na lastne oči — menda je to početje vsa- kdanja praksa! čitljivo napišete s peresom, tako da bomo vsi zadovolj- ni. Mnogi so tudi pozabili dopisati svoje naslove in šte- vilko žiro računa. To zaenkrat. Ker smo v stiski s ča- som in prostorom, tokrat objavljamo le tri izmed po- slanih prispevkov, ki se nam zdijo po svoji aktualnosti in ostrini problematike najbolj zanimivi: URŠ/Č MARKO: PISMO UREDNIKU "PROBLEMOV" Spoštovani gospod urednik! Prvič se javljam vaši firmi, to pa zategadelj, ker si od nje zadnje čase mnogo obetam. Pisal sem že Anteni, ' Nedeljskemu dnevniku in Startu pod rubriko zaupno, pa so mi odgovarjali, naj se malo sprostim, naj grem z ženo za nekaj tednov na morje, nad otroka za nekaj časa pošljem v Umag v kolonijo, pravijo, saj ni vse tako črno, kot se meni zdi, saj je na svetu mnogo veselih stvari, če pa morje ne bo zaleglo, pa naj se oglasim pri psihologu na Njegoševi, to ni nič takega, v Ameriki imajo že sistematske psihološke preglede. Namreč, naj najprej sploh povem, za kaj gre: nimam mnogo pro- blemov, imam družino, hišo v Žalcu, kot agronom de- lam v hmeljarski zadrugi, imam prijatelje, zdrav sem, nisem imet težkega otroštva in rekli boste, vse, vse imaš, da se sliši že kar preveč idilično, ko ne bi imel en ogro- men, strašen PROBLEM, o katerem Vam hočem pisati, spoštovani urednik Problemov, če ste svoji reviji že na- deli tako ime. Torej moj problem je v tem, da sem nepreklicno, dokončno, brezkompromisno ŽALO- STEN, zjutraj ali zvečer, na visokem stolpu ali v temni podzemni dvorani, sam ali med množico, v mestu ali na vasi, ko se vozim z vlakom, ko gledam nad cerkve- nim zvonikom skupino ptic, ko gledam obraze, oči, ko gledam njen dragi obraz, Sonjin obraz, ko moj sin Andrej stopa prve negotove korake po našem vrtu. Nisem prepričan, če je to res pravi problem, kajti to je moj življenjski stil in zdi se mi, da sem srečen takšen, kakršen sem, vendar bi bil vse življenje zvest_ služabnik tistemu človeku, ki bi me vsaj enkrat resnično razveselil s takšno besedo ali darilom, v katerem ne bi bilo te stra- šne žalosti, ki me iz ure v uro, iz dneva v dan stiska za goltanec. In morda boš to Ti, spoštovani gospod ured- nik s svojimi Novimi Problemi. Ti si velika iskra moja! Prej pa Ti moram povedati vse po vrsti, odkod ta ža- lost, ki tare dušo, čpprav na njenih krilih zračno lebdim skozi ča.s. Jaz sem lepa žalostna žival, ki kot težka zrela hruška visi z drevesa življenja in gleda v luno, je še pot odtod? je še pot? se sprašujem v sklanem zalivu ob morju, medtem ko se prižigajo zvezde, ko veter šelesti v oljkah in ko se škržati spravljajo spat. Je še pot iz te pravljične, čarobne doline smrti, ki jo tako ljubim, da včasih razprostrem roke in šepetam poganske molitve v modri prostor? Vidiš, in zadnjič, ko sem sanjal te sanje, ki ti jih bom zdaj povedal, sem začutil, da je vse zaman, zaman, zaman, tih je nad mrtvimi ocean. Sanjal pa sem tole: vozil sem se z velikim parobrodom Titanik skozi noč. Iz Bostona smo odpluti pred kakimi desetimi dnevi proti severu. Jaz sem bil trgovski zastopnik firme Seals CO. in potoval sem v luko O'Shetland na Grenlandu, da bi nakupil tjulnovih kož od eskimov med kristalnimi gorami. Z menoj je .šla tudi Sonja. Dnevi so tekli in-jaz sem se tako z.uzrl v njene črne oči, da sem pozabil na čas. Nekega trenutka pa sem se zdrznil. V neki daljni sobi je pozvonilo. Pogledal sem na uro, kjer pišejo tudi datumi, in zmrazilo me je: v O'Shetlandu hi morali bili že pred tremi dnevi! Skočil sem pokonci in rekel Sonji, naj malo počaka, da takoj pridem. Nato .sem planil .skozi vrata in začel tavati po ladji velikanki, iščoč človeka, ki bi mi dal pojasnilo, zakaj nismo pristali v O'Shetlandu, kje smo, kam pravzaprav gremo!? Hodil sem skozi dvorane, razsvetljene s kristalnimi lestenci, v katerih so se~^b pridušenem ritmu čembala vrteli plesalci, vlekel sem jih za rokave in z grozo spraševal, kje smo? kje smo?, pa so le začudeno gledali in se obrnili proč. Nato sem .spra- ševal natakarje, krupjeje, kuharje, mornarje na zgornji palubi, ki so pili rum in kadili kubanske cigare, pa ladij- skega zdravnika, advokata, slripiizele, otroke...a nihče ni vedel ničesar, spoznal sem, da mi nihče na tej ogromni ladji ne more povedali več ničesar, da me nihče ne more več razveselili, ker jaz vem največ in ker je resnica strašna. Blodil sem po dolgih hodnikih, stopal sem v kabine, v salone, kjer so pili čaj in igrali whist. Bil sem že strašno utrujen, čas je, da se vrnem k Sonji, sem pomislil, saj je vseeno, kam gremo, vseeno je, vseen.o. Tedaj pa sem se znašel v strojarnici, globoko v podpa- lubju. Odprl sem neka vrata in stopil v velik prostor, sredi katerega je stal ogromen tiskarski stroj, pokril z belim prahom. V tem stroju so se tiskali Problemi in zdaj je izza njega pogledal moj mladostni prijatelj Stet- son, ves bel od belega prahu. "Ti si to. Stetson!" sem zaklical in zaigralo mi je srce, saj je on edini človek, ki gotovo ve, kaj se dogaja, ki mi bo povedal, ki bo razu- mel mojo stisko v gol ta neu. "Kaj se dogaja z nami?" sem ga trepetajoče vprašal, on pa je odprl veliko črno knjigo in prebral: "O Smrt, stari kapitan, dvignimo sidro, čas je... " Tedaj sem planil skozi vraia, se potopil v temo dolgih hodnikov in blesk kristalnih dvoran, sijo- čih v polarnem ledu in vedel sem: Sonje ne najdem nikoli več, pa če hi jo iskal tisoč lei! In krik me Je prebudil. ^OjI^ To jutro sem v zadrugi rekel, da grem malo na teren pregledal nasade, in napotil sem se na sprehod med viso- ke vilice in dišeče cvetove hmelja. Premišljeval sem o svojem življenju. Rodil sem se 17. junija 1948 v Rodnah pri Rogaški Slatini. Doma smo imeli kakih deset glav živine. Krave so z velikimi bolščečimi očmi gledale skozi lei ve v jaslih. Nedaleč stran od domačije je bila velika zelena kaluža, polna listja in razpadajočih debel, na raz- potju kolovozov pa je stalo razpelo, ki so ga že skoraj izgrizli črvi. Oh nedeljah nas je oče peljal k maši: mater, brala Jožeta, ki je zdaj zdravnik v Ribnici, in mene, najmlajšega. Sestro Tončko sem komaj poznal, ko sem bil si ar dve leti, je odšla v Kanado, od koder je prišla na obisk le enkrat, v času krog božiča. Oče in mati sta že deset let mrtva, pokopana pri Sv. Trojici, visoko na griču nad valovjem zelene pokrajine. Kmetijo je prevzel moj bratranec, ko sem jaz šel v šole v Ljubljano. A kaj Ti to pravim, spoštovani gospod urednik, saj sploh ni- sem mislil pisati lega, ampak druge stvari! Na primer to, da sem v življenju imel eno pravo pravcato halucinacijo, ki se je še lako živo spomnim, kot da bi se zgodila vče- raj. Pozneje sem kadil hašiš in le stvari, vendar nobena notranja podoba ni bila več lako resnična kot tisti pra- šič, ki mi je onega dne prišel pred oči iz pokrajin lam čez. Vse je bilo zelo banalno, ampak to, kar Ti pišem, je čisla resnica, zato sem si rekel, tudi če je neumno, je resničnost vredna, da jo napišemo takšno, kakršna je. Torej, imel sem kaka štiri leta in igral sem se za domačo hišo, blizu ograjka' v katerem je po blatu mlaskat pra- šič. Takrat smo imeli enega samega prašiča in tudi ta je čakal na zakol. Ko sem dvignil pogled k ograjku, sem obnemel: počasi, čisto počasi, kot da jih premika nevid- na roka, so se odpirala letvasla vrata, in počasi, prav ta- ko počasi je prašič stopal na piano. Okameneto sem gle- dal, kako se je približeval k meni. Ničesar nisem mogel storili, samo stal sem tam in strmel v strašni tišini. Tedaj pa seje prašič pognal naprej, stekel proti meni in s tem tudi mene odrešit otrplosti: planil sem dol po bre- gu, po polki, ki je vodila v hišo, tekel sem, kar so me nesle noge, lik pred vrati sem .se še enkrat ozrl in videl, kako sopiha za menoj. Skočil sem v hišo in se skril v materino krilo. "Ka je?" je vprašala. "Gudek, gudek... za meno gre!" "Kavi gudek? Naš?" Jaz si še zmerom nisem upal pogledati nazaj. ' 'Naš gudek je gori v ogra- di, pogledi!" je rekla. Pogledal sem in res ni bilo nobe- nega prašiča za mano, zgoraj pa je naš debeli rožnati gudek molil rilec skozi letve ograjka. Tako je to bilo. Takrat sem vstopil v kraljestvo videza. In zdaj, kaj pričakujem od Tebe, spoštovani gospod urednik, kaj pričakujem od Problemov: o, ne tega, da sploh ne bi bil več žalosten, ne, ne, kajti če bi jaz, Uršič Marko, agronom, izgubil svojo žalost, tedaj bi bil izko- reninjen, eksistenčno ogrožen. Rad bi se le enkrat, spet enkrat po tolikih letih iz vsega srca nasmejal ali pa tudi jokal, kajti tudi to že nisem zelo zelo dolgo. Zadnjič sem jokal pred nekaj leti v Postojni, sedeč na obcestnem kamnu, ko se mi je zdelo, da me obletavajo ogromni, meter in več veliki metulji. S Sonjo sva stopala na morje, na izlet v Piran. Vozil naju je neki duhovni, kije vseskozi z globokim, pomembnim glasom govoril o bodočih rimskih enciklikah in koncilih. Nisem ga dobro poslušal, a spredaj pred nami, iz kilometra v kilometer, je vse bolj zevala praznina, kakor da nas hoče posrkati vase. V Planini je bilo to že komaj znosno. Prijel sem Sonjo za roko, a ona mi jo je izmaknila in še naprej zrla skoz okno. "Sta cerkveno poročena?" je vprašal duhovni. "Ne," sem suho odvrnil. "Kako to?" se je začudil, "se še nista povsem odločila?" Molčal sem, zazdel se mi je strašno vsiljiv, mar naj mu rečem, da je za naju že davno odločilo mnogo višje sodišče od njego- vega v prah razpadajočega Vatikana!? Naj mu rečem, da bolj kot vse njegove oltarje, po katerih je maševal v svojem dolgočasnem in bogokletnem življenju, ljubim zemljo s krti in netopirji, z brezoblično glino in prahom, ki ga veter nosi prek puščave! "Izstopila bova v Postoj- ni. " sem rekel, "spoloma si bova ogledala tudi jamo, jaz še nikoli nisem bil lam. " "Kakor želita, otroka mo- ja, kakor želita... " Ustavil je v Postojni in izstopila sva. Tedaj pa sem spoznal, da ni bil menih glavni krivec rastoče praznine, ampak da je ta že nekaj časa nastajala v naju in med nama, že ko sva se včeraj odločila, da greva v Piran, je bila ta praznina prisotna, le da sva jo skušala zakriti s tem izletom. Prijel sem Sonjo za roko, hotel sem jo poljubiti, stisniti k sebi, pa mi še vedno ni hotela pogledali v oči, še vedno je strmela tja v daljavo, "pusti me!" je rekla, "pusti me samo!" Sel sem nekaj korakov naprej, se usedel na obcestni kamen in se delal, da stopam. Morda ustaviva kako bolj veselo družbo. Sonja je še vedno zrla tja v daljavo. Tako ne gre več na- prej, ne gre več! Zakopal sem obraz v dlani in solze so mi oblile oči. Tako je bilo nekaj časa, in medtem ko sem gledal rdečo prosojnost svojih vek, se mije zazdelo, da me zunaj obletavajo ogromni, rumeno-zeleni metulji. Zdelo se mi je, da jih je vse več in več, in že sem jih ho- tel pregnati z rokami, ko sem začutil dotik na laseh in Sonja je rekla: "Greva, pridi, greva v jamo!" Tam so bile človeške ribice in ugašene luči, kapniki in netopirji, smešna stara železnica, objeta trepetava v dežju, ki pada s stropa, medtem ko se ljudje čudijo oblikam pod- zemnih zaves in stebrov. Spodaj, globoko v globeli pod nami šumi podzemna reka. Zakaj morava midva tako trpeti, moja draga? Ko sem bil lani v Parizu, sem v neki kavarni naletel na Gabriela Garcio Marqueza. Medtem ko sva pita pivo, sem ga povprašal po polkovniku Aurelianu: ali še živi in kje je zdaj? Ne, ne, tudi on je že šel, je odvrnil Marquez. V zimskem pohodu proti Kiovam. In koli- kokrat je on zrl smrti v oči, po ulicah Las Vegasa, po puščavah Arizone, po temnih haciendah Nevade! Rdeči madeži so prekrivali sneg in lisice so prihajale prav do taborišča. Svoj polk je vodil skozi Severno Dakoto in mraz jih je pestil. Vojaki so le malo govorili. Kockali so in igrali poker. Vedeli so, da je bil Aureliano že pred puškami in da se je v zadnjem hipu rešil. Tudi to so ve- deli, da je nekoč davno, ko je bil še mlad, ustanovil Macondo, tedaj le majhen zaselek hiš ob reki, danes pa že skoraj milijonsko mesto v Venezueli. Nihče ni točno vedel, koliko je Aureliano star, nekateri so pravili, da že več kot slo let. Vedno je nosil s seboj nekakšne papirje in pisat nanje, zato je dobil med nevoščljivimi polkov- niki in majorji nekoliko posmehljiv vzdevek 'filozof, kajti oni se še podpisati niso znali drugače kot s križem. Aureliano pa je po bitkah samotno stopal mimo ugaslih ognjev in nepokopanih trupel in nekaj tuhtal v sebi. Včasih se je ustavil pri mladeniču, ki je igral na kitaro. Nihče ni zvedel, kaj je bilo na tistih Arurelianovih papirjih, kajti polkovnik je umrl, ko je skušal s konjem prečkati Missouri na ledeni plošči, plujoči po reki, pa se je plošča prelomila in Aureliano je potonil s konjem vred, liki velik bronast kip. Ko mislim nanj, se mi zazdi, da so vse skupaj le sanje, je končal Marquez, da ga ni- sem nikoli srečal in nikoli pisal o njem, da sta ga le vi s svojim vprašanjem priklicali vame. Nato je Marquez počasi vstal, si nadel klobuk, rekel, veselilo me je, in odšel vzdolž bulevarja Si. Germaine. Jaz sem še dolgo sedel lam in razmišljal o največjem živečem lalinsko- ameriškem pisatelju, ki stopa skozi svojih slo let samo- te. ^3 Spoštovani gospod urednik, verjemi mi, res imam na- men pisali pismo, ne pa da hi TI pošiljal novo literaturo, ki jo imaš prav gotovo tudi brez mene preveč na svoji veliki hrastovi mizi, razvrščeno po snopičih v tri kupe, DA, NE in ŠE NE VEM. Saj nisi pozabil mojega pro- blema, ne? Res mije največ do tega, da berem dobro re- vijo, in če se bom vsaj enkrat res zasmejal {ali zajokal), ti obljubim: vse življenje Ti bom zvesti služabnik, pisal Ti bom dolge minuciozne biografije slavnih mož, ki bojo zapolnile vrzeli v bolj mršavih številkah Tvojega časopisa, propagiral bom Probleme v naši zadrugi in Ti vsako leto pripeljal sod najboljšega težaka. Rekel sem Ti že, poskusiJ sem pri Anteni, Nedeljskemu in Startu, vendar ni bilo prida iz tega. Pri Startu je bilo še najbolje, vendar so tam malo preveč svetovljansko cinični. Ko sem jim pisal, da bi bilo bolje, če bi posvetili več svojega prostora resnim problemom, so mi odgovorili, da so že mislili na to in da bojo v prihodnji številki namesto kake inozemske lepotice objavili sliko vojaka, ki jim je pisal, da ne ve, kaj naj naredi, ker je največji problem v svoji jedinici. Ta vojak jim je baje pisal, da Je žalosten, med- lem ko se njegovi tovariši veselijo in pojejo Junaške pe- smi, poslal Jim je tudi veliko skupinsko sliko, na kateri Je le on žalosten, in pripisal, da to moti tako nJega, ki hoče bili dober vojak, kakor tudi armijo, ki hoče biti Jednobrazna. To se mi Je zdelo kar resnično, tudi malo smešno, pa vendar ne dovolj. In takih je mnogo stvari, ki se mi zdijo smešne ali zanimive ali žalostne ali srhljive ali resnične, pa vendar ne dovolj, da bi vsaj za trenutek pozabil na svojo žalost, ki me tišči v goltancu. Želim si, da bi (v tvoji, prav gotovo literarni in esejistični reviji) posvetil nekaj strani tudi takim stvarem, le da bi bile ve- liko bolj, bolj: smešne, žalostne, srhljive, zanimive, resnične. V ta namen Ti pošiljam tudi en vic in si hkrati želim, da bi Ti našel boljšega: "Pred nekaj trenutki ste rekli, da se vam zdi, da vsakdo, v kogar pogledale, zgleda kol zajec. KAJ pravzaprav mislite s tem, gospa Sprague?" {James Thurber) Jaz pa ponujam Problemom, da bi pisal nadaljevanko o zmajih. Kol uvod prilagam naslednje vrstice: Pred nekaj meseci, zvečer. Je Sonja zažgala stokronski bankovec. Najprej Je bila le šala, nekdo Je rekel: "Si upaš? Si upaš?", ona pa Je pogledala po sobi in rekla: "Zakaj pa ne?", vse Je bilo sila otročje in neresno, am- pak ko Je gorel rdeče-vijolični plamen v njeni roki, smo vsi strmeli kol začarani. Nato me Je prestrašeno pogle- dala, zakrila obraz z rokami in šepetaje rekla: "Tu okoli je vse polno zmajev! Povsod so zmaji!" Pozneje na to nisem mnogo mislil, tudi Sonja ni več omenila tega dogodka, danes, ko gledam te velike zelene liste v pol- snu, njihove fantastične oblike, trnjolaste robove, cvetove, ki žarijo v tem zelenem požaru, pa vem, da so onega večera res prileteli zmaji mimo. Bosch in Breughel sta v svojem času še videla zmaje. To šo bili veliki ptiči, z ostrimi netopirjastimi krili, strašnimi kremplji in mnogimi glavami, ki so bruhali ognjene zublje. Bili so tudi pol ribe, pol ljudje, trnjola- ste pošasti, ki so se sprehajale po vrtovih naslad in igra- le na ogromne glasbene inštrumente, harfe, kitare. Bili so to kljunati kerubi, bleščeči padli serafi, padajoči v brezno, vso večnost padajoči, ki so obiskovali grešne puščavnike v njihovih samotnih celicah. Drugi so bili spet vklesani v kamen, visoko v zvonike, od koder so gledali na širno pokrajino, prek valov zemeljskega oce- ana, zvečer pa so razprl i krila in se spuščali v sanje ti- stih, ki so jih obsedle nečiste sile. Največkrat .so bili zmaji prebivalci starih gradov, visoko med skalnimi ste- nami, krožili so pod oboki temačnih dvoran, kjer je vitez gledal smrt in princeska sanjala svoj stoletni sen. Slikarji, kiparji, pesniki in videi so upodabljali te zmaje po zidovih cerkva, na pergamentne zvitke, in jih vpletali v tkivo svojih vsakodnevnih predstav. Ljudje so vedeli: toliko časa, dokler jih lahko še upodobimo, demone, ki .se polaščajo naših duš, toliko časa še ni prišlo tisto naj- hujše, slutili so, da bo hudo takrat, ko bojo zmaji postali nevidni. V poznejših časih so zmaje opisovali pravljičarji, ampak mnogi od njih .so zgolj lagali, da hi prestrašili svoje poredne otroke. Zmaji so prihajali tudi na karnevale, hodili naokrog v podobah kurentov, silf in kosovirjev. Ob mirnih poletnih večerih so otroci vlek- li papirnate zmaje nad travnikom za vasjo. Ko so izu- mili film, .so prikazovali pradavne pošasti, dinozavre, divje lovce v boju z mamuti, nato je prišel na vrsto Frankeinstein, pa straši King Kong, a ljudje so se ob teh bitjih le še zabavali, ni jih bilo več tako strah kot nekoč. Danes jih vidimo le še kdaj pa kdaj, zmaje, ki prešinejo naše misli, da naredi v naši zavesti: KLIK!, pa smo v povsem drugem prostoru, v povsem drugem času, in tedaj vemo, da so prileteli mimo, da so priplavali na dolgem nihajočem zvoku flavte ali orgel, da nas oble- tavajo v podobi ogromnih nevidnih metuljev, da zdijo v špranji med dvema svetlobnima ravninama in se razprši- jo v tisočero odsevov, ki obkrožajo plamen bakle. Se vi- dimo zmaje, čeprav le kdaj pa kdaj. Ni še prišel čas, ko postanejo povsem nevidni, ko se skrijejo globoko v duše ljudi, da jih ni mogoče več priklicati na dan. Kakšna nova groza se bo rodila takrat? Tako, spoštovani gospod urednik, pri koncu sem. Se to bi Ti morda napisal: zadnjič smo se Sonja, Andrej in jaz sprehajali po poljih v bližini Petrovč. Hodili smo med travami in valujočim žitom in nizki večerni žarki so prodirali skoz oblake na obzorju, daleč, daleč. Med ži- tom so rasli rdeči makovi cvetovi. Andreja sem večji del poti nesel na štuporamo, ker je pri hoji še negotov, kdaj pa kdaj je hotel tudi dol med trave in potlej je gledal velike rumenozelene metulje, ki so pristajali na cveto- vih, "tiček, tiček!" je kazal z roko. Sonja je bila tiha, lepa, lasje so ji rahlo valovili v vetru. In takrat sem začutil, da ni ne žalosti ne veselja, ampak nekaj več, mnogo več, kar oboje prekaša, kar se nam postopoma razodeva, in ko bo povsem tu, v nas, se bomo spreme- nili, zapršeni v večerne žarke in valujoča polja. Prišli smo do roba gozda, A ndrej je že skoraj spal, Sonja je rekla domov bo treba, jaz pa sem šepetal Murnove ver- ze: Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi tihi kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive. .X.XX Pozdravlja Te bralec Problemov, ki si mnogo obeta od njih. Vršič Marko, agronom. Hmeljarska 13, Žalec V našem obratu družbene prehrane sem že dlje časa za- pa žal določene nepravilnosti, tako kot se je na primer redno dogajalo, da so vodilni tovariši prihajali na kosi- lo malo pozneje, potem ko smo delavci iz proizvodnje že pojedli. Nič ne rečem, za tistih 15 dinarjev, kolikor plačujem za kosilo, se človek še nekako za silo najé, čeprav je treba sporočiti, da mi je mesa vedno premalo, ravno tako zelenjave in sadja, pač pa sestavlja pretežno količino porcije kakšna testenina, makaron ali kak sli- čen krompir. Tako človek dobi vtis, da tisto, kar dobi na pladnju, še zdaleka ni vredno objektivno gledano več kot sedem dinarjev, dodatek pa na zahtevo dobiš le v obliki kompota ali največ .še malo prikuhe. Bil je deževen dan. Moje delovno mesto je take karak- teristike, da veliko hodim skozi jedilnico, ker si na ta način skrajšam pot do skladišča za dobro tretjino, in če računam, da to pot prehodim v enem turnusu vsaj stokrat in da vsa razdalja znaša cca sto metrov, kar navrže cca deset kilometrov na turnus, dobra tretjina te razdalje pa znese tudi več kot tri kilometre, kar se kar nekaj pozna, če upoštevamo, da za tri kilometre pešhoje človek potrebuje, če hodi vzeto v povprečju pet kilometrov na uro, 36 minut, to pa niti ni tako malo, če računaš, da moraš zdajle vstali in hoditi šest- intrideset minut — neprestano! Kot sem že nekje ome- nil, je v našem kolektivu ob menjavi izmene redno pri- hajalo do anomalije, da so kakšne četrt ure po sireni, ko smo tovariši iz proizvodnje svoje obroke že pojedli, prišli v jedilnico naši vodstveni organi in se usedli za mizo, ki je stala za betonskim stebrom in je bila očem dokaj skrita, vseeno pa ne tako, da ne bi mogel Jaz preprosto opaziti Jasnega dejstva, da Je tem tovarišem servirano neprimerno več v mesu, ohrovtu in takem, kar nam drugim ni bilo tako zelo v moči. Tâ pojav se Je vršil tudi tistega deževnega dne. Namreč pred dobrim mesecem Je naša organizacija raz- pisala prosto delovno mesto v administraciji, katero je zasedla neka mlada tovarišica. Zdaj gre za to. da Jaz pač veliko hodim sem in tja in sem zato pač tudi več- krat na dan srečal tisto tovarišico, pri tej zadevi pa sem začel zapažati na sebi neke določene pojave, ki so se še posebej neprijetno deklarirali, kadar sem se obsodil sre-. čati to tovarišico na samem, sred dolgega, malo mrač- nega hodnika. V teh slučajih sem pod prvo redno ves nekako odrevenel, sapo mi Je potegnilo notri v pljuča in malo v želodec, kjer se je potem s to sapo napihoval nek predmet kot balonček, ki se je debelli in širil, dokler ni že ves otrdel in začel žutiti ob češariko v žlički nad že- lodcem, da Je bilo neznosno; zdaj nisem mogel niti vdih- niti niti izdihniti niti srce zgleda ni več moglo v redu snabdevati nog s krvjo, tako da so mi kolena klecnila, kosti so se mi zmehčale in sem se resno ustrašil, da ne telebnem tam pred njo spodsekan na vinas ploščice kot kakšen epileptik. No, in takrat, ko sem že pomislil na najnujnejše, je na lepem tisti balonček eksplodiral in: "V prejšnji organizaciji — bila sem na esdekaju — smo za deset din dobivali neprimerno boljšo hrano,... uomps! Je pozavgalo sapo ven, kot da bi mi kdo povez- nil čez usta tisto rdečo gumijasto stvar s štilčkom, ki jo rabiš za umivalnik odmašit — na negativni pritisk, ves ta čas pa je v hrbtu deloval občutek, da so mi napeljali pod kožo tiste drobne kravžlaste žičke iz kaloriferja, da se zadevajo med sabo in fino vibrirajo, samo da kalorifer ni vštekan, ampak ima vsaka žička notri v sebi kot en ozek rorček. kamor so nalili amoniaka, da vse skupaj globoko zmrzuie kot frižider. Naj zdaj povem, kaj smo imeli tisti dan za kosilo. Kot prvo: argo Juha z rezanci; potem, kakor se imenuje: ma- karonovo meso, ali kakor tovariši rečemo med sabo: makaroniflajš. To vsi veste, kaj Je: makaroni, politi z mesno omako in čez kakšen košček mesa, pri čemer se ponavadi uporablja govej bočnik. Kar se konkretno tega kosila tiče, moram povedati, da v svojem obroku nisem mogel našteli več kot dve do tri drobtinice omenjenega goveda, nikakor pa to niso bili tosi, saj Je vse skupaj, kar je bilo živega mesa, tehtalo največ 5 gramov. Se pra- vi, špageti: recimo dvajset dekagramov, 5 gramov gove- jega bočnika, argo Juha in eno Jabolko za priboljšek; če računamo, da stane kilo govejega bočnika 27 din, porci- ja špagetov {z vodo in porabljenim plinom vred plus šče- pec soli, četrtinka kocke argo juhe in žlica polžkov plus eno jabolko — v^e skupaj ne nanese več kot 5 din, če ra- čunamo, da Je bilo mesa le za O, ¡35 din. — No, pa pu- stimo to. Po kosilu mi je ostalo še nekaj prostega časa, ki ga ponavadi koristim tako, da grem sedet k tovarniški trgovini, kjer so drevesa in klopi, a danes Je bil deževen dan. Prisiljen sem bil stopiti pod napuščpri izhodu iz Je- dilnice, naslonil sem se na zid in prižgal cigareto. Na tem mestu moram dodati še nekaj važnega v zvezi s tisto tovarišico. To se je namreč zgodilo nekaj dni nazaj. Bilo je ravno tako po kosilu, sedel sem na klopi in vlekel moravo. Tedaj se po naši fabrški cesti pripelje tista mla- da administratorka v svoji stoenki. Spel se mi je začel tisti proces, da se je srce ustavilo in nisem mogel požreti sline in drugo. Tedaj pride tam čez iz parkirnega ta admi- nistratorka, točno k meni, reče zdravo in me vpraša, če se kaj spoznam na stoenke. Zasmejal sem se, kri mi Je šla v glavo kot pravemu butlju, sovražil sem se. Jezik pa mije kar sam govoril, da se nekaj malega spoznam. Ona je veselo rekla, da potem pa če bi lahko pogledal, zakaj se hauba noče odpret. Zajel sem sapo in odšel za njo, počutil sem se pa tako, kot da bi letel dol z nebotičnika in bi mi bilo že malo vseeno. Zanimivost Je zdaj v tem, da sem res vedel, kako se hauba odpira, ker se to kar naprej dogaja Branetu, in vem. S precejšnjo težo se na- sloniš na tisti kaveljc in pritiskaš gumb od ključavnice notri in ko se cela šasija pogrezne prav do amortizerje- vih zglobov, tedaj naredi plink, pokrov popustiš in se odpre. Gre pa predvsem za to, da sva se preko tega do- živetja nekako spoznala in sva s tem prišla v take odno- se, da sva se redno pozdravljala, kadar sva se srečala. To sem hotel povedati. Slonim tako na zidu, kadim in gledam dež, ko pride zdaj ta administratorka k meni, reče zdravo, potegne cigareto iz škatlice in me zaprosi za ogenj — meni pa spet vse ti- sto, ne bom ponavljal. Težava Je bila zdaj večinoma v tem, kako naj dosežem, da Ji prižgem cigareto, ko se mi roke tresejo kot žolča. Ona pa se samo nasmehne, kot to znajo take ženske in se naredi, kot da sploh ni nič opazi- la. Jaz pa sem čutil, da sem dolžen razlage in sem rekel, da: ' 'Ne vem, kaj je to, ampak po vsakem kosilu tukaj mi je slabo za kozla t. " Ona Je puhnila tisti dim ven, pogledala malo v nebo, po- tem pa resnobno v mene, kot to delajo vse take ženske, ki lahko kar naenkrat iz največjega humorja zgrmijo v smrtno resnost, kar me vedno znova preseneča, kajti mnogokrat se mi pripeti, da stresam šale in se spakujem, ko sem s kakšno prijateljico in se ta nekaj časa kar duši od solz in zvija od smejalnih krčev, potem pa me na pri- mer, ko vidim svoj uspeh, malo predaleč zanese in v za- gonu prekoračim neko mejo, do kamor bi se še smelo hecat, tedaj pa ona kar naenkrat pof! še vedno s solzni- mi očmi, a totalno resna kot bi ji umrla mama — me gleda z nekim očitanjem, prezirom in tako dalje, med- . tem pa se jaz še kar naprej krohočem, ko me še naprej nese in se ne znam tako hitro zaustaviti kot ona. Takrat šele vidim, kakšen bik sem brez občutka in da sem vse zavozil. "Se tudi tebi zdi, da s to hrano nekaj ni v redu, " me je vprašala popolnoma resno administratorka, da sem bil prisiljen odmakniti pogled. "Jasno, kako da ne. Plačujemo po petnajst din, kaj pa nam oni dajo pod makaroniflajš — kot psu: kruh poma- žeš v špeh in mu ga vržeš, on pa v svoji pasji veri in zve- stobi jé svinjski karé na žaru. " Administratorka se ni, kot nisem pričakoval, niti malo nasmehnila, temveč .se je nekam zagledala, kot da na ne- kaj misli, in rekla: "V prejšnji organizaciji — bila sem na esdekaju — smo za deset din dobivali neprimerno boljšo hrano, tukaj pa, kot da bi z varčevanjem pri hrani pokrivali deficit v dru- gih sektorjih. Čudno se mi zdi, da vodstvo nič ne ukre- ne, saj navsezadnje tudi oni jedo tukaj. " Tedaj sem pač bleknil, kot to jaz dobro obvladam ob najbolj neprimernem času: "O, oni že jejo tukaj, samo malo drugače!" "Kako?" se je začudila tovarišica in me pogledala v oči. "Kako — to — drugače?" Zdaj sem ji pač moral razložiti vse od kraja, če nisem hotel izpasti .še večji butec, kar pozneje takointako sem. To, da prihajajo izven termina, da sedijo tam za stebrom in kaj vse dobijo, česar mi iz skladišča ne. Ženska je pre- bledela, pohodila cigareto in se osuplo zastrmela vame: "In ti vse to kar takole gledaš, nič ne rečeš, nič ne storiš proti temu, kakšen delavec pa si, čudno si predstavljaš samoupravljanje. " "Kaj pa naj naredim", sem vzkliknil in razširil roke, "naj grem tja k mizi, jim odgriznem pol klobase in re- čem: eto ti, tovariš generalni, da vidiš, kako ti delavec strada in kako bi še jedel, če bi imel, ali kaj?" "Oh, vi se norčujete, "je nejevoljno rekla tovarišica in pogledala vstran. Nastopila je dolga in mučna tišina, samo štropotanje dežja se je slišalo kot da mi bije ob možgane. Tedaj se je v par trenutkih prelomilo in zgodilo tisto, kar se redko v življenju. Dolga leta se ti nekaj vseda v srce in glavo, razni vtisi, občutki, vidiš razne nepravilno- sti po kolektivih, korupcijo, vidiš, kako nekateri izigra- vajo zakone in ne vem kaj še vse in se kar nekako nava- diš na vse to, čeprav obsojaš, ampak vseeno kar trpiš in si svoje misliš, češ kaj bi ravno jaz nastradal, če se tudi drugim nič ne da. Potem pa pride enkrat v življenju tisti hip, v katerem se nekaj kar takole prešalta v tebi in si drug človek in vidiš, da si res cepec, ker samo gledaš in nočeš biti nič več kot drugi, ki samo gledajo. In to se je tedaj meni točno tako zlomilo, ko me je ta ženska pogle- dala, kar znajo res samo one. Bil je namreč ravno tisti čas, ko so vodilni mogoče že kosili. Pohodil sem čik in^ planil v jedilnico. Ko sem korakal po jedilnici mimo okna, sem še enkrat pogledal skozi in videl, kako me skoz šipo gleda administratorka in se mi smehlja! Bil sem kot dinamit na gumi. Bil je deževen dan. Mirno sem stopil k mizi, kjer so obedovali in se smejali vodilni tovariši. Takoj sem lah- ko registriral razliko v kvantiteti in kvaliteti hrane, ki jo jemo mi in oni. Dočim smo mi jedli, kot sem že označil, makaronovo meso, so zdaj tile lovske zrezke v gobovi omaki in kruhovimi cmoki z brusnicami, meša- no solato in vsak po dva deci barbere. "Zdravo, tovariši, " sem rekel nasmejan in se razkoračil prednje. "Zdravo, Trampuž, "je rekel personalni in me začudeno pogledal. V tistem hipu sem poskočil ko satan: "Smo se tako zmenili, pička vam materina!? Smo mi kaj slabši od vas jebentiboga preklete kurbe in ti največ- ja, generalni!" Zgrabil sem za svinjski zrezek finančnega, ga vrgel na tla in zagazil po njem. "Vidiš, pasji sin, vidiš delavca so- cialističnega, kako gazi po kapitalističnem prascu. A ho- češ, da dam v časopis, hočeš, da sklicem delavskega, a, pizda ti materina prekmurska! Samo še enkrat da vidim, da takole posebej prihajale in se nažirate na naš račun, pa vas pofukam, da sami ne boste vedeli, kdaj in kako. Pa zdravo!" in sem se rahlo priklonil, privzdignil čepico in mirnih korakov zapustil bledo omizje. ♦ » * Trenutno sem se vrnil z nabiranjem gob in sedim v kuhi- nji za mizo. Pripravlja se k dežju. Se enkrat sem prebral, kar sem napisal. Niti se mi ne zdi slabo niti se mi ne zdi ne vem kako dobro, je pa iskreno in resnično, čeprav zdaj vidim, da mi ni uspelo najbolje podati gotovih ob- čutkov, ki sem jih doživljal pri vsem tem. Nimam še pra- ve mere, kaj je treba bolj poudariti, kaj pa bolj tako mimogrede. Bolj natančno bi moral napisati listo, kar je bilo v meni, ko sem šel v jedilnico in kaj sem občutil, ko sta se srečala moj pogled in pogled od administratorke na drugi strani šipe. Vseeno pa mislim, da je tudi tako malo jasno, v čem je stvar. Ne silim se biti ne vem kak- šen pisatelj, kar tudi nikoli ne bom, niti me ne mika biti, lepo se mije zdelo, da ste me povabili, naj kaj napišem, čeprav ste me izbrali kar iz telefonskega imenika, in sem pač napisal, nekoliko tudi zaradi tega, da bi tudi drugi moji vrstniki videli, da je treba včasih vseeno nekaj na- rediti, če lahko in če je dobro, čeprav se ti drugi smejijo in norca delajo. Če koga zanima, če so bile po tem inci- dentu kakšne sankcije, ga lahko potolažim, da ni bilo nobenih, stvar je šla sicer mirno mimo, nobeden ni od- govarjal, sem pa zato vseeno dosegel, da zdaj vsi jemo isti makaroniflajš in to ob istem času. Se to: naslov sem izbral kar tako, ker nisem vedel, kaj bi. Ravno zdajle je po radiu popevka Rejni dej. Tudi zunaj začenja deževali. Kar naenkrat se je stemnilo in zelo piha. Če bi bil pisatelj ali pesnik, bi ob tej priliki napisal kakšno lepo pesem, vas lepo pozdravlja in vam želi veliko sreče z vašo revijo Andrej Trampuž Ljubeljska 38 Kranj (Honorar lahko kar obdržite, ne rabim ga, vi ga verjet- no bolj.) Vstaneš tako zjutraj recimo ob devetih prezgodaj zame prepozno za poštene državljane greš v stranišče in se uščiješ potem v kopalnico {komfort moderne dobe) kjer se pogledaš v ogledalo in rečeš: Sranje. Gaber — biser svinja hkrati blenda vate z očmi iz leta 1969 ; ki ti hočejo povedati eno svojih mrko poštenih jutranjih zgodb kako i je včeraj objemal < straniščno školjko ) zaradi neznosne liubezni do tekile , kako I ■ mu je do tukaj... blaznih Irajerjev ^ '.glumčev in ostalih super tipov . kako I sovraži masovne stanovanjske žuro , malo droge malo pica ponajviše glupih priča , kako bi že rad menjal to ozračje vedno istih tint in nekje — nikoli se ne ve točno kje v miru snifal koko brez misli na prejšnje kikse kako noče živeti pohlevno s tem svetom uvoženih razsvetlitev jingov jangov in užitnih ikeban kako bi včasih — v trenutkih slabosti — tudi on rad imel kako žensko s katero bi životaril iz dneva v dan ne da bi mu bilo treba poslušati da je svetovni egoist, zakompleksan tip, samoljubnež, čudak ipd. kako se ne zeli podrejati zakonom nobene ušive klape pa naj so še tako lepi napredni nesramni ali bedasti kako je blef vsak dan boljši bolj prefinjen bolj ludnica! kako ni včasih nikogar da bi mu rekel da ti je zajebano in... sploh... in Potem se um i ješ počohaš po pleši in greš pit kavo v bleščeč pomladanski dan LETA ki ga vsi astrologi in horoskop označujejo kot tvoje Ir e t o v politiki ni smeha ni žura ni seksa ni ljubezni ni norenja ni pohote ni zabave ni pijanosti ni ceste ni čudes ni trav ni življenja ni prijateljstva ni zakrivljenosti (odločna zaČRTAnost) ni rojstev ni smrti ni ničesar omembe vrednega v politiki so samo besede besede skoraj tako kot v poeziji Smrdljiv umazan potepuh je sedel na starem mostu in razmišljal o hrani ki jo je želodec včasih prav nesramno zahteval. Skrivenčen petdesetletnik je neobvezno pristopil: Imaš Kokain? Nimam, lepi gospod. Veš. dobil sem tako babo pa bi... Vem, potreben si pa ti ne vstane. Stari je težil dan za dnem dokler ni tipu dokurčilo. Našel si je nov most kjer je pijan italijanskega vina v miru mozga I o lakoti in povoženih fu kači h Prišla je željna mene z nekakšnim čudnim cuckom za katerega sem rekel da je pizdolizec Bila je prizadeta Cela banda okoli mene je bila zakajena ne morem se spomniti kaj vse so govorili toda dobro so si jo privoščili Jaz je nisem mogel braniti ker: že res ljubezen in te stvari prijateljev pa le ne moreš izdati kar tako Vprašala me je za stotko Našel sem jo in odšla je s trolo domov Ta Čustva Edini glas prihaja iz globokih src nekje vmes med črto in rjavo ravnino. Skrivnostna prekatasta tema rojeva topel stik mehkih širnih poljan. Voda precizno gloda po blatnih kolovozih koničasti smrček je za vedno zlepljen z glino. Moč pojasnevanja je poletni vihar rdeče strešnike meče dol in odkriva gola rebra. Veter trga zaprašene pajčevine preganja ostarele sivobrade pajke na jarko svetlobo. Nemi zavezniki neviht oslepeli padajo po tleh sapa posuši žametna trupla v luskasto smet. Vse gre tako prelepo k vragu naslanjajo se le debeli kamni v hladni zabitosti. I. čas morda živi v koreninah bezgovih v šabesinem času se rojevajo majhni okrogli časki zabubljeni v lakirane oblekice sladkih popevk med marmornatimi kipi enega večera se sprehajajo lepi ljudje I as u I jas tega jutra pa je treba gledati zelo nazaj v potop velike noči včasih sežem v roko tistim ki so odšli pustili senčnate vrtove s hiškami in grozdjem in izbice temne lepo prepleskane II- sprehod preteklosti na zakulisnem obzidju velike in modre sence hodijo spredaj zadaj pa množice kriče skačejo v prepade v izbi tihi in velikih omar polni je sedel tujec utekočinjeni svet je pretakal med belimi dlanmi to kar je je povsod s prasposobnostjo spreminjanja novih oblik ljubezen je tihi vigvam ki zacveti v temi časa ///. spev eksplozija zanosa ven v odprto krila in korenine tujca gnezdijo sva prah vedno plešoč topla kri je pogodba poslana iz skupnega vozlišča najin let je preplet dveh polovičk v kometno celoto ki času zada neobzidano rano tihomorski otok zrasel iz žil dlani v tolmunu teme izginja umazanija dneva zarja kar tako prihaja v pojočem glasu sonca IV. lahkokrilci votlih kosti se ustavljajo povsod črede petelini osli in srebrni glas v bilkah krhkih trav prepotena telesa koprena na mrtvih očeh je veliki balon v žgočem vinorodnem kraju za ognjiščem pristanišče utrujenca na soncu povzpetje na ravnino neskončne črte tepena duša pade med šope rdečih nageljev v zeleni dolini izvirov zrahljano zglavje V. zono in beli strah v gozdu prežene živa misel spust v grapo podrtih mlinov za hribom neseva kako temnooko si nekoč prišla na hrbtu večera tako sem brez predrznosti in pohlevnosti od nikoder in povsod na valu in odhajam odhajam in prihajam in ne bom prišel ne odšel. mladeniči pokajo svila oklepa in ljubi dih izdiha na prav zadnji postaji pod tračnico kaplja za njo se dodaja in odvzema i kako moči vse naenkrat i drobno imenovanje ^ trepet mladega srca ^ v zadimljeni temi i pesem, sama zase ob sebi na obzorje postoj kdor mimo greš ob sebi postoj kdor mimo greš na obzorje na obzorju postoj kdor ob sebi mimo greš niti mimo niti vase ostaniva obzorje kakor sva onkraj vseda se mir nalaga v plasti vse mogoče onkraj vse mogoče se vseda v mir mi pa vedro, vse mogoče: vsedamo se se nalagamo v plasti popoldanska detelova varianta sonce je seženj nad hribom drevo detelu odtrkava sonce je za hribom drevo detelu odtrkava popoldan je drevo je detel je večer je ti pa kakor hočeš kdaj I kadar pač rana ura zlato tele moli taco za katerim grmom kar naj se zvečeri pa pade mrak I pade vznak moli vse štiri od sebe kaj imaš od tega dopoldanska detelova varianta sonde je seženj nad planjavo drevo soncu od s i ja va sonce je visoko nad glavo drevo soncu odsijava dopoldne do opoldne je detel inkognito le dan pour le dan traja dan zadaja lepe vaje vaje za saje črne vaje vaje za veje zelene vaje rumene vaje dan ko traja zadaja mnogo nepotrebnega dela da bi se le zdel pomemben v svetu človeške (simbolne) menjave sta življenje in smrt v ravnotežju. V svetu blagovne menjave zmerom bolj prevladuje življenje; cilj je: popolna iztrebitev smrti, večno življenje. To neskončno perspektivo odpira filozofija že od Platona, predvsem pa novoveška meta- fizika od Descartesa do Nietzscheja; tudi religija že od tedaj, odkar počiva na enoboštvu, na bogu kot absolut- nem, večnem, neskončnem, začetku in koncu, nagibu in smotru. Druga plat religije, kolikor ta nadaljuje predno- voveško in predneolitsko izročilo, je še v človeški menja- vi, vendar zmerom bolj le formalno; nad smrtjo zmaguje Bog. Tudi umetnost je razdeljena med obe menjavi, ven- dar je človeška skrita pod ideologijami, izhajajočimi iz kopičenja, bogatenja in osmišljevanja. Ko grozi življenje kot rak odpraviti smrt iz človeške menjave, ko se bliža nevarnost, da bo ponorela rast samih pozitivnih celic podrla ravnotežje sveta, družbe in človeka (in s tem realizirala dejansko dokončno smrt), ker preprečuje odmiranje in s tem zamenjavo mrtve celice z živo, se oglasijo znotraj filozofije smeri, ki prepoudarjajo smrt, nesmisel, nevednost, norost, gnus in odpoved; s temi zoperživljenjskimi kategorijami, ki pa ne smejo ostati le miselne, ampak se morajo preseliti v telesno izkust- vo, pričanjsko območje, skuša filozofija omejiti razcvet raka (bogatenja — produkcije). Nasproti neskončnemu duhu izigra končno telo, nasproti abstraktni zavesti konkretni čut, nasproti idealiteti fakticiteto, nasproti božanskemu brezčutnemu in zmagovitemu bolečino in poraz. Zamisel te tako imenovane pesimistične, absur- dislične, navidez negativistične usmeritve Je ta, da skuša na daljši rok rešili svet, družbo in človeka, ker naj bi upoštevanje drugega pola {smrtnosti') znova omogočilo za obstoj človeškega sveta nujno potrebno (človeško) menjavo. To navidez negativistično, destruirajoče priza- devanje je značilno predvsem za moderno literaturo. Vanj sodi tudi povest Iva Andriča: Prokleto dvorišče. Vendar spada vanj le z eno svojo platjo; z drugo je v človeški menjavi. Pričujoči esej bo skušal upoštevati in tematizirali obe. Andričev literarni tekst je vložna povest; vkleščen je med dva dela, dva takta prizora, v katerem meniha popisujeta revno zapuščino pravkar umrlega sóbrala fra-Petra. Religiozno krščanska institucialna in verska komponenta je v Dvorišču povsem odsotna. Ni ne boga, ne kakršne koli večne perspektive. Umrli človek ne gre v večnost, v nebesa, ampak v nič, v popolno pozabljenje. (Ohrani ga le literarni spomin: umetnost. A to je druga raven.) Svet ne napreduje od manj bogatega k bolj bogatemu, razvitemu, vsestranskemu, ampak od rev- nega življenja skromnega fra-Petra do njegove smrti, ki je simbol absolutne revščine: neimetja kot takega. Se celo u born i redki kosi fra-Pel rove osebne lastnine (kle- šče, žaga...) "topo padajo na kup"; porodično se kopiči edini kup, ki je ostal. Par revnih predmetov, osam- ljenih, zapuščenih na kupu kvečjemu izostruje ničnost lastnine, neobstoj človeka kot lastnika, kot posestnika reči in duše, zaslug in duhovnih vrednosti. Fra-Peter ni opisan kot do kraja reven samo na koncu povesti ob smrti. Tudi ves čas poglavitnega doga- janja, na prekletem dvorišču, v zaporu, nima nič. Pisa- telj se hote ogiba, da bi ga podrobneje karakteriziral. O njem pove komaj kaj: da je skromen po rojstvu, vzgoji in naravi. Fra-Peter je v posebnem in poudar- jenem pomenu besede reven: nima tolstojansko razčlenjene duševnosti ne bogatega življenja. Pisatelj mu ne posveča podrobnih razčlemb, ne obnavlja tenčin in groz fra-Petrovih duševnih stanj, zamisli, reakcij, globin, muk. Fra-Peter ni razvila, mnogosiranska oseb- nost. Prav v tem pa je Andričev namen in značaj teksta. Fra-Peter je le spomin, le zabeležba v flavi. Nikakr- šnega melodičnega gledanja ni v njem, kol, recimo, v novem romanu; nikakršnega filozofskega mozganja, ideološkega obtoževanja, zanosno pomembnega trplje- nja, kot pri Dostojevskem; fra-Peter sploh ni pomem- ben, sploh ne vemo, ali kaj misli, ali kaj trpi. Oziroma: njegove misli in trpljenje niso osredotočeni okrog njega samega, niso uperjeni v subjekt: v poglobljeno, temalizirano razglabljanje o naravi in usodi človeka in sveta, niso narcisoidni avtizem novoveškega človeka, ki je sam sebi središče sveta in za katerega je svetovno bistvo njegova osebna muka, položaj, pomen. Fra-Peler je neomejeno odprt nasproti svetu, nasproti drugim in drugemu. O sebi ne govori (ker ga kot jazstva ni). V fra- Pelru živijo, trpijo, se smešijo, nasiljujejo, begajo umirajo drugi; on živi_in umira_z njimi in v njih. Le v tem pomenu (kot medij) je glavna figura povesti. Namesto njegovega jaza, le osrednje kategorije novove- ško neolitskega človeka subjekta, blagovnega nakopiče- vavca in integratorja vsega vase, v celoto svoje osebe, so podani in se dogajajo ne drugi jazi, ampak bolje rečeno značilnosti drugih, njihova posamezna stanja (čvekanje, sanjarjenje, preganjanost, strah, surovost, nasilje; vsa- ko od teh stanj je značilno za neko figuro iz dvorišča: za Karadjoza, za Zaima, za Haima... ). Pred nami sla obe menjavi: prvič človeška menjava, in drugič poudarjanje smrtnosti, končnosti kol notranja opozicija, notranja negacija (avtodekonstrukcija) blagovne menjave. Človeška menjava: fra-Peter v vložni povesti. Fra- Peler .se kot tisti, ki mu ni do akumulacije, do zmage, ugleda in oblasti, ne poslavlja zoper druge kot agresiv- než. kot ekspanzija nagonov, potreb, prepričanje (skriva celo, da je menih), ampak je neznansko odprl. Nasilju- jočemu svetu se aristokratsko, vzvišeno ne umika v svoj bivši, civilni, zunajzaporniški svet (kot oba bolgarska meščana); sploh se ne umika in o tem zunajzaporniškem svetu sploh ne misli, ne beži vanj. Zanj tako rekoč ni sveta zunaj tistega, ki ga trenutno živi. (In Andrič določno pravi, da se na tem dvorišču, za tiste, ki se mu predajo, prihodnost in preteklost izgubljata, da ostaja samo zdajšnosl.) Je, kjer je. A ni zid, ob katerega drugi zadevajo, zaprt krog, ki odbija kot integralni jaz, kot utrjeno mesto, kot ščit lastne avtonomije. Odprt je, če- tudi ne koruptibilen. Drugi stopajo vanj, a ga ne zase- dejo, ne podvržejo, ne izropajo, ker nima nič, mu ne morejo nič vzeti (tudi ponižati ga ne morejo, ker ne stoji na nobene višini), ker ni delovna, kakor koli koristna sila, ga ne morejo podvreči, ker ni mesto, ga ne morejo zasesti. Ni fiksen kraj, ni topos. Je tu, na tem svetu, a samo zalo, da drugi (ljudje in reči) lahko so — kot je nekdo drug zanj to, kar je on za druge. Kdo je to? Pisatelj? Fra-Peler je možnost, ki druge — vse figure povesti: samo Prekleto dvorišče — omogoča. Je možnost, ki je omogočila. Če ni takšnega človeka, ni nobenega dvori- šča, nobenega samostana, nobenega plastičnega reliefa sveta. Svet bi bil en sam podivjan vrtinec nasiljevanj, ideologizacij, ekspanzij, subjektivizmov. Za nič ne bi mogli reči, da je. Vse bi bilo le vredno ali nevredno, vse le uporabna ali tržna vrednost, manipulirano, opredmeteno, izrabljano in zlorabljano. Svet bi se spre- menil v radikalno instrumentalnost: v vse razpolož- ljivost. Šele s fra-Petrom se besno kopičenje vsega, ki drvi v denaski nič, ustavi; kajti soočeno s simbolom revščine kot take, z ne-jazom, z odprtim prostorom, izgubi svojo totalitarnost in se pokaže v svoji drugi stra- ni: kot človeško. Fra-Peler je hkrati simbol za slehernega umetnika. Umetnik je tisti, ki izstopa iz sveta akumulacije vred- nosti; s tem da se daje v človeško menjavo, da ne ceni više svojega življenja od drugega, življenja od smrti, da se noče narediti za jaz, šele omogoči ravnotežni obstoj sveta: znaki (ki sami na sebi vse, kar je zunaj njih, le označujejo, markirajo, žigosajo, predmetijo, poškodu- jejo, pijejo kri, zasužnjujejo, trpinčijo; znaki so najvišje oblike blaga) se pod njegovo odprto in dajajočo roko razstrejo, izza njih se pokaže človeško. Ker je umetnost nastala šele v novi dobi (prej je bila spojena z vsem ostalim v človeško, prej še ni bilo diferenciacije in delitve v nasprotja in protislovja), je paradoksalna dejavnost — slika — možnost, ki označuje, a obenem odpira: pod znaki se razpira človeško, pod blagom (realileto) simbolično. Rob blagovne menjave (metafizike) v okviru pove- sti: Poleg poteze človeške menjave je za fra-Petra značilna še ona, ki sem Jo imenoval notranja opozicija smrtnega telesa zoper neskončni duh biti in boga. Prekleto dvorišče se začne in konča s smrtjo. Ta smrt — smrt konkretnega fra-Petra — Je odhod v nevr- nitev, nevrnitev v menjavo. Vse zasipa sneg; kar se vidi izpod snega. Je le fra-Petrov grob, prispodoba zasutosti. Andrič pravi dobesedno: "in tu je konec. Ni več ničesar. Samo grob... izgubljen... v visokem snegu, ki se širi kot ocean in vse spreminja v hladno puščavo brez imena in znamenja. Ni več niti povesti niti pripovedovanja. Kot da ni niti sveta, zaradi katerega Je vredno gledati, hoditi in dihati. Ni Istanbula niti Prekletega dvorišča. Niti mladiča, ki je umrl še pred smrtjo ... Niti nesrečnega Hai ma. Niti črne A k re. Niti človeškega zla, niti upanja in upora, ki ga zmerom spremljata. Ničesar ni. Samo sneg in pre- prosto dejstvo, da se umira in odhaja podzemlja." (Podčrtal T.K.) Te besede zapiše pisatelj v predzadnjem odstavku knjige. V zadnjem dodaja: "Tako se zdi mladeniču ob oknu... A samo za trenutek. " Mladenič se je potopil v spomin na povest, zasenčila ga Je misel na smrt. Potem se je prebudil, zaslišal zvok kovinskih predmetov — fra-Petrove žage in klešč, njegove revne zapuščine, kako pada na revni kup; žaga in klešče sta prispodoba sveta, ki temelji na delu. Ljudje živijo naprej: delajo, da bi se preživeli in obživeli (čeprav se sama povest — tudi Prekleto dvorišče — konča), ne pa da kopičijo. Res da ne delajo v pomenu kapitalizacije dobrin ali razširjanja človekovega bogastva (obrti, industrije, znanosti; delov- no gospodarskih kapacitet); fra-Petrovo delo prispo- dabljata le orodji, ki služita le enostavni reprodukciji; res da ostane to delo znotraj omejenega prostora, zno- traj samostanskih zidov in sveta ne spreminja v smeri presežne vrednosti. Vendar to ni bistveno. Delo se ne podarja, ampak proizvaja (bogastvo). Življenje, ki ostaja po človekovi smrti, je zgolj življenje dela, proiz- vodov in popisovanja — kopičenja: torej dokončna smrt, ki sama zase ne ve, ker se sama sebi prikriva in se navidez usmrčuje. Znotraj tega okvira, ki pa Je le okvir povesti, šest strani nasproti stodvajsetim. Je poudarjeno ono drugo: smrtno, umiranje telesa in duha, ki Je zbolel na smrt (Čamilova zblaznelost). Ta smrtnost se odvija na relaciji: spomin — pozab- il e nje. Na tej relaciji tudi umetnost ni več, kar sem analizi- ral prej. Prej Je bil neomejeni prostor, odprtost do brezkrajnosti, do neomejenosti; bila Je pot, mnogoterost poti; bila Je sprememba fra-Petra — človeka, umetnika — v neomejeno "sprejemnico", v prostor, v katerem človek ne sprejema darov, blaga imetja, ampak ljudi, da bi oni bili namesto nJega, da sebe menja — kot edino "moneto", ki Jo "ima" — z njimi, da sebe nado- mesti z njimi. Zdaj, na relaciji spomin — pozabljenje, se človeška menjava ukinja, izginja, nadomešča Jo nasprotje življenja — smrt. Prej življenje in smrt (bit in nič) nista v nasprotju, ampak se sopogajata, soomogočata, sopretakata; svet ne temelji na izključujočih se nasprotjih, ampak se podarja v sopregibajoči se menjavi. Čami I vstopa v fra- Petra, sultan Džem v Čamila, vse dvorišče v fra-Petra, vse dogajanje povesti v pisatelja, pisatelj v dogajanje Dvorišča; meje ni, vse se "shicofreno" odpira, meša, priklaplja, menja. Zdaj se uveljavljajo nasprotja med resnico in videzom: mladeniču ob oknu se absolutna smrt le "zdi". Med zavestjo in čutnostjo: mladenič se "budi", realiteta mu prihaja v "zavest". Med življe- njem in smrtjo: naenkrat Je življenje le videz, le zgodba, pripovedka, medtem ko Je resnica smrt — fra-Petrova konkretna dokončna smrt. Med delom in smrtjo: čeprav fra-Petrovo samostansko delo ni akumulativno kapi- talsko. Je vendar delo, se pravi vrednost; življenje, utemeljeno na delu, se lahko reproducira, ne more pa se človeško zamenjavati, ker se v blagovni menjavi menja- jo proizvodi dela, izdelki, ne pa ljudje sami s svojo ljubeznijo, žrtvovanjem in smrtjo; menjava izdelkov je že prekritje človeške menjave, njena blokada; iz dela kot produkcija nujno raste kopičenje, izdelki postajajo blago, človek sam sebe menja kot blago; za človeka ni več značilno, da J e — Je samo, če se daruje — ampak da i m a ; človek se po-stvari. Fra-Petrovo običajno, realno življenje Je teklo na dveh ravneh: na eni je bil "znamenit urar, puškar in mehanik", "strastno Je zbiral vsakršno orodje". Ta del Je v Dvorišču le mimogrede omenjen. Ker se veže s popisovanjem fra-Petrove zapuščine, gre očitno za raven, ki je najbližja kopičenju; sintagme kot "zbira- nje", "zapuščina", "popisovanje" so iz sveta akumu- lacije. Ni pomembno, da fra-Peter teh predmetov ni dajal v blagovni obtok. Za orodje Je "trosil samostan- ski denar", orodje je "ljubosumno varoval pred vsa- komer". Spet sintagme iz istega sveta: "trošenje", "denar". "Ljubosumnost" Je lastnost, ki izraža člove- kovo željo, da drugi ne bi niti uporabljali, kaj šele dobili v last njegovo imetje; ljubosumnost se izključuje z ljubezenskim predajanjem in odprtostjo. Nazadnje "varovanje"; človek varuje, kar ima, varovanje Je hra- njenje, branjenje, zadrževanje pri sebi, torej spet potrjevanje sebe kot lastnika. Da bi fra-Peter uravnotežil svoje na delu in ljubo- sumnem zbiranju orodij utemeljeno ekonomsko, "neolitsko" življenje, si Je poiskal njegovo nasprotje: vanj je iz notranje gnanosti dobesedno zbežal. To nasprotje Je fra-Petrovo nenehno pripovedovanje "o svojem nekdanjem prebivanju v Carigradu". + O teh dveh mesecih, preživljenih v istanbulskem preisko- valnem zaporu, je fra-Peter pripovedoval več in lepše kot o vsem drugem. " Ne o uspešnih dogodivščinah, o zmagah, o potovanjih čez morja, o ostalih mescih, prebitih v Carigradu na svobodi; ampak ravno o naporu, o kraju in času, kjer ni imel nič, kjer Je bil izpostavljen na milost in nemilost nedoumljivi .samovolji oblasti. Upoštevajmo tudi, da fra-Peter ni bil noben upornik, ki bi pripravljal vstajo zoper oblast; noben revolucionar; niti kritik ne. Bil Je povsem drugje in ' drugo. V zapor se Je po tolikih letih vračal v spominih zato, ker Je bil to, kot se zdi, edini čas, ko je živel med ljudmi tako, da so vstopali vanj (posebno nenavadni prijatelj Camil). Vračal se je v čas, o katerem (in o sebi v njem) je čutil, daje. Čeprav je res, da Je tega pretek- lega sebe — sebe kot človeško, menjajočega se — lahko ponovno preživel (oživel) le na literaren, na umetniški. na posreden način: s spominjanjem, slioz pripoved. Та^ /lip se je seveda že odmalcnil od prave člove.šlce menjave,", ta je bila dejansko že zdavnaj minila. Ta hip je hotet nekdanjo menjavo obnoviti kot svojo lastnino: kot nekaj, kar kar naprej traja, kar se da — takorekoi^ večno — ohraniti. S tem pa jo je ubil. Človeška menja-, va je neposredna, predvsem pa nenehoma minljiva, i smrtna; dar — žrtev, odpiranje kot samopredajanje —i je lahko dar le tedaj, če se človek ves, brez ostanka, brez rezerve — brez spomina — daruje drugemu.^ Če darovavec ohrani zavest vrednosti svojega daro-> vanja, če se spominja svojega daru kot nečesa zani-i mivega, velikega, pomembnega, je dar pri priči razdarA jen, spremenjen v proizvod (lepe) duše, v dokaz (dobreA ga) značaja, v potrditev (moralnega) darovavčevegtj> jaza. Ni več dar, ampak vložek v podjetje sveta, kii prinaša (moralne) obresti: darovavcu daje zavest smisel-i nosti njegovega dejanja, vrednosti in smiselnosti njego^ vega življenja. i Spomin je kot ohranjanje — nekdanjega — smisla, ¡ nekaj s čimer se še danes lahko manipulira. Fra-Peter je s spominjanjem-pripovedovanjem na obdobje svojei odprtosti utemeljeval in osmišljal svoje preostalo življe-\ nje; ta način je moral gojiti tem bolj zavestno, čim bolj se je bližal smrti, absolutnemu koncu živega, posebnega telesa. (Smrt je pojmovana kot absolutni konec ravno\ — in edino — s stališča blagovne menjave; edina^ vrednost le-ie je. Življenje: Ohranjanje, Kopičenje.) КеП se v .samostanskem življenju fra-Peter ni več odpiral: (ampak je predvsem zbiral), ga je smrt morala ogroziti kot nesmiselni konec. In res, Andrič povezuje že nave-i deni stavek o tem, da je fra-Peter o "zaporu pripove-. doval lepše in več kot o vsem drugem", z naslednjim., stavkom, v katerem opozarja na menihovo bližajočo se^ smrt: "Pripovedoval je... kot lahko pripoveduje težka bolan človek, ki se trudi, da sobesedniku ne bi pokazal, ne telesnih bolečin ne svoje pogostne misli na bližnjo- smrt". Spomin ima moč, da odmika, prekriva, ukinja, nesmiselnost smrti. S tem pa ravno razkriva, da je, spomin lahko le ohranitev pomena (smisla, vrednosti) ini nujno pozabljanje samega daru. Kot človeško ne menja- joči se je ostareli fra-Peter moral smrt pojmovati kot končno, kot nesmisel, zato je moral bežati po smisel v preteklost. — Ni natančno ta struktura ona druga —i neumetniška — plat literature, umetnosti, ki umetnost] vključuje v neolitsko novoveški svet, jo dela za blago\ med blagom, za vrednost med vrednostmi, za smisel- pomen med drugimi smisli-pomeni blagovno proizvod- nega sveta (in s tem prekriva prvo plat: umetnost kot človeško menjavo)? ■ Na tej relaciji ni rešitve. Smrt in življenje si stojita nepomirljivo druga zoper drugo; dokončni nič in\ neskončno požrešna bit si kažeta zobe v izključujočerri. se boju. V okvirnem uvodu pi.satelj lepo postavi oba člena vj nasprotje. Na eni strani opisuje popisovavce zapuščine, preživele, ki obravnavajo pokojnega brata kol klešče irt sekiro, kot znak za določeno — blagovno — vrednost:. "Ljudje, ki popisujejo pokojnikovo zapuščino... so predstavniki zmagovitega življenja, ki gre svojo pot, po svojih potrebah. To niso lepi zmagovavci. Vsa njihova zasluga je v tem, da so pokojnika preživeli ... Zdijo se kot ugrabitelji, kot grabljivci, ki jim je zagotovljena nekaznovanost. " Akumutirajoče življenje zmaguje, ker grabi. Blagovna menjava je grabež. Na drugi strani stoji nemočna, a dokončna in izravnavajoča smrt: "Ko jih človek tako gleda in poslu- ša, se vse v njem nehote obrača od življenja k smrti, od tistih, ki štejejo in prisvajajo, k tistemu, ki je vse izgubil in ki nič več ne potrebuje, saj njega samega več ni." (Podčrtal T.K.) Zoper brezumni optimizem-vitalizem prisvajajočih, ki kopičijo lastnino, ki štejejo (metafora za novoveško preračun- ljivost, za znanost, tehniko in trgovino, ki je reificirana človeška menjava), je izigrana popolna izguba, ki je potrdilo niča; človeka več ni. (Medtem ko v človeški menjavi smrt ni nikoli brezprizivna in življenje nikoli do kraja zmagovito. Človek umre le v horizontu biološko-znanstvene smrti. V paleolitskem svetu pa ne premine, niti njegovo telo ne, menja se v telesu drugih, družbe, sveta, kamnov; vsi ti so človeški svet. A se ne vzdigne v vrednost, v večnost, ni — po biološki smrti — le kamen v stavbi te ali one ideologije, ni dokaz, da ima nekdo prav, ampak je zato kamen, da se bo lahko znova menjal.) 2. Osnovna stanja v Prekletem dvorišču so: odprtost za druge, smrt, zapor, blaznost. Prvih dveh .sem se že dotaknil; na vrsti je tretje. Glavna figura knjige je najbrž dvorišče samo. Je konkretno in obenem metafora. Pisatelj ga opiše: "Petnajst pritličnih ali enonadstropnih stavb, zidanih in dozida vani h v teku več let, povezanih z visokim zidom, zapira ogromno, podolgovato in strmo dvorišče povsem nepravilnih oblik. " V tem Slavku je simboliziran značaj dogajanja Dvorišča. Ne gre za zapor, kakršnega pozna Evropa od XVIII. stoletja naprej: za stavbo m v nji za celico, pravilnih oblik, kockasto, zaprlo z vseh strani, v cemen- tu in betonu. Idealna celica kakor jo je zasnoval Bentham, gleda le k osrednjemu stružnemu stolpu, k bogu, k središču vesolja; je higienična, disciplinirana, izčiščena kombinacija šolskega razreda, samostanske celice, kasarne, poboljševalnice. V nji skuša država zlo- činca najprej osamiti, da bi ga nato v policijsko pedago- škem procesu prevzgojila; ne toliko kaznovati, kot prilagoditi moralno delovnim normam meščanske družbe: temu, da bi se odrekel samemu sebi in postal poslušen skopijenec. Vse drugače pri Andriču. Prekleto dvorišče gotovo da ni zdravilišče, ni počivališče sredi borovih gajev in čudovitih jezerc. Vendar ni zaprta kocka ali kvader. "Samo pred stavbo, v kateri so stražarji in upravne pisarne, je nekaj kaldrme; vse drugo je siva in trda .steptana zemlja, iz katere trava ne more pognati, toliko ljudi jo od jutra do večera tepta. " Trava sicer ne zraste, vendar je v tleh; morda sem in tja kaka bilka vendarle pogleda v sonce. Noge jetnikov čutijo pod podplati zemljo, ne beton. Okrog sebe vidijo zaporniki različne kolibe. Dvorišče je nepravilne oblike; pravilnost v pomenu evropske zna- nosti, geometrije, idelanih razmerij, zakonitosti v istosmerjajočega reda se še ni uveljavila. V veljavi je še srednji vek: model katedrale, gotskega mesta, vijug, trebušastih črt. daljica ni še glavna oblika, tudi kvader in iivadrat še ne, še ni baročnega pravokotniš/cega trga, na katerem je vse pregledno in pravilno. Se je stik z ranotero zemljo: z oblikami rož, rastlin, živali, gozdov, debel, človeškega telesa. Kvader še ni postal model, po katerem se morajo ravnati tudi človeško telo, čustvo, misel. "Dva tri revna, brezkrvna drevesa, razpršena le v sredini dvorišča, zmerom ranjena in oguljena, živijo mučeniško življenje. " Ranjena, da, vendar vseeno dre- vesa, znamenje živega in ne pedagogiziranega, kvadrilji- ranega, reduciranega. Nad glavo ni stropa, ki v evropski moderni celici pritiska na možgane, omejuje pregled, zasužnjuje bolj od vseh verig. Andrič sicer pravi, da se "iz dvorišča ne vidi ne mesta ne pristanišča ne zapušče- nega arzenala ob obali pod njo. " Vendar jetniki vidijo "samo nebo, veliko in neusmiljeno v svoji lepoti, v daljavi na drugi strani nevidnega morja nekaj malega zelene azijske obale, sem in tja tudi kak vrh neznane džamije ali velikanske ciprese za zidom. " Nebo, džamije, ciprese; a predvsem nebo. Kaj ni to kljub vsemu nekaj povsem drugega od evropskega zapo- ra? Človek še ni do kraja odtrgan od svoje zemlje, od svojega nekdanjega, bližnjega mu okolja, s katerim je živel v ravnotežju in notranji intenzivni komunikaciji, še ni spremenjen v pravni subjekt, to je v realno objekt, še ni državljanska oseba, zvedena na pokoravanje držav- nim in moralnim zakonom, še ni učenec, od katerega se zahteva predvsem disciplina in notranje sodelovanje v učno-policijskem procesu, še ni porivan, gnan, prega- njan, a s sladkim, nevidnim moralno-pravnim in religiozno argumentiranim nasiljem od zibelke prek otroškega vrtca, šol, vojašnic, stanovanj v blokih, hiš v geometičnih mestih, vse do pravokotnega zadnjega počivališča v grobu. Človek še ni osamljen, higienično ločen od soljudi, zaprt pred njimi v jekleno škatlo, vsak pred vsakim. V Prokletem dvorišču se vse meša, okužu- je, prostituira, vlada prežemajoča se človeška promisku- iteta. Prostor srednjeveškega sveta; ta je sicer glede na lovske, paleolitske družbe že temeljito zaprt, ograjen v mesta, glede na moderno evropsko civilizacijo pa je še zmerom precej nezaključen, odprt navzgor, neblokiran navzdol, širok in prostran, da v njem še ne more priti do osamitve in izdelave individua (ta nastane v Evropi od XVII. —XVIII. stoletja naprej). Se utripa neurejena, gosta, lepljiva človeška grupa. Kako pravi Andrič? "To valovito in prostrano dvorišče je čez dan podobno tržnici različnih ras in ljudstev. " Bazar. Ni še čistosti rase, nacije, družine, duše, ideologije, stroke, vse se zliva v vrtinčasto reko, ki se sicer preliva znotraj zidu, vendar ni zamrznjena: teče šumi, se predaja nagonom, pada v slapovih, obrača, bruha. Pisatelj natančno opisuje "glasno in raznovrstno življenje": "Dvorišče nenehoma rešeta živopisni kup svojih stano- vavcev; zmeraj polno se stalno polni in prazni. " Neneh- no gibanje, srečavanje — kot v samem stambolskem mestu, kot turški državi, kot v evropskem srednjem veku, pred obdobjem disciplinsko znanstvenega totali- tarizma. Pisatelj posveti sicer več strani opisu tega, kak- šni in kdo ti stanovalci so. Vendar jih ne namerava individualizirati; gre mu, da bi podal barvitost raznote- rega, mnogovrstnega, neenotnega. { Najznačilnejša metafora za to dvorišče je naslednji opis: "... vse to dvorišče ječi in se trese kot ogromna otroška potresavka v velikanovi roki; ljudje v nji pople- sujejo, se krčijo, udarjajo drug v drugega in se zaleta- vajo v zidove kot zrna v tej potresavki. " Nekdanji nomadski paleolitski svet se je sicer zaprl v potresavko, takšna je pač logika neolitika, mesijanske civilizacije, enoboštva, državnosti, blagovne menjave; je pa ta potresavka še zmerom ogromna. Ko se v nji ljudje in ljudstva kotale sem in tja, posiljeni vanjo, vsaj zadevajo drug na drugega, meso na meso, telo na telo, usoda na usodo; ni še totalne oddelitve posameznika, ni še prede- lave njegovega telesa v nosivca dolžnosti, v skrbnika za lastno reprodukcijo, v delovno silo, v stroj. —Najbrž je odveč poudariti, da je Andričeva obravnava konkret- nega zapora — prekletega dvorišča — le prispodoba za | celotno človeško družbo predevropskega, predmoder- I nega tipa. Zgodba o upravniku dvorišča ni naključna. Karadjoz še dodatno karakterizira naravo zaprtega prostora — dvorišča, zapora — kije svet. Evropski upravnik — vladar, kralj, voditelj — se loči od svojih jetnikov, podanikov še bolj, kot se vsak Evropejec od svojega tovariša. Moderni svet ne pozna tovarišev. (Nastanek tovarišije je vdor prejšnjega: arhaičnega.) Številka številki ne more biti tovariš. V matematiki ni notranje telesne komunikacije, preha- janja ene v dve, mešanje dve s tri; ena je ena in ne more biti dve, če je dve, ni več ena. Individuje veže (obvezuje) med sabo le zakon ali institucija kot sistem, v katerem je individuum vloga. Začel je kot prestopnik, skoraj kot kriminalec in ves čas službe pri policiji je tak tudi ostal. Njegove metode niso zakonite; samovoljne so. Vendar — za srednji vek je bistveno: samovolja na eni strani, pri vladarju, omogoča ilegalnost na drugi, pri ljudstvu. Srednji vek pozna nekak medprostor; v njem — v vmesnosti — se je naselilo veliko število ljudi, ali še točneje: z enim delom svoje narave vsakdo. Medprostor ni dovoljen, a je tole- riran. Stanovavci tega prostora so kršivci zakonov, norm, niso pa še zločinci; šele v moderni Evropi se vsak kršivec (prestopnik) pri priči radikalizira v hudodelca, saj postane zakon moralen in zato totalitaren (zunanji in notranji) — pobeg iz zapora ni več mogoč. Andrič piše: "In tako je ves čas ostal v najtesnejši zvezi s svetom nereda in kriminala, katerega je v mla- dosti za zmerom zapustil, obenem pa Je stal visoko nad njim in daleč od nJega. "Eno in drugo. Zunaj in znotraj; da, tudi znotraj. "Že od samega začetka Je Karadjoz 'delal odznotraj'. "Evropa Je razvila nasprotnost dveh polov: ker se Je spremenil človek z znanstveno, merljivo, pravno manipulirano količino. Je moral za vrati in- dividualnosti — nedeljivosti, atomarnosti — vzpostaviti zase (samo zase) ponotranjeni svet duše. Javnost — privatnost. Državnost — intimnost. Citoyen — bourge- ois. Zakon — morala. Pravo — duša. Sama nasprotja, med sabo v odnosu protislovnosti. Vsega tega v Dvori-1 Sču ni. Kar je zunaj. Je znotraj, in narobe. Kot v Tisoč | in eni noči. Kot v Iliadi. Kot v Božanski komediji. V Družba Je še grupa, ni še razred (šolski razred, plačilni razred, socialni razred). Ni še razpolovljeni red. "Zaradi svojega nenavadnega načina dela je bil Karadjoz veliko slabši, težji, nevarnejši, v določenem pomenu pa včasih boljši in bolj človeški od prejšnjih upravnikov. Njegov nenavadni odnos do dvorišča in ljudstva, kije kot počasna, motna reka teklo skozenj, je bil sestavljen iz brezkončnega in neujemljivega preple- tanja teh nasprotij. " Nasprotja v Dvorišču se ne izklju- čujejo, ne kombinirajo se na zunanji način, ampak so nasprotja v njem samem (tudi v Karadjozu); za naše pojme sploh niso nasprotja, ampak mešanica promisku- itetna. Karadjoz v resnici je oboje, samovoljnež in kriminalec, steber reda in ohranjevavec nereda. "Niti najstarejši in najbolj zviti gostje prekletega dvorišča niso mogli spregledati te Karadjozne igre, ki je bila povsem osebna, polna nenadejanih in drznih obratov in prevar, pogostna v nasprotju s pravili policijskega dela in postopkov pa s splošnimi družbenimi navadami. " Med vladarjem in vladanimi teče v Dvorišču tok silovite komunikacije, ki bi ji celo lahko rekli erotska, vendar nikakor ne v pomenu evropske ljubezenske lepodušnosti, ponotranjenosti. Karadjoz ne more brez kriminalcev, a tudi oni ne brez njega. Na eni strani so, "vsi začarani, spremljali in razlagali vsak Karadjozov korak in pogled, vsako besedo; bali so se ga, se mu izogibali ... bil je večen predmet pogovorov, obre- kovanj, zasmeha, preklinjanja, sovraštva, celo fizičnih napadov. " Na drugi strani pa so "ti isti ljudje govorili o njem z nepriznanim občudovanjem in si pripovedovali njegove podvige. Navadili so se na Karadjoza, se na svoj način spojili z njim. Sramote ga, a tako kot se sramoti ljubljeno življenje in prekleta usoda. On je del njihovega prekletstva. V stalnem strahu in sovraštvu so postali eno z njim in težko bi si zamislili življe- nje brez njega. " (Podšrtal T. K. ) Nekaj, kar je v čistunski Evropi nemogoče. {Ne govorim o konkretno empiričnih evropskih zgodovinah in dogodkih, v katere se še vse do danes, čeprav zmeraj manj, vpletata srednji vek in paleolitik, ampak o napredujočem duhu Evrope, o bistvu moderne metafi- zike in države.) Rabelj in žrtev sta v pravnem in moral- nem evropskem sistemu nespojljiva. Sploh ni več rablja, niti žrtve. Vsi smo enaki pred zakonom, vsi smo — po rousseaujevski ideologiji družbene pogodbe — sami iz lastne svobodne volje pristali na podreditev zakonu; zato nas zdaj udarja samó zakon, ne ljudje. Konkretni ljudje so tako rekoč le nebistveni izvrševavci volje zako- na, se pravi — posredno — tudi lastne volje slehernega zapornika. Moderni evropejec je sam sebe usodno ujel v sistem, v katerem je le člen; sam se je napravil za učen- ca, vojaka, državljana, evnuha: za predmet abstrakcije, ki se konkretno kaže tako, da je vsakdo od nas do kraja nesvoboden, že od plenic naprej svoje skopljenosti ne zavedajoči se suženj. Karadjoz pa ne spoštuje nobenih zakonov. Zapor- niku, ki pravi, da je nedolžen, odgovarja: "Ej, ravnali ste narobe... Kajli prav zdaj zapirajo nedolžne in izpu- ščajo krive. Takšen je novi red. Ker ste pred oblastmi izjavili, da niste ničesar krivi, boste morali ostati tu. " Čez čas pa je takšnega nedolžnika lahko pri priči izpu- stil, ne da bi ga sploh zaslišal. Storil je lahko kar koli. Med vladarjem in podanikom je oseben odnos, njuno razmerje je neposredno. Jasno je, da ne gre za pravo človeško menjavo. V Prekletem dvorišču imamo oprav- tka z vmesno stopnjo: s prehodom človeške menjave v blagovno, z nekakšno groteskno negacijo človeške menjave. Karadjoz in zapornik se menjata, vendar kot vladar in podanik, tako, da eden odloča in drugi ubo- ga; drugi je prisiljen ubogati (moč države, stražnikov, vojske, prebrisanost zasliševančeve pameti). A med njima ni dokončnega zidu pravne abstraktne forme: posrednika, ki ju ločuje in ki ne dovoli, da bi se člo- veško približala, odprla in menjala. Njuna čustva, in- teresi, strast, sovraštvo, ljubezen, navezanost, temne sile erotske komunikacije še niso privatizirane. — Tako se ves ograjeni, zaprti prostor dvorišča spreminja v živi tok človeške zmesi. Moderna Evropa teži k temu, da ne bi bil zanjo nih- če izvirno kriv. Tako imenovani svobodni podanik zakona naredi prestopek in postane kriv glede na zakon, ker krši skupni dogovor, pogodbo {ta pogodba pa je baje nastala — takšna je ideološka razlaga, legenda — da bi bili vsi varovani pred samovoljo vladarjev Karadjozov). Prestopnika-zločinca torej ne pobijamo, da bi v njem uničili njegovo zlo jedro; hudič in izvirni greh sta pojma-predstavi srednjega veka. Evropa pred- postavlja, da je zapornika na slaba pota navedlo slabo okolje, pomanjkanje delovne discipline, nepoznavanje zakona, premajhna osveščenost. Zato ga je treba po- praviti, ne kaznovati: zapor naj bi bil bolj popravni dom, bolj prevzgajališče. Se pravi, da v takšnem tota- litarnem sistemu človek nima niti pravice do zla, do usodne odločitve, kaj želi biti; obravnavan je kot vsem ostalim enak člen sistema: kot pravno moralna oseba, ki jo je treba nasilo vrniti k njenemu bistvu: k delovni sili, k moralnemu izpolnjevavcu zakonov, družbenih norm, družbenih interesov. Postati mora v vsem osta- lim enak uporabnik sistemsko dane družbene resnice. Karadjozova miselnost je povsem drugačna. Zanj nedolžnosti sploh ni; ne le med jetniki prekletega dvo- rišča, ampak nasploh med ljudmi. Karadjozova logika je navidez groteskno cinična, dejansko pa v skladu s svetom, ki ga izraža: s svetom, v katerem se razkraja človeška menjava. Zanj je vsak "nekaj zakrivil, pa čeprav v snu. Če nič drugega je njegova mati, ko ga je nosila, pomislila na nekaj slabega ... Kdor pride sem, je kriv, pa četudi se je le obdrsal ob krivca. Mnogo sem jih izpustil, po ukazu in na lastno odgovornost. A vsak je bil kriv. Je na tisoče krivih, ki niso tu in ne bodo nikoli prišli sem, kajti ko bi vse krivce pripeljali sem, bi mora- lo biti to dvorišče od morja do morja. Poznam ljudi, vsi so krivi... " Svet, ki je izgubil človeško menjavo, ravno- težje, dosegano z Žrtvijo, z darom in protidarom, a ki se še ni do kraja prevesil v blagovno menjavo je svet izgubljenega ravnotežja: strašne samovolje, nedoločlji- vosti, naključja. Tisti zgoraj in tisti spodaj, oba sta kri- va; svet, v katerem živita in ki ju določa, je kriv, sam v sebi izgubljen, le nasilo se skupaj držeč. Ni zakona, ni ritualne žrtve; le slepljenje, barabija, nasilje, prevara, zločin, norost. Celo Camil sodi vanj, ker je norec. Le fia-Peter odide. Edino, kar ni potegnjeno v opisani svet, je pripovedovanje, spomin; literatura. In z njo umetnik. A ta le za nekaj časa: dokler ne umre. Literatura pa osta- ne: napisana, večna. Ne samo ustno pripovedovana, kot fia-Pet rova, torej ne samo živi tok komunikacije, ampak natisnjena, objektivizirana, rešena izpred člove- ške minljivosti v sistem črk: v moderno Evropo, ute- meljeno na tisku, se pravi na teiiniki in znanosti. Konsekvenca je jasna in grenka: Torej se ni rešila fra- Petrova, še stara, srednjeveška, mitska, ampak le Andričeva, natiskana pripoved. S funkcijo svojega dela, z njegovo tehnologijo Andrič zanika fra-Petrovo rev- nost in smrtnost ter se izroči razširjeno reproduk- livnemu kopičenju: tisoč in tisoč izvodom tiskarske knjige: {modernega evropskega blaga). Upa, kot vsi moderni umetniki, da bo kljub svoji blagovni obliki pripoved le morebiti našla primerna barvčeva ušesa, s tem premagala distanco postvarelosti, odtujenosti? Da se bo zamrznjeni živi tok odtajal? Da bo energija komunikacije nemoteno potekla? Da se bo na čudežen način vendarle znova obudila človeška menjava, zasuta ped naslagami blagovnosti, koda, znanosti, odtujene tehnologije? Če smo vsi krivi, potem ne moremo računati na zakon. Morda na milost. Vendar milosti v krščanskem pomenu v Dvorišču ni. Je le samovolja, naključje: muhavost usode. Milost Je, kjer Je žrtev; le Jezus Je s svojo ritualno žrtvijo (protidarom) izprosil pomilostitev za ljudi. Če vsaj nekaj ljudi sledi Jezusu ali komur koli, ki se žtrvuje v območju svetosti in socialnosti, odku- pujejo krivdo. V Dvorišču ni nikogar te vrste. Zato masivna krivda ostaja nedotaknjena. Upati Je torej le v slučaj. Ko je moderna, zakonita Evropa presojala staro Turčijo, Je ugotavljala anomijo, razkroj nravi, vsesplošno podkupljivost, pomanjkanje varnosti za posameznika. Kaos. {Nasproti kaosu je postavljala urejeni kozmos; glede na človeško menjavo pa sta oba isto: kaozmos kot odrinjenje človeške menjave.) V Andričevi povesti spoznamo, da leže pod površnimi sociološkimi vzroki in dejstvi usodnejše reči; gre za model sveta, ne za značaj konkretne institucije {turške države). "Nerazumljiva Je bila ta njegova — Karad- Jozova — brezkončna in čudna igra; sam dejansko ni veroval nikoli nikomur, ne krivcu ne priči, niti ne sebi, zato mu Je bilo potrebno priznanje kot edina do neke mere stalna točka, s katere se da v tem svetu, v katerem smo vsi krivi in vredni obsodbe, vzdržati vsaj videz neke pravice in nekakšen red. " M niti še kartezijanske zanes- ljive točke zavesti, na kateri Je sezidana vsa moderna Evropa in ki vodi v znanstveno tehnični avtizem, v z vseh koncev zaprti sistem. Ni niti več stare vere; srednji vek Je v razkroju. Človek kot subjekt ne more biti trdna osnova, v tej povesti še ni postal subjekt; svetovno zgodovinsko gledano Je {po eni strani, drugo, dopolnju- jočo, bomo kmalu spoznali) ta svet tik pred Shakespe- arom. Edino, kar Je mogoče. Je videz pravice, na videzu utemeljen red, se pravi, počivajoč na samovolji in z videzom blagoslovljen. Kot ni pravice tudi ni resnice; ne stare v odnosu na žrtev, ne nove — evropske — v odno- su na subjektovo samozavest, na znanstveno prera- čunljivost blaga. Vlada vsesplošna enakovredna, to Je brezvredna zamenljivost: nedoločljivost: igra. "Karadjozov način dela Je pošasten in včasih za posameznika strašen, vendar ta način zmerom omogoča presenečenje, v slabem in dobrem pomenu, kot nekak- šna večna loterija in nenehna negotovost za zapornika. Zato jim vse, tudi sam Karadjoz, postaja znosnejše in lažje, ali se Jim tako vsaj zdi, kajti vsi radi kockajo in ^efi^ ogibajo gotovosti, ki jih zmerom ogroža. " Kako jih ne^ hi? Gotovost Je gotova krivda. Edino negotovost omogoča slučaj, presenečenje. Čeprav ne rešitve. Rešitve v tem svetu ni: preklelo dvorišče se razteguje od morja do morja. Omenjena Je bila igra; a ne le na tem mestu. Ko pisatelj upravnika uvaja, ga označi z imenom Karadjoz, se pravi kot "groteskno osebo turškega gledališča senc": "Zares Je bilo to dvorišče in vse, kar Je z njim Živelo" {z njim, ne le na nJem ali v nJem — nenehno poudarjanje premešanostif) in kar se Je v nJem doga- jalo, velik oder in nenehna igra" — gluma — "Karadjozovega življenja. ' Igra nastopi zmerom takrat, ko pade (nek) zakon. Moderna Evropa je igro udoma- čila, si Jo podredila: razusodila, razigrila. Sezidala je palladijevska gledališča, na načelu iluzije, in ostro ločila zakon {državo, realiteto, gospodarstvo) od igre: ta Je imela pravico geta le na deskah, za igro določenih. Kapitalističnega tržišča ni pojmovala kot igro, ampak kot nalurni zakon {zakon ponudbe in povpraševanja). Svet Je postal, v primeri s srednjeveškim, skrajno resno- ben: racionalen; in kot notranja opozicija iracionalen. Iracionalnost Je bila dovoljena ravno v literaturi (romantika). Na odru (Shakespeare). Vladarji, subjekti zmerom obvladajo iracionalnost igre; igra — umetnost — Je zabava, ne eksistenca. V Dvorišču Je svet drugačen. Karadjoz se ne igra na odru, ampak v življenju. Neposredno z ljudmi. Ko se Je hotel Ludvik XVIII. tako poigravati, si Je moral priskr- beti ideološki alibi, racionalno zakonsko pokritje s stra- ni cerkve in države; Richelieu Je ukinil svojevoljni zna- čaj njegovih iger in jih naredil za državni interes, za uveljavljanje resnice in pravice. Evropski kralji so ostali zgoraj in nedotaknjeni. Karadjoz pa igra med konkret- nimi ljudmi, sam Je igravec med igravci, enako kriv kot drugi, nJemu sta enako kot drugim resnica in pravica nedostopni. Igra je tu nadomestek za razkrojeno človeško menjavo. Če se dar ne izničuje v protidaru, če se človek ne izroča drugemu z žrtvijo, se zamenjuje z njim na derealiziran, imaginaren način: v teatru senc. Vendar v Dvorišču imaginarnost ni pritirana do vrha; človeku prostor ni zmanjšan na najmanjšo mero; lahko se še giblje, lahko se še nekako menja. Šele ko bo stisnjen v celico — samico, tam ločen od drugih teles, proizvajavec, pravna oseba), bo moral do kraja zbežati v imaginarno, v sanje, v želje, v podzavest: v privatno. Karadjoz in zaporniki še igrajo s telesi, še niso do kraja realni (niso še kot newtonovska masa, kot galilejevska mehanika, kot gaussovska preračunljivost). Ko se neka družba destruirá, se poudarjeno oglasijo vsi elementi, ki Jo tvorijo: simbolnost kot značilnost človeške menjave, realnost in imaginarnost. V Dvorišču se prepletajo. Zato Dvorišče ni ideološki traktat, zagovor nekega stališča, resnice, pravice, ampak odprt prostor, kjer se srečava imenovana trojica. Natančno na tem mestu pa moram zastaviti vpra- šanje: zakaj dojemam Prekleto dvorišče kot tekst, ki mi Je zelo blizu in ki se mi zdi zelo moderen? Če bi šlo za povest iz daljnih časov in o daljnih časih, hi bito Dvori- šče pravljica; pa ni. (Ima le nekatere elemente iz prav- ljice, a preformirane. ) Čutim, da gre za tekst iz mojega, iz današnjega časa. A kako, ko pa vendar ves čas ugotavljam ravno razliko med časom-svetom Dvorišča in časom-svetom moderne Evrope? Dvorišče odl Imaginarnost človeka je sicer danes brez dvome, večja kot v Dvorišču. V osnovi pa Andričeva prispoÀ, doba z ogromno potresavko, v kateri se stresajo kamen-- čki-členi, drži tudi za nas; in morda dokončno šele zdi nas. Ti kamenčki, ki smo mi, .se razpiramo iz določeno-\ sti. Doživljamo se kot naključna bitja znotraj sistemov.': Čutimo, da evropske samice niso več nekaj posebnega;; da niso več ločeni zapori, ampak da so postali naši do- movi, uradi, lokali, ustanove, mesta vsi takšne samice:, da so vsi isto, vsi le členi v igri ponorelega sistema.: Torej ni več vsak zase sam? Torej sočuti sočloveka v sosednji samici? Se zaznavamo v igri, kjer nismo nitii čiste številke, niti čista končna telesa, niti intimne notra-¡ njosti, niti dokončne pozunanjenosti? Se ta hip sistem! že ne lomi v razkroju, v korupciji birokracije, v videzu.l v samovolji, kakor je videl, slutil in oblikoval že Kafka?': Ni Prekleto dvorišče v neposredni bližini tega na.šegc^^ današnjega, najnovejšega, kriznega izkustva? Mesto in pomen knjige {umetnosti) sta v Prekletem dvorišču dvoumna. Na eni strani se zdi, da sta knjiga in umetnost rešitev. Pisatelj opisuje hude zgodbe, vendar vse ostaja pripo- ved, irealno, imaginarno; hudost življenja ga torej ne more zadeti. Ostaja zunaj. Suveren. Pred nami kroži, nastopa in odhaja z odra, kot na filmskem traku, gale- rija likov. Ker ni vsiljivo osrednjega, s katerim bi se av- tor vidno poistovetil {in silil tudi bravea, da se poistoveti z življenjem povesti: ta postopek bi torej brisal distan- co). Je še poudarjena avtorjeva distanca do figur, do življenja, podanega v knjigi, celo do samega zunajumet- nostnega življenja. Kot da je nad življenjem fiksna točka: avtorjev vsevedni pogled, pred katerim liki, podobe, dogodki defilirajo, navzemajo in odlagajo ma- ske, sporočajo pomene ali pa jih zabrisujejo. Kot da se avtor tudi ne trudi, da bi se poistovetil z življenjem, modro skeptično ostaja zunaj. Prizanesljivo pa spremlja gomezlanje sveta, potresavanje ljudi-kamenčkov v ogro- mni potresavki; ropolanje in tišina človeške usode ga zanimata, do njiju je pozoren, celo naklonjen. Na drugi strani kaže, da Je avtorjeva suverenost le videz; nastal Je zategadelj, ker se avtor ni ideološko odločil za propagiranje ene figure {fra-Peter stoji v oza- dju). Pozoren je do vseh; v ospredje stopita kvečjemu dva čudaka: celo Karadjoz in Čamil, rabelj in norec. Kaj ni avtor v v.seh figurah defileja? V Haimu, ki toliko govori, pripoveduje in Je s tem sam na sebi model za umetnika, za sporočevavca zgodb? V Zaimu, ki si zgodbe — življenje — nenehoma izmišlja, fantazira? Ki oblikuje še nerealizirano življenje, torej imaginarno? Tudi Zaun je model slehernega pisatelja. V Karadjozu, ki se igra s tujimi življenji skrivalnice in jih razkrinkuje z namenom, da bi vsaj nekaj priznali? Da bi prišel na dan vsaj del, vsaj videz nekakšne resnice? Ni Karadjoz prav tako model pisatelja, ki hoče dognati resnico, ob tem pa ve, da resnice kot enega — "pravega" — dejstva nasproti vsem drugim dejstvom sploh ni, in Je tako usodno, brezpomočno zapleten v igro odkrivanja, ki nima konca, je tako sam potegnjen v dogajanje, kate- rega niti niso v njegovih rokah? Ni pisatelj tudi v Čamilu, ki prvo polovico svojega nastopa vztrajno, odsoten, molči? Ni ta molk najlepša pisateljeva lastnost, saj dokazuje, da ga vznemirjajo samo bistvene reči in mu ni do besedičenja o nevažnem vsakdanu? Ni pisatelj enako tudi drugi Čamilov del, ko se skaže, da je ne- srečnež blazen, ker se je nerazumno, a radikalno poisto- vetil s sultanom Džemom? Ni takšno noro istovetenje sploh osnovni pogoj za pisateljevanje? Če so vse figure knjige prispodoba za pisatelja, je Prekleto dvorišče metafora ne le za svet, ampak tudi za umetnost. O Haimu govori Andrič podrobno. Na koncu se skaže, da je tudi ta nor. Muči ga preganjavica. Povsod okrog sebe vidi same norce. Fra-Petru pravi: "tukaj ni niti enega človeka, ki bi bil pri čisti pameti. Sami bolniki in norci: stražarji, jetniki in špijoni {a skoraj vsi so špijoni), da ne govorimo o največjemu norcu, Karadjo- zu... Vsi so norci, razen vas in mene. " Pisatelj kot tak Je norec in špijon. Norec: nenehoma ga preganja življe- nje samo, liki, zgodbe, nevarnosti, možnosti, gnan je od reči, ki se ga kot zasebnika prav nič ne tičejo, a so ven- dar bistvo njegovega življenja. Spijon: nenehoma mora oprezati za drugimi, beležiti njihove gibe, besede, razvozlavati smisle in jih sporočati svoji pisateljski roki. Spijon in voyer; ogledah in gleduh. In še o Haimu: "Ta človek, ki je moral govoriti, ni nikoli govoril o enem samem predmetu. Otožno namr- ščen se je zamislil, kot da ga samega muči, kot da je spoznal, da ni niti lepo niti primerno govoriti povsod vse mogoče in o vseh, vendar je bila močnejša od vsega njegova potreba, da pripoveduje o tujih življenjih, posebno o tistih, ki so po družbenem položaju višji alt po usodi izjemni. " Ne gre spet za označitev pisatelja, ki opazuje lastni pisateljski posel? Haim "Je eden od tistih, ki vse življenje vodijo brezupen in že vnaprej izgubljen spor z ljudmi in družbo, ki ji pripadajo". Ni takšen vsak umetnik? Ni takšen vsak človek ob tistem, kar Je le njegova institucialna vloga? Človek v svoji usodnosti? Ni zato najbližji usodnemu in bistvenemu — tragičnemu — človeku ravno norec, ki gre čez dovoljene in spodob- ne meje družabnosti? "V svoji strasti, da bi vse povedal in pojasnil, da bi odkril v.se človeške napake in zločin- stva, da bi zle razkrinkal in dobre pohvalil, je šel mnogo dlje od navadnega, zdravega človeka. Prizore, ki so se odigrali med dvema človekoma, brez prič, je znal opi- sovati do neverjetnih podrobnosti. Ljudi, o katerih je pripovedoval, ni samo opisoval, ampak je tudi vstopil v njihove misli in želje, pogosto celo v tiste, katerih se še sami niso zavedali, on pa jih je razkrival... Imel je čuden dar, da s čisto majhno spremembo v glasu posne- ma govorico obraza, o katerem je govoril, da je zdaj valija(najvišji oblastnik), zdaj berač, zdaj grška lepo- tica... " Je tu še potreben komentar? To početje je noro in smešno, nezdravo in nenor- malno, ljudje ga radi "obsojamo", o takšnih ljudeh radi "govorimo s prezirom kot o čvekačih in pustežih, ki nas moré z zgodbami". Vendar Andrič to noro početje brani: "Pri tem pa ne pomislimo, da ima ta človeška in tako pogostna pomanjkljivost tudi svoje dobre strani. Kajti kaj bi vedeli o tujih dušah in mislih, o drugih ljudeh, s tem pa tudi o sebi, o drugih okoljih in področjih... če ne bi bilo takšnih ljudi, ki imajo potre- bo, ustno ali pismeno povedati vse, kar so videli in slišali in kar so s tem v zvezi doživeli in mislili? Malo, zelo malo. " In sklep: "Tako nekaj od človeške resnice zmerom ostane za tiste, ki jih potrpežljivo poslušajo in berejo. " Torej: tudi berejo. Brez dvoma, gre za apologijo pisateljstva. Vendar, za kakšno? Osrednje merilo je človeška resnica. Kljub pristra- nostim, zmotam, norostim, osebnim strastem, ki izkriv- ljajo resnico, nekaj te resnice na rešetu vendarle ostane. Ostane — pokaže se — skoz pripovedovanja, ustna in pismena, se pravi, skoz človeške besede, stavke, podane v pogovoru ali v knjigah. Ti stavki sicer pripovedujejo o usodah, bajajo zgodbe o življenju, ki so zunaj besed in pomembnejši od besed; besede so le del teh zgodb. Ven- dar bi vse zgodbe — življenje samo — ostale temne, zakrite, neznane, če ne bi bilo najprej pripovedovav- čevega norega zanimanja za tuje reči, potem pa njegovih poročevalskih in oblikovavskih besed. Življenje nima resnice samo v sebi, ampak šele s pomočjo besed, v besedah samih. Resnica pride iz skritosti v neskritost (aletheia), ko se v življenje vmeša literatura (umetnost). Ni takšna teorija nekam evropska, neolitska, moderna? Se ne izključuje s človeško menjavo? V menjavo med življenjem in človekom se vmeša tretji člen, posrednik, ki ga lahko imenujemo generalni ekvi- valent: literatura. Življenje preneha biti, kar je v člove- ški menjavi, in postane vrednost: resnica. Do resnice pride torej šele takrat, ko pride do kriterija zanjo: do vrednosti. Vrednost omogoča resnico. In če je vrednost literatura (pa tudi filozofija), potem se je literatura (umetnost) vzdignila nad človeško menjavo. Jo ukinila. Namesto daru in protidaru, namesto žrtve in ljubezni, ki nenehoma ukinjata sleherno vrednost in preprečujeta da bi prišlo do akumulacije, namesto človeške menjave, v kateri ni ne smrti, ne rojstva, nastopi porod; iz teme skritosti, iz maternice, iz zemlje, iz niča se rodi na beli dan resnica: neskritost, literatura, filozofija, bit, vred- nost. Nastopi poiesis, kar pomeni pro-izvajanje iz skri- tosti v neskritost; nastop, skratka, proizvodnja. Litera--..^ tura (umetnost) Je proizvodnja resnice. (¿y Razumljivo je, da Andrič kot pisatelj, se pravi kot proizvajavec, mora tako gledati na literaturo. Vendar pa je to le ena plat njegove — in sleherne — umetnosti. Ta Je zavezana času, v katerem se je človeška menjava spremenila v blagovno. Druga plat literature — tok, ki teče ob prvem, od tega nenehoma zakrivan, ideologi- ziran, razvrednoten in prevrednoten, vendar neuničljiv — pa sega v starejši čas, v ne-čas, v človekov prostor in prevaja še v dandanašnji človeško menjavo. To Je plat, ki jo nakazuje fra-Petrova odprtost. Plat, ki ne pripo- veduje, ampak je v samoizbrisu. Plat, ki ne proizvaja iz skritega v neskrito, v resnico, ampak se dogaja v žrtvo- vanju boga, polboga, kneza, sploh slehernika, ki se noče prilagoditi svetu proizvodnje in vlog. Nekoč Je bil takšen slehernik svet človek (Oziris, Dioniz, Jezus), danes Je to nor človek. Samo norec noče biti istoveten s poprečnim, političnim, institucialnim, razumnim človekom, z vlogo, ki mu Jo določa banalno okolje, časovni trenutek, naključje, delovni proces, meščanska realiteta. Samo blaznež Je zmožen odkriti v sebi onega drugega človeka, izvirajočega iz območja svetega, samo blaznež Je ta drugi človek in se zato vroče zažene v človeško menjavo: se zamenja kot žrtev, da odkupi možnost življenja, da omogoči novo pomlad, polis, ekološko ravnotežje. — V Prekletem dvorišču je takšen lik Cam il. Ćamil pred našimi očmi zamenja dva lika. Najprej mu, seveda neupravičeno, pripišemo podobo vrednosti, šele nato se razkrije njegova norost. Dva takta: od knjige k žrtvi. S tem premikom vred se premakne tudi podarek Dvorišča: od zagovora knjige, književnosti, pisateljeve — človekove — suverenosti, distance, rezerve, od- maknjenosti, pogleda (kar vse Je značilno za novodob- nega pisatelja) k neposredni človeški menjavi, k Čamilovi norosti, k izgubi distance (Ćamil v svojem drugem delu j e sultan Džem), k odpravi pogleda. Ćamil ne more več gledati sveta kot žanrske slike, kot senčnega gledališča, kot galerije slik in likov, ampak stopi neposredno v svet: v žrtveniško menjavo z njim; zdaj nič več ne vidi, ampak Je. Nima več nobene rezer- ve, ko se odmika od drugih, od sveta, ko se poglablja vase, v svojo notranjost. Ves, kar ga Je, se zdaj da: do konca. Naj navedem stavek iz zadnjega sanjskega razgo- vora, ki ga imata Fra-Peter in Ćamil; ta ni več Ćamil, ampak, kot natančno zapiše pisatelj, "Džem-Ćamil", se pravi, da sta oba skupaj oba eno: običajni in usojeni človek, shicofrena razdvojenost in shicofrena enotnost. Fra-Peter svojemu prijatelju, s katerim se Je na nenava- den način spoznal in zbližal na dvorišču: "Ker Je mrak, bo tudi zdani t ev. Ne vidiš, za boga, te lepote?" "Ne vidim, reče Ćamil s sklonjeno glavo in glas se mu Je lomil. " In doda: "Zame sta polnoč in zora eno in isto. Zdanitve ni." Fra-Peter: "Ne govori tako... Bog ti bo pomagal, ozdravil boš od te svoje bolezni in se še boš v zdravju in na svobodi nagledat vsega dobrega in vsakr- šne lepote. " Ćamil: "Dobri človek. Jaz ne morem ozdraveli, saj n i s e m b o I a n , saj s e m samo tak- šen, od sebe pa ni mogoče ozdraveli. " (Podčrtal T. K. ) Norost ni bolezen; oboje enači le novodobna Evropa, katere kriterij Je normalnost, poprečje, prilago- jenost institucialnim vlogam. Ćamil Je nor, ne pa bolan; Ćamil je človek, ki ni od evropske disciplinske družbe uničujoče stisnjen v zgolj-vlogo, ni individualni jaz, ni konkretna osebnost, ni samo ta in ta, ni zgolj civilna oseba; v Camilu je tudi sultan Džem (po isti logiki tudi še drugi). Ker je raznolili {iiomo duplex, homo multi- plex), je lahko zvest samo vsem, ki so ort; torej je iz- dajavec le do enega samega: do ene resnice, do ene ose- be, do sebe kot zgolj-Čamila do vrednosti. Nahaja se v mnogočem, vendar je to nahajanje skrajno vezljivo. Od različnih svojih stanj — ki so on — ne more pobegniti; če bi mu jih skušali iztrgati (kar ves čas počnejo; ker ne dopustijo, da ne bi bil samo Čamil, ga tudi zaprejo), bi ga ubili. Ker ga skušajo reducirati na Čamila, na politi- ka {češ da deluje zoper zdajšnjega sultana, kije razglasil svojega brata za norega in ga drži v azilu, kot je sultan Bajazit razglasil za norega Džema in so ga vsi mogotci Evrope držali v ujetništvu, v zlati kletki), ga tudi ubi- jejo. Vendar: ubijejo kot telo, ne pa simbolno. Čamil ne more "ozdraveti", ker ni bolan: ker je drugje, kot so novodobni pojmi o zdravju, bolezni, družbi. Ker pa je nor {"paleolitsko" človeški, nezredu- ciran, nezdiscipliniran v identiteto vloge), je v iz- ključujočem se nasprotju z neolitsko družbo; ta ne njega ne nobenega norca ne sme pustiti obživeti, če noče zapi- sati sama sebe poginu. Norec {shicofrenik) je namreč model povsem druge družbe, takšne, ki ukinja vloge, identiteto; individuum, redukcijo na eno in od vsega ločeno persono. Zato Čamil ve, da ga bo ta družba nuj- no ubila. {V tem ni med evropsko in turško nobene bistvene razlike, obe sta neolitski. ) Zanj ni zdanitve. Ni zdani tve za človeka, ki je z u n a j politično vrednostne družbe. Tako misli Čamil. Sam pa se sprašujem: ali ima prav? Je res usodno zatemljen? Ne razlaga sam sebe preveč nenaklonjeno? Ni njegova žrtev odkupnina, s katero se mu posreči odkupiti vrednostno družbo? Ni ravno s svojo žrtvijo vzpostavil ravnotežje da svet sploh lahko še prebiva. Ni torej Čamil današnja različica Ozirisa, Dioniza, Jezusa? Ne omogoča zore samo s tem, da se nahaja v polnoči, v temi, v norosti? Ali niso ravno tisti, ki potrjujejo samo zoro, ki pridigajo samo življe- nje, ki zahtevajo samo pozttiviteto, ki vidijo v sebi in svoji družbi samo naraščanje, kopičenje dobrega, resničnega, lepega, polnega, bogatega, pravičnega, najhujši grobarji človeške družbe? Le tema polnoči odkupuje svetlobo dne, sama svetloba sebe ne more odkupiti. Blaznost je današnja ritualno žrtvovana božanskost. Čamil v Dvorišču se šele polagoma razkrije kot tak. V začetku se zdi, kot da je človek z distanco: "prehodni" zapornik, tisti, ki "čaka na rešitev", ki "na dvorišču dejansko ne živi, ampak tu samo prenočuje, življenje pa jim je drugje". Do takšnega videza je pri- šlo, ker se v začetku povesti še nista razločili dve ravni: biti drugje v pomenu biti v običajnem meščanskem, političnem, "svobodnem" življenju zunaj zapora {kot oba Bolgara) in biti drugje v pomenu: biti v Džemu, v človeku izpred petsto let, biti usodno drugje, v nobeni instituciji te zemeljske krogle, v nobeni državi, v nobe- nem razredu, v nobenem individuu. {Tretja raven je raven Haima, Zaima in drugih jetnikov: biti na dvori- šču.) (5, V začetku je Čamil označen kot človek s knjigo {na koncu kot človek z usodo). "Prvo, kar je fra-Peter zagledal", ko je zjutraj opazoval Čamila, "je bila maj- hna, v rumeno usnje vezana knjiga. Močan in topel občutek radosti mu je potekel skoz telo: nekaj, kar ga je spominjalo na izgubljeni, človeški in pravi svet, ki je ostal daleč onkraj teh zidov. " Svet knjige je negacija sveta človeške menjave. Skoz knjigo se človek {pisatelj, bravee) menja le posredno: imaginarno. Menja se z uži- vanjem literature, njene vrednosti. Je v distanci estetske sodbe. Neposrednost je le v estetskem doživljanju. Vendar se polagoma pokaže, da je bil ta videz le zabloda fra-Petrove presoje. Čamil ni nikak pisatelj ali bravee, ki uživa, se uči, spoznava resnico. Čamil je bil zelo zadržan, komaj kaj je jedel, zdel se je bolan: bil je v drugem svetu. "Dejansko ni sodeloval v ničemer", kar bi se tikalo tega sveta: realitete {dvorišča), obenem pa ni bežal v imaginarno, v sanjarjenje, v umetnost. Tega, da se istoveti s sultanom Džemom, sploh ne sme- mo razumeti kot pobega v imaginarnost. Imaginar- no bi bilo, če bi si neki normalni človek predstavljal, da je sultan Džem; če bi se identificiral s tem sultanom, ko bi bral knjige o njem, romane ali zgodovinske spise; po končanem sanjarjenju pa bi se vračal na čvrsta tla realitete, individua, identitetne številke v rojstni knjigi, v policijski beležnici, v državljanski izkaznici. Čamil si ne predstavlja, da je Džem: Čamil j e Džem. Zivi drugje, v petnajstem stoletju; samo en — manj važen — del Čamila je tu, na dvorišču, predmet politično poli- cijske družbe. V vložni povesti vložne povesti pripoveduje Haim o Čamilu. Zanj pravi, da je kot mladenič "postal človek, ki živi zgolj s knjigami. " Vendar ne na dovoljeni in hvalevredni način naše družbe: recimo kot znanstvenik, kot zgodovinar, kot človek, ki ve. da ima v svojem preučevanju zgodovinskih likov opraviti z drugo osebo od sebe in ki mu je ta oseba le predmet {subjekt — objekt odnos lastninsko blagovne družbe) akcije, ra- ziskovanja, gledanja, obvladovanja. Ker se je obnašal drugače, so ga ljudje začeli smatrati za "odtujenega človeka". "Začeli so krožiti čudni glasovi, nedoločen in nejasen šepet, da so Tahirpašinemu sinu knjige udarile v glavo in da z njim ni vse prav in v redu. Govorilo se je, vtem ko je preučeval zgodovino turške države, pre- učil'", zamislil da si je. kako je v njem duh nekega nesrečnega princa, začel da je verovati, kako je tudi sam neki nesojeni sultan. " Na Čamilovo preučevanje zgodovine sultana Džema so ljudje reagirali na tri načine. Dobronamerni prijatelji so menili, da gre za prenapeto raziskovanje, za čuda- škega znanstvenika. "Ukvarja se z zgodovino, z zna- nostjo, znanost pa ne more škoditi", je prigovarjal so- dnik valiji. Čamil da samo pretirava, "ker je zaradi nesrečne ljubezni padel v zanos in melanholijo ter se ves predal znanosti in knjigam; če je v tem nekoliko preti- raval, je imeti to predvsem za bolezen". Naklonjena razlaga se že stika z zasmehljivo, z mislijo, da je prifrk- njen. nor. se pravi bolan: da je človek, ki bi ga bilo treba odstraniti iz institucializirane — spodobne — družbe ali pa ga jemati predvsem za predmet posmeha. Norec ni enakovreden človek; je človek z manjšo vred- nostjo ali celo brez vrednosti. Je le pol ali četrt človeka. Tretja razlaga je bila politično-policijska. S stališča "reda in zakona", "predpisov", politične situacije, državnih interesov, je nekdo, ki se ima v takšnih okoli- ščinah za sultanovega brata in konkurenta, nevaren. Valija ne da nič na knjige, celo sovraži jih. Za njimi kot za imaginarnim {privatnim) vidi stati realno: interes v boju za oblast. "Pretendent! Potegovanje za prestol!" Tako osumljenega so Čamila zaprli. Norost se nazorno in postopoma razkriva. Najprej se je zdel fra-Petru Čamil le čuden, kot člo- vek, "ki nekaj želi skriti". Čamil se je obnašal zadrža- no, ker je menil, da živi med tujci, med poprečnimi-nor- malnimi, se pravi instituciatnimi, med ljudmi, ki imajo posluh zgolj za videz sveta. Zato v teh pogovorih "ni nobeden od njiju govoril o sebi"; le o tem, "kar sta ne- koč videla in prebrala". Šele ko se je Čamil dovolj odprl in začel pripovedovati o sultanu Džemu, je polagoma privrelo iz njega, kar ga je usodno peklilo: kar je bil odločilno in pod — 5 težavo igrano — vlogo on sam. Brž ko se je njunemu pogovoru približal kdo drug, "kot da bi šel mimo in kot je skušal mimogrede poslušati mladeničev šepet", je "Čamil naenkrat umolknil in se kot mesečnik, prebujen iz nevarnega zanosa, zaklenil v top molk, prekinjen le z mehaničnimi in neodkri- tosrčnimi odgovori: 'da, da!', nakar se je hladno in hitro poslovil... " Naslednjega dne pa se je spet čez čas ogrel, "se predajal svoji strasti, tiho in živo, kot da se izpoveduje, pripovedoval fra-Petru o Džemu in njegovi usodi". — Prvi vtis, ki ga je Čamil napravil na tujca, na normalnega, je bil ta, da je pripovedovanje o Džemu nevaren zanos, strast, mesečniško stanje, torej nekaj ne- realnega; ta vtis je bil točen, kajti v svoji pripovedi je Čamil zares izstopal iz realitete (iz dvorišča in iz civilne družbe on: kraj dvorišča). Tu, v realiteti, človek ne more govoriti o sebi, ker sploh ni jaz; je le vloga, spo- min, govor, menjava informacij, stroj. Če je jaz, je le kot civilna pravna oseba, kol nosivec rojstnega lista, na zunaj. Ko pa je Čamil v fra-Petru odkril človeka, ki ga posluša in sliši, ki se mu odpira, se je odprl še sam; na tej poti je zunanjost odpadala, z njo pa tudi notranjost (privatnost), in Čamil je postajal ono tretje: ne realno, ne imaginarno, ampak simbolno. Odprl se je lahko le zato, ker tudi fra-Peter ni samo vloga (čeprav ni blaz- než): ker je odprto omogočanje sveta, ker je svoj jaz izničil in tako omogočil svetu — Čamilu — da govori. Z marsičem, kar mu je Čamil dejal, se ni strinjal, marsiče- sa ni razumel, vendar o tem ni razpravljal. Njegovo stališče je bilo: "Treba je človeku dovoliti, da vse pove. Od nekdaj so se mu ljudje, povsod in tudi tukaj, svobodno približevali, se hitro povezovali z njim in se mu zlahka zaupali. Zanj je bila to naravna in razumljiva stvar, trudil se je le, da jih vse pazljivo posluša. " Posluh za sočloveka je tisti odprti, brezkrajni prostor, ki omo- goča svet. Tako je v zaupljivem pogovoru Čamil izstopil iz vloge; napočil je "težko in odločilni trenutek, v katerem je Čamil jasno in prvikrat zapustil posredno pripoved o tuji usodi, intoniral osebno izpoved in začel govoriti o prvi osebi. " Prej Čamil še ni bil enotna, odkritosrčna, avtentična, polna osebnost (jaz), zdaj pa že ni več. Jaz — normalna in vsestranska osebnost — je zanj prehod- na stopnja, ki je sploh ne more doseči in v nji zaživeti. Ali je neobstojen ali nor. Vprašati pa se je, ali velja ta preskok le za Čamila ali morda za vsakogar? Ali ni pri Čamilu le močneje usodno poudarjeno, kar je splošna značilnost? Ni osebnostni jaz le ideološko pedagoški cilj (daljna točka), ki se ga trudimo doseči, a je dejansko nedosegljiv, saj je le metafizični kriterij, ki skuša sinte- tizirati elemente, katere je razlomila — in drži nespojlji- ve — ravno metafizika? Osehnost-Jaz naj bi bilo stanje, ki ga človek dosega le polagoma; tako meni klasična evropska misel. Oseb- nost je junak evropskega vzgojnega romana (tipa Goethejevega Wilhelma Meist ra), oblikovanega v osemnajstem in delu devetnajstega stoletja, v heglovski dialektiki, ki prehaja od začetka abstrakcije k polni konkretnosti, od suhote k bogastvu, od enostavnosti k vsestranosti, od ideje k razčlenjenosti, ob nižine k višini od neposrednosti k odgovornosti, od odvisnosti od dru- gih k obvladovanju vsega in sebe: dozorevanje k razu- mnemu sprejemanju vsega in k samodiscipliniranemu kreiranju (proizvajanju) sveta. Tak človek je pravna oseba, izpolnjuje, kar mu nalagajo njegove domovin- ske, nacionalne, državljanjske, verske, institucionalne dolžnosti, igra vlogo, ki mu je določena, zraven pa je moralen, ima bogato dušo, vsestransko čutenje, razvito domišljijo, nežno srce in kritičen razmislek. Ni samo vloga (institucija) in ni samo domišljija (privatnost). Vprašanji sta dve: je tak človek sploh mogoč? Ali se menja in kako se menja? Določena evropska literatura ga je upodabljala (od Goldsmithovega Župnika Wakefieldskega do Keller- jevega Zelenega Henrika, do Vojne in mira). Pa ni ta literatura pobujena predvsem po ideoloških nagibih? Druga evropska umetnost ga je zanikala: Shakespeare, Racine, Cervantes, vse do Dostojevskege, da o moder- nih sploh ne govorim; celo v vrhu optimističnega ob- dobja, pri Balzacu, se uveljavi destrukcija in se junaki lomijo, sesedajo, ne pa zmagujejo v sintetizaciji vseh raznoterih elementov. Prekleto dvorišče takšnega človeka — polne oseb- nosti ne pozna. Še najbližji mu je Karadjoz, torej kari- katura polnosti, moralnosti, reda. Fra-Peter je simbol revščine, neobvladanja sveta, umika, razjasnitve v me- niški ponižnosti (kar je zoperevropsko). Camil je sim- bol "romantične" norosti, ki je mnogo bližja E.T.A. Hoffmanu kot Goetheju. Čamil je, v heglovski shemi, lik iz vzhodnjaške, Evropi tuje fantastike, ki je izgubil mero, razvil eno svojo lastnost (domišljijo) čez vse dopustne meje in moral zato propasti. Jasno je, da je Hegel izhajal iz winckelmanovsko goethejevske pred- postavke o Grčiji kot meri Evropi, o Grčiji kot idealu skladnosti, samoobvladanja, sinteze in Je pri tem pov- sem zanemaril dionizovsko Grčijo misterijev, groze, nereda, žrtvovanja, Evripidove Medeje ali Trojank, tiste Grčije, ki so Jo pred nedavnim tako lepo popisali Graves, Koli, Kereny: "temne", "paleolitske"Grčije. Bojim se, da je tak idealni heglovski človek dejan- sko meščan, ki se človeško sploh ne menja, ampak predvsem vzdržuje svojo avtonomijo, nedotakljivost, svobodno svobodo odločitve, obenem pa nenehoma pridobiva: znanje, značaj, predmete (vrednost). Da bi bil človek najbolj zrel, sicer ne zadošča, da bi imel v la- sti največ predmetov, mora pa posedovati veliko vede- nje, enciklopedično heglovsko znanje, in, kar Je bistve- no potrebno: to znanje, to imetje mora biti omejeno od samega sebe. To Je modrost: mera. Zrelost Je poskus, kako zadržati podivjanje kopičenja in ga z mero obvla- dali: subjekt naj bi bil gospodar nad svojo proizvodnjo. Gre torej za ideal, v katerega danes ni mogoče več vero- vati, saj Je zrelo modra mera že zdavnaj poteptana. , Danes je edini gospodar absolutni sistem (kod), kije vse ljudi napravil za označence; nihče ni več avtonomen, vsi so sami v sebi indeterminirani; determinirani edinole po kodu-sistemu, nikjer nobene mere, ena sama poblaznela tekma produkcij, totalna nezrelost: ekspanzija infanti- lizma (ludizma — igrivosti), izguba posluha za usod- nost, esletizacija in parodizacija sveta. Družba kopičenja nori. Ne zaveda se, da je že zdav- naj zapustila klasično evropsko mero, skladnost in zre- lost. Dejansko stanje si prikriva s številnimi ideologi- jami. Razvija eno samo človekovo plat: najprej delo, proizvodnjo, akumulacijo, potem, danes, pa predvsem označevanje. Ni v nekem paradoksalnem in karika- turnem pomenu besede sama "romantična"? Ne zgublja tal pod nogami, ne sega pod zvezde, kot Ikarus, v zano- su vesoljskega osvajanja? Ali pa je ta romantika še ostanek moderne Evrope, metafizičnega poleta k ab- solutnemu? Kaže, da je danes že nekdo drug, ne več ona sama. Ni v tem pogledu Čamilova norost ne le simp- tomatična, ampak simbolna za današnji najbolj razviti evropski trenutek? Za tisto evropsko stanje, ki ga sicer Evropa, dokler se še gleda s klasičnih (in ideoloških) pozicij, ne prizna, ker še veruje v odrešilnost institucije, znanosti, misli, morale, prava, proizvodnje, človeške notranjosti in ne ve, da so te kategorije ta čas že poblaz- nele? Kaj je z jazom? Andrič: "Jaz! — Težka beseda, ki v očeh tistih, pred katerimi smo jo izgovorili, določa naše mesto, usodno in nespremenljivo, pogostoma daleč pred tem ali za tem, kar o sebi vemo, zunaj naše volje in nad našimi silami. Strašna beseda, ki nas, ko je enkrat izgovorjena, za zmerom veže in istoveti z vsem tistim, kar smo si zamislili in rekli, a s čimer se nismo nikdar nameravali poistovetiti, čeprav se dejansko, v sebi, že zdavnaj smo. " Jaz nas objektivizira — postajamo predmet drugih: države, policije, okolja, sogovornikov in sosedov, ki v glavnem niso odprti poslušava, ampak manipulatorji. (Fra-Peler s svojim poslušanjem ni nikogar objektivizi- ral in z nikomer manipuliral; zato stoji zunaj blagovne menjave. Fra-Peler le dopušča, da se vse dogaja, kot se dogaja.) Jaz naredi iz mene vlogo. Spremeni me v fizi- ko, v mehaniko, v določeno mesto. Je oklep, v katerem se ne morem gibati. Je naša usoda, a ne usoda, s katero bi se po grško tragično soočali in neposredno z oči v oči odločali, ampak usoda, ki se je ne zavedamo, usoda, ki nas je naredila za individue, za kamenčke, za člene siste- ma-polresavke. Jaz-vloga je naša nova, moderna usoda, ki niti ne omogoča, da bi bili tragični, ampak smo le groteskni, komični, mizerni, zlorabljeni. Andrič je očitno prepričan, da je jaz danes le vloga, abstrakcija, funkcija, ne pa osebnost-zrelost, sinteza konkretnosti in abstraktnosti, funkcije in smisla; da obstoji le pravni, ne pa humanistični jaz. Zato riše človeka, ki se je tega enako dobro zavedal, ki pa se ni mogel spremeniti v sluh (kot se je skušal Andrič sam), ampak je hotel v zamaknjenosti prebili usodnost reifi- cirane objektiviziranosti in se znova neposredno soočiti z usodo. Ker je sistem totalitaren, naredi v.se, kar je dano, za svoj predmet; tudi Čamila in fra-Petra; spravi ju v za- por, drugega prežene v pregnanstvo, prvega ubije. Ven- dar je srečanje med Čamilom in sistemom drugačno,. kot je običaj. Čamil ne ostane samo zapornik, predmet, ki usodo prenaša. Čamil zavrne opredmelenost v vlogo (ne da bi sam druge predmetil), izstopi iz sistema in po- stane nekdo drug; kot ta drugi (kot odsvojen: kot nor) pa zasnuje različico današnje Iragičnosti. Tragičen je nekdo, ki se noče pomiriti s svojo usodo in jo skuša vzeti v svoje roke, usoda pa ga kljub temu udari, ponavadi tam, kjer najmanj pričakuje (element grotesknosti usode, viden že v mnogih grških tragedijah, posebno Evripidovih; na primer Ajaks). Heglov človek ni tragičen, ker je menil, da bo usodo z zvijačnostjo nadmodril. V heglovski sintetizirajoči perspektivi obvla- danega kopičenja in zakonite blagovne menjave (človek se menja s človekom kot pojem s pojmom, člen s čle- nom, dialektika — kopičenje — pa je posrednik, zakon sinteze) človek sploh ne more biti več tragičen. Moderna Evropa tej viziji sledi, lista umetnost, ki ostaja kot kriti- ka lega sveta znotraj njega samega, pa zmerom bolj poudarja groteskno komične elemente-razmerja človek- svet; oni drugi — konflikt — so se izgubili. Kritika ne zapušča kritiziranega; ne odhaja drugam. Groteskna parodija potrebuje danost, da jo lahko parodira; ni ji do "novega" sveta, ni ga zmožna vzpostaviti, ker ni zmožna več človeške menjave. Groteska menja le predznake istemu: pozitivni predznak samovšečne in perspektivne proizvodne Evrope zamenja z negativnim, s spoznanjem, da je takšna Evropa smešna in nična (nihilizem absurdizma). Čamilu ni do cenenega parodiranja, do te edine današnje dislance, ki še lahko — seveda le navidez, v lastni zavesti (v tem durenmattovskem zasmehu in samoposmehu je zadnja faza, zadnja poslanica, konec kartezijanske resnobne kogitacije) — "suvereno" obvlada svet. Čamil se noče pomiriti z usodo potisnje- nosti v vlogo, niti ne verjame v sintezo med vlogo in dušo. Ne pristane na newtonovski metronomski čas, na evropsko fiziko. Ta namreč trdi, da človek ne more biti istočasno na dveh različnih mestih, v dveh različnih časih; da je nekaj, kar je že bilo, za zmerom minilo; da je čas ireverzibilen; med človekovimi stanji, med ljudmi, med rečmi sveta so descartesovske jasne in razločne distance (ki so potrebne sistemu-kodu-kompjuterju, da z ljudmi lahko ravna kot s karticami). Kajti kako bi današnja usoda — Država, Institucija — zgrabila člove- ka (Čamila) in ga opredmetila v individuum, v člen sistema, če bi bil človek obenem v več časih, na več kra- jih in v več stanjih? Kako bi ga lahko zajela, kartogra- fi rala, imatrikulirala? Paleolitski človek ni umiral s svojo biološko smrtjo, ni se rodil s svojim biološkim rojstvom, ampak le s simbolično iniciacijo; palica, nož, puščica, lastno govno, prednik, zemlja, kremen niso bili predmeti, s katerimi je instrumentalno razpolagal, to- rej tuje reči, med temi rečmi in njim ni bilo jasno in razločno dislance, kakršno zahteva sistem blagovne menjave in filozofija kot njegova najvišja — idealna — oblika. Vse to se je med sabo menjalo, ni bilo niti drugo (predmet), niti isto (jaz); nekaj časa je teklo po isti poli, povezano vezljivo, nato se je polagoma izgubljalo. To- rej niti absolutnosti niti relativnosti, niti večnosti, niti končnosti, niti biti niti niča — nobene opozicije. Tak človek se zdi danes bolan; pravimo mu, da je nor. Je ta norost danes ena od mogočih — edina? — oblik človeka, ki se ne pusti zasužnjiti in reif idrati od usode sistema? Ce na to razmerje — na Camilovo norost in na njegov liončni poboj — gledamo s stališča novodobnosti, se nam bo kazal kol tragičen; njegovo telo je umrlo, njegova zavest se končala. Tragedija nastopa lahko le v svetu, ki že pozna Jaz, ki že loči med mojim in tujim telesom, med mano in predmetom. Ce pa se omenjenemu ramerju približamo z one druge plati, s "paleolitske" {ki Je še zmerom v nas), potem Camil sploh ni "zares" umrl, ni tragičen. Je le ritualno raz- kosan, a s tem spet oživljen. Kajti Camil — človek — ni le njegovo biološko {znanstveno) in pravno določljivo osebno telo in duh, ampak je še tudi nekaj drugega. Danes, na novodoben način, bi se lahko vprašali: ni prešel v fra-Petra, v toliko bravcev? In: Je v nas res samo kot doživljaj in spomin? Ni tudi na drugačni — usodnejši — ravni del nas ali mi del nJega? — Tu se začenjajo področja, ki so evropskemu duhu tuja in nedovoljena. Natančno tu pa se začenja tudi vprašanje oblike te Andričeve povesti. Ne gre ne za vzgojni evropski roman, ne za kritični. Povest ni grajena okrog glavnega junaka. Glavni "junak" Je prekleto dvorišče, zapor; Camil je le eden od jetnikov, fra-Peter drugi in povrh vsega še pripovedovanec. Povest Je čudno zlepljena skupaj iz različnih zgodb, figur, stanj, elementov, časov, prosto- rov, projekcij. Govorimo o razkroju klasične evropske prozne povestniške forme. Obenem pa že spet ne gre za orientalsko obliko pravljice, recimo Tisoč in ene noči, četudi so vidne nekatere podobnosti. Zgodbe si sicer sledijo, bistveno je pripovedovanje, vendar je Čamilova zgodba-usoda zelo moderna téma, norost ni podana neposredno, mirsko, ampak ultramoderno. {Podobno "ponori" Kafkov Gregor Samsa iz Metamorfoze; tudi on noče ostati vloga in skuša preiti v erotsko človeško menjalno komunikacijo s svetom, četudi se to izvrši na moderno grotsken in "negativističen" način.) V povesti Je enoten prostor {dvorišče kot vezijivost, kot okvir) in ga ni; zgodbe se prelivajo druga v drugo, marsikaj se zdi, da za glavni tok pripovedi sploh ni važno. Pisatelj pripoveduje o fra-Petru, fra-Peter o svojem življenju, o Haimu, Haim o Camilu, Camil o sultanu Džemu; vse Je pripoved. Tu smo v srednjeveškem svetu. Na drugi stra- ni pa sta fra-Peter in Camil, vendarle bistvena "Junaka", medtem ko Haim in Zaim ne. Prokleto dvorišče ni niti evropski viteški roman, niti Simplicias Simplicissimus, niti nordijska saga, ampak tekst, ki sodi v današnji dan: v trenutek, ko sistem koda — potresav- ka — poka; čeprav je res, da Je ta sistem prenesen v tur- ško okolje, pod konec turškega srednjega veka, v usta- novo, ki Je po eni strani še zelo neposredno vtkana v življenje ljudi {lik Karadjoza). Elementi se mešajo, rav- no ta zmes pa s svoje strani pomaga raztrgati toge oblike idealne evropske povest ne in romaneskne forme, descartesovsko ali galilejevsko čistost žanra, znanstve- nost poskusa, higieno disciplinsko tehnične družbe. Nasproti evropskemu čistunskemu fašističnemu kvadriljiranju enotne geometrične stavbe postavi Andrič nepravilno zmes, "srednjeveško" mešanico žanrov, nepravilne oblike zapora-dvorišča. Množico nizkih stav- bic, vrsto različnih ljudi. Vendar v svoji drugačnosti še zdaleč ni tako radikalen kot, recimo, konceptualna, umetnost, ki obarva reko, potegne skoz gozd nekaj tra- kov, prestavi kamne, potem pa, načrtno, pusti, da rekd barvo odplavi, veter trakove razprši in drugi ljudje ka- mne spet preuredijo. Zenovsko črtanje risb v pesek Je gotovo onkraj Andričeve namere. V primerjavi z njim ostaja tradicionalen: pomen — sporočilo, bogastvo, vrednost — povesti {umetnosti) skuša rešiti, s tem da ga zapiše in posreduje razmnoženega naprej. Vendar tak- šnega početja nimam za negativno. Kajti tudi zenovski "konceplualizem"Je danes, tu le negacija (smrtno telo, končnost), izigrana zoper neskončnost rodovne produk- cije, zoper absolutnost institucije in pojma. Simbolična človeška menjava Je ohranjala in izgubljala; ohranjala svet, s tem ko Je darovala ljudi; ohranjala ljudi, s tem ko Je poudarjala smrt. Navzočnost niti končne niti neskončne smrti Je bila mogoča le v okviru simbolnosti: sakralnega rituala i ni ciac ij, praznikov, običajev in različnih tehnik, ki so smrti Jemale njeno današnjo dokončnost in Jo spreminjale v simbol. Camil ni samovoljen in usode ne izziva na lahkoten način. Živi svoje (sebe kot sultana Džema), vendar na nek način "zase", iz svoje nove narave ne dela teatra, politike, njegova narava ni na tržni ogled. Smrt mora priti, a ne iz njegove roke, temveč od drugod, od drža- ve, od politike. Camil ni noben politik, kot to ni bila Sofoklejeva Antigona, čeprav sta bila oba od politike ubita in se zdita svetu, ki Je do kraja politiziran in funk- cionaliziran, politična lika. Dejansko sledita oba le svojemu glasu. V neolitski družbi se razodeva usoda ponavadi pač skoz politične odločitve, interese, spopa- de. Usoda ni politika, pač pa Je politika današnja oblika — realizacija — usode. Zato se nihče, ki želi priti v neposreden stik z usodo, politiki ne more izogniti, ven- dar ne s tem, da je sam političen, ampak zaradi nuj- nosti, da ga bo politika pokončala. Tak človek Je .sam na sebi skrajno zunajpolitičen. Biti političen pomeni namreč, prvič to je revolucionarna politika — ukvarjati se z modrostjo možnega, organizirati, sestavljati novo institucijo, stranko, upor, snovati novo državno, prav- no, ekonomsko ureditev; ali pa, drugič — to Je konzer- vativna politika — zadovoljevati se s svojo determini- ranostjo v vlogo, paziti, da ne bi bile nikjer kršene politične zahteve, norme, predpisi. Človek, ki živi mirno v instituciji in se, kot pravi, za politiko ne briga, je v celoti in poudarjeno političen. Političnosti se ne izog- nejo niti esteti, ki trdijo, da jih zanima le lepota in da se jim politika gnusi; lepota Je le druga {privatna)plat politike. S tem ko trpno dajemo politiki, kar zahteva, smo "plačani", da lahko uživamo lepoto. Camil, ki ni bil političen, ni ne smel ne hotel uživati sveta kot lepotnega predmeta; Camil se Je, kot Anti- gona, človeško menjal. Svetu — politiki — se je izpo- stavil tak, kot Je bil; zasliševavcem je "odprto in ponos- no priznal, da je istoveten s sultanom Džemom, to Je s človekom, ki Je, nesrečnejši kot kdor koli, zašel v polo- žaj brez izhoda, ki pa se ni niti hotel niti mogel odreči samemu sebi, ne biti, kar Je. " (Natančni opis Sofokle- Jeve Antigone.) Jasno Je, da zasliševavca, predstavnika novodobnega državnega duha, Camilove ravni ne more- ta razumeti; ves čas Jo prevajata zgolj na politično. "Mršavi človek — zasliševavec — kot da ni začutil nič od te svete groze pred človekom, ki se Je očitno izgubil in se tako za zmerom postavil izven sveta in njegovih zakonov. " Srečanje politične in sakralne ravni se mora danes končati s popolnim nesporazumom: odnos do usode se kaže le kot odnos do zarote. Pi.satelj ve, da je Čamil svet človek — današnja različica svetega kralja, za katerega zakoni naše "družbe" ne morejo veljati. Pogled nanj bi moral pri vsakomur, ki je človek, vz- bujati grozo, ono grozo, ki je v naravi svetega in tragičnega: grozo pred odkupovanjem .sveta, pred deja- njem in človekom, ki sta zunaj zakona [zakon je mera pravnega, vsakdanjega, blagovnega, lastninskega sveta), zunaj mere. Grozo pred najbolj človeškim v nas samiti, a to najbolj človeško smo — primer obeh zasliševavcev, primer vseli uradnikov sistema, ki so .se zreducirali na svoje vloge — v novodobnosti potisnili navzdol in zakri- li. Za nas je danes ta groza in prepuščajoče se dejanje (ki sploh ni dejanje v smislu evropskega aktivizma, ampak sledenje temu, kar človek j e ), ki ga spremlja, le norost. Čamilovo reagiranje na svet je označeno kot "val norosti", kot: "Tisto, kar ni, kar ne more in ne sme biti, je bilo močnejše od tistega, kar je, kar obstaja, očitno, stvarno in edino mogoče. Ta stavek je ocena, izrečena s stališča vloge, z gledišča človeka, zreduciranega na institucijo: na mogoče, na politično. V tej točki da pisatelj poleg dejanske sakralne ritualne vizije odkupovanje (žrtvovanje) in poleg tragične razlage tudi groteskno, novodobno, ironično in bridko cinično, peklensko. Čamila sta zasliševavca ali ubila v pretepu, do kate- rega je prišlo (po naključju? namenoma?), ali pa so ga za vse življenje zaprli v norišnico. Kaj ni grotesknost norišnične različice najgrozljivejša? Današnji svet ko- dirane in vseobvladujoče Institucije ne dopušča niti heroizma niti tragičnosti; vse poniža in znivelira v brezpomenskost, v zunajpomenskost, v zunajsmiselnost norosti. S tem Institucija preprečuje, da bi prišlo do človeške menjave, do obnove in ravnotežja sveta; s tem vzdržuje trend naraščajoče produkcije in označevanje, veljavo njenih meril. (Čamil ta merila subvertirá.) Današnja družba zmeraj bolj in zmeraj bolj pogosto pozna različico, ki jo opisuje Andrič: "Če je ostal Čamil živ, so ga verjetno prenesli v Timarhanu ... kamor zapi- rajo duševno bolne. Tam med blaznimi, bodo njegova pripovedovanja o sebi kot o nasledniku prestola tisto, kar so vse besede in pogovori norcev: nenevarne bolni- ške sanjarije, za katere se nihče ne zmeni. Sicer pa tak- šen moten in bolan človek ne živi dolgo, kmalu izgine s sveta, skupaj s svojimi nezdravimi sanjarijami, in pri tem nihče nikomur ni dolžan položiti račun. " Moje, tvoje, človekovo soočenje s svetom redu- cirane disciplinske institucije in normalne proizvodnje ima dva obraza. Če presojam Čamila (norca) s stališča te institucije, potem je res ničen; če je bil natihem ubit, ali če bo potihem shiral kot blaznež — v obeh primerih ne bo za to skoraj nihče zvedel. Njegovo življenje je po tem merilu nesmiselno, neučinkovito; a ker je institu- cialna učinkovitost za sistem edino merilo, je Čamilovo življenje brez cene ( = nično). Sistem je zmagal. Lahko pa sodim drugače. Sistem Je zmagovit le s stališča sistema; priznam mu zmago, če sprejemam (priznam) njegova merila. Kdor se jim odreče, temu Čamilova usoda ni nesmiselna (kajti nesmiselnost — absurdnost — je le negacija smiselnosti in ostaja znotraj istega), ni neučinkovita (ker mu ni do učinkovitosti'), ni nevredna (ker mu ni do vrednosti, do te kategorije, bistvene za blagovno menjavo; vrednost Je generalni ekvivalent. pod katerim se zamenjujemo kot blaga). Čamilovo (norčevo) življenje je d r u g j e . Fra-Peter na grožnjo, v območje katere ga postavlja teza o nesmiselnosti, ničnosti in slaboumnosti Čamilove usode, odgovarja ustrezno — kol gledavec tragedije. Najprej z grozo. ' 'Stal je na mestu in si brisal leden znoj s čela... Začutil je, kako mu skoz celo telo teče mrzel in tenek val strahu." Ta strah-groza mu šele odpre svel kot tak. Ko ga ogroža in zgroža groza, šele dožene, kje Je, kaj je, kdo je. "Ne da bi se znašel, je gledal sivo, shojeno zemljo in bele zidove pred sabo, kot da jih vidi prvikrat. " Zavedel se je svoje usode: ujetosti med zidove in tla. In mi se zavemo z njim lastne zakle- njenosli v zaporno celico disciplinsko pedagoške družbe, v člen reificirajočega sistema. Odtod vodila dve možnosti: v pomiritev s svojo postvarelosljo in v norost. Druga reakcija gledavca tragedije: sočutenje in usmiljenje. "Vsega je napolnil boleč žar. Silovito usmiljenje, ki ga ni mogoče prenesti v tej nepremičnosli in popolni negotovosti. Začutil je silovito potrebo, da bi se premaknil, da bi videl in slušal druge ljudi, ki so daleč od teh zamotanih, temnih pripovedi... da bi videl ljudi, kakršni koli že so, le da so zunaj te brezumne mreže, ki jo pletejo, zapirajo in zamotavajo med sabo duševni bolniki in cesarski policaji brez duše in pameti, a v kateri se je brez lastne krivde znašel vpleten tudi on sam. " Vsi smo gledavci nenehne svete tragedije, ki se odvi- ja pred nami. Vsi se zdimo sami sebi nedolžni, vpleteni brez lastne krivde. Vsi se skušamo usodi izmakniti. Delamo se, kot da hi bil novoveški, institucialni svet — mreža — nekaj nam tujega, nekaj gledališkega, kar nas naupravičeno vleče k sebi in podse; kot da bi lahko kdor koti od nas izstopil iz novodobne družbe in ne bil niti norec niti policaj. Vsak od nas je, ponavljam, ali norec, ali policaj; ponavadi oboje, le da svojo blaznost, dokler more pred sabo in pred drugimi skriva) odlaga trenutek, ko mora prodreti na dan, svoje policajstvo pa omalo- važuje. Tragično usmiljenje —as kom, s čim? S tragičnim norcem? S sabo? S svetom? Z vsem trojim skupaj? Ni usmiljenje le poskus, kako se izgoniti neizgobni usodi in menjati namesto .sebe le svoja čustva? Kako pomiriti grozo, pred katero bežimo ? Nobene rešitve ni, dokler ostajamo zaprti v dialek- tiko krivde in nedolžnosti: dokler bo naša družba svet zapora in sodišča. "Najhuje mi je" pravi fra-Peter proti koncu povesti, "ker vem, da sem nedolžen, a me niti ne zaslišujejo, niti mi nihče ničesar od zunaj ne sporoča. Ko se tega zavem, mi udari kri v glavo, oslepim in tako mi Je, da bi vpil na ves glas... Čutim, kako dvorišče kot vodni vrtinec vleče človeka na neko temno dno. " In: "Zazdi se, za trenutek, da prekleto dvorišče zares nima izhoda. " Izhoda znotraj takšnega sveta tudi ni. A ne pozabimo: ob tem svetu zmerom polje tudi oni drugi, niti smrtni, niti večni: svet človeške menjave. Prekleto dvorišče je na prvi pogled lahkotno, prijazno, neambiciozno, živopisno, zanimivo delo, sko- raj povestica za otroke, podrobnejše branje pa odkrije v nJem podobo usodnega sveta, v nemajhni meri ne le podobo, ampak usodni svet sam. TA RA S K ERMA UNER Marko Derganc: še eno za Mírkota v samozaložbi je izšla mednarodna antologija konkretne poezije westeast avant - garden - part* V antologiji sodeluje nad 80 avtorjev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Japonske, ČSSR, NDR, ZRN, Anglije, Nizozemske, Belgije, Francije in ZDA. Antologija vsebuje nad 120 prispevkov izdelanih v raz- ličnih telmikah, kot so daktilografija, fotografija, žigi, risbe, xerox, offset, kompjuter, ogenj, rokopis, kri, letraset, serigrafija, različni ročni izdelki in dr. Antologija je numerirana od 1 - 300 in ne bo v redni prodaji. Dobite jo lahko po povzetju za 120.- din preko naslova: Franci Zagoričnik, Golniška 28, Kranj. Uroša Kalčiča RAZPIS Še je nekaj prostih delovnih mest v mojem romanu, ki je sicer že v zadnji fazi glancanja. Tovariši, ki so zainteresirani, da dolo- čene osebnosti iz svojega romana imenujem z njihovimi imeni in priimki, naj se prerivajo na Soteski 10 vsak torej od 18 — 20 ure po kosilu. Tarifa seveda variira in zavisi od pomembnosti vloge, ki je nosilec vašega imena hoče igrati. Na primer: Glavni junak.................................. 50 000 ND Njegova prijateljica............................ 39 000 ND Njegova žena...................................7 500 ND Njegov pes.................................... 11 000 ND Slučajni pasant v noči, ko je glavni junak nesel sekiro pod plaščem ................... 2 400 ND V isti sapi obveščam cenjene stranke, da imam v pripravi nove romane, v katerih je še veliko praznih delovnih mest, zato naj kandidati karse le da pohite s prijavami in to najkasneje do 18. nov. 1977, ker po tem datumu ne bo več nobene korupcije in raznih "samo še enkrat".