Števillra 3. V LjuV’an?, dne 22 januarja 1920 He ini Billi a liaiiiii la, Ma i Mm. Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisi v ne vrača, ako so ne priloži znaink. Uopiae v latinici in cirilici - prejema le podpisane in zadostno irunkirane. Rokopi-o je pošiliati samo uredu gtvu v Ljubljani. Hrvatsko in srbske dopise je pošiljati le pot< m organizacij, ki so za vsebino odgovorne. H. leto. t-v-aji 1 K. tu Naš Glas^jjMi^fu svakog četvrtka. God šnja . . . K 52’— Polugodišnja r”.................... 26’— Četvrtgodišnja...............»13*— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. ■..■:.I^ena y npo^ajn 1 K. ■ T Ham F.iac Hs.iasn cđ^muvho caaKor 'leiaprita. ro.tnmaa npemaara ...... K &2 Uo.iyro4amit.a ........ »26 HezBprr. vvaiiiH>3 ....... »13 3a HHoseMczEO flpR&Tm noniT&paHV'. Or^ac« no TapniJiH. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj a« pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg St 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. Mo Hi ssMIeikev kiiljeslca Sl n sionsko oženi je v Ijnfipi, Vabilo k izrednemu občnemu zboru, ki zboruje v četrtek 29. t. m. ob rol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Razpust Saveza javnih namještenika v Zagrebu in naš položaj. 3. Sklepanje o došlih predlogih po § 9. društv. pravil. Opomba: Predloge, ki naj o njih sklepa občni zbor, je prijaviti pismeno odboru najkasneje osem dni pred zborovanjem. Zakasneli predlogi pa lahko pridejo vseeno na dnevni red. ako glasuje zato najmanj 25 članov. Zborovania se smejo udeležiti samo društveni člani. V Ljubljani, dne 14. januarja 1920. Maks Liileg, Joža Bekš. t. č predsednik. t č. !. tajnik. Naše stališče. Na skupni seji delegatov 9. t. m. se ie z obzirom na razpust Saveza v Zagrebu in na discipliniranje voditeljev sklenilo no-slati 10. t. m. deputacijo organizacij k predsedniku dež. vlade za Slovenilo, g. dr. O. Zeriavu in sklicati za 12. t. m. iaven shod. Deputacija nai bi bila oredsedniku pojasnila naše stališče glede razpusta stanovske organizacije in ca prosila posredovanja, da se vzroki razpusta v naše po-tririenie obiaviio. da se preiskava nespeši in da se proti obtožencem postopa obzirno. Na shodu smo hoteli predvsem slovenski javnosti dokazati, da je vse naše dosedanje delovanje v slovenskih organizacijah in vse naše skupno delovanje s Savezi drncih pokrajin našega kraliestva imelo izkliučno le stanovski značaj t. j. stremilo ie za ureditvijo službenih razmer in izboljšanjem gmotnega stania javnih nameščencev. Deželni predsednik g. dr. Č1 Žerjav naše deputacije ni sprejel. Sporeči! je; da so obtoženci že izročeni rednemu sodišču,’ in da za posredovanje ni kompetenten. Društvenemu predsedniku je še isti dan odsvetoval ^sklicati shod, ker bi ga moral prenovedatn V seji delegatov dne 13. t. m. se ie sklenilo, da se skliče izredni občni zbor osrednjega društva, ker nočemo s sklicanjem javnega shoda spravljati v nevarnost obstoia skupne organizacije v Sloveniji. Na teni občnem zboru nai člani razpravljalo o stališču osrednjega odbora, ki je nastopno: Če preiskava dožene, da so obtoženci goiili politične nrotidržavne tendence, iih naša organizociia ne ščiti, ker ni miela in nima nobenega stika z državi prot'vniml elementi. Vsi slovenski iavni nameščenci bi kot zvesti Jugoslovani odločno nastopili proti vsakomur, ki bi poizkušal naše stanovske borbe zlorabljati za protidr-žavne agitacije. Če se pa izkaže, da so obtožbe, ka-koršne razširja časonisje. neosnovane, in da se voditelie razpuščenega Saveza ore-gania !e zaradi njihovega delovania kot izvršilnih organov naših skupnih skleoov. bi smatrali razpust Saveza in disciplhiTatije voditeiiev kot poizkus zatreri našo organizacijo in preprečiti s tem solidarnost vseh lavnih nameščencev. Prepričani smo, da so naši dosedanji uspehi le sad našega skupnega in eno-dušnega postopanja in da nam ie Dooolna solidarnost tudi v bodoče potrebna. Ista solidarnost mora tudj zahtevati zadoščenia onim našim nedolžnim tovarišem, ki za nas trpe. Posebej še novdariamo. da imajo za naše uspehe na stanovskem noliu v odlični meri zasluge tovariši Hrvatic s predsednikom razpuščenega Saveza, dr. V. Benkovičem na čelu. V Ljubljani, dne 15. jan. 1920. Odbor Društva državnih uslužbencev kraliestva Srbov. Hrvatov in Slovencev za slovensko ožemite. DR. DERADO (Split): Činovnički pokret. Frama pisanju javne štampe — osobito one demokratske stranke — izgleda, da ie činovničku pitanje tek sada postalo aktuelno za javnost, dok smo svi pokretači tog pitania uočili i shvatili svu važnost ioš početkom prošle godine. Zato smo mu i posvetili sve svoie sile u ootou-nom uvjerenju, da time najbolje služimo. iskreno i nesebično, najvećim državnim interesima. Tek nakon godinu dana intenzivnog orgar.izatornog rada uspielo nam je, da zainteresujemo koli odlučujoće čšnbenike, toli javnu štampu. Nego dok ie večina, čak i najviših odlučujućih faktora, ispravno shvatila naš pokret, pa u prvom redu ističem ministra predsjednika g. Lj. Davidovića i ministra za konstituantu g. dr. Palečeka, dotle je javna štampa, osobito ona. koja tek sada dnevno posvećuje tom pitanju duge čak i čeone članke, svijesno ili nesvijesno slabo upućena. Radi te — recimo — neupućenosti f posljedica, do kojih dovodi neispravno pisanje. odlučili, da svom objektivnošću ori-kažtfm zadnju fazu našeg pokreta i upozorim. kamo vode mjere, koje se neduzim-Iju protiv činovničkim organizacijama. Tekom lanjske godine nredsiedniei činovničkih saveza po svim pokrajinama, i na skupštinama i u štampi, žigosali su žalosnu činienicu. da koti viši činovnici, ime-nito pozvani faktori, toli štampa posvećuju slabu ili nikakvu pažnju črnovničkom pokretu i zanemandu pohadjame Činovničkih skupština. Ta činjenica rađiala je zlim posliedicam tako. da se činovnički pokret ili nije shvaćao ili slabo ocjenjivao, dapače se uporno nastojalo, da ga se uništi ili da mu se otešćava razvitak. Nue nikakva novost da se vodjama tog pokreta nodmećalo druge cilieve, pa čak i destruktivne, nrikazuiuć ih kao stranačko orudie. kao bivše skutonoše pregaženog sistema i si. Tako ie u Spl’tu ioš n februaru lanjske godine jedna mjesna novina napala predsjednika opće činovničke organizacije, da je tekom rata u leđnom govoru „veličajuć Austriju na naifcestidniii način napadao Srbiju«, ali ie bila ušutkana obielođanieniem izrečenog govora. Otrag nekoliko mjeseci jedna ie sarajevska novina napala u uvodnom članku predsjednika činovničkog društva u Sarajevu, pri-kazujuć ga kao *austrijanunu«. U više. navrata napalo se predsjednika saveza javnih namještenika u Zagrebu, a nhe se po-štedilo ni predsjednika državnih uslužben cev u L’ubHani. Ki oz godinu dana. Što se bavim organizacijom činovništva. nije mi izbjegla činjenica. da su neraspoloženje priorui organizacijam širili liudi. koji sn se neraslu-ženo dočepali državnih miesta člifeovsuo obezbijedjeni ili oni. koji se nadali Jobroi karijeri po protekciji, a bez ikakve s iusoh-nosti i volil' za rad. ili oak činovn ci. Koji su se bilo kako kompromitovali; te napokon oni. izvan činovničkih redova, kolina ie n interesu, da se državne orilike ne konsoliduju i da se uzdrži dapače P’o^iri korupcija u činovništvu, koje itn taaa za novac i cbnie. Ništa me pak nije iznenadilo no ie lino žalosna činjenica, da se ioš ne doiazi Jo potpune uvidjavnosti u našem poktetu kod nekih faktora, koiirna tai ookr -t dolazi najviše u prilog, da im se olalikoti o^e-teška zadaća, kotu neće biti nikad u stanju, da sami uspješno i pravedno rijete bez činovničkih organizacija. S te strane naprotiv kroz ovo zadnje vrijeme otvorilo se bubnjarsku vatru i hoće. da se stavim a sumnju iskrenost pokreta, a koja se neprekidno i dosljedno ispoljavala na činovničkim skupšiinam, u mnogobrojnim spomenicam 1 našom suradnjom u javnoj štatupk Po svim nokrajinam i svuudie iedm.ko uvijek ispovijedamo, da idemo za sredje-hjem unutarnjih prilika; da se borimo proti korupciji i protekciji, uroti uvlačenju u državnu službu sumniivlh individua. k-,ji se vješto znadu provlačiti i dobiiati r-zaslužena miesta; da smo vollni navijestiti rat svim onima, koji izrabljuju dv-avm; nesredjenost i u opće ruše državne temelje, za koje se mi dušom i tijelom zalažemo, pa makar takvih rušitelia bilo i u našim redovima, pa makar kakve časti pokrivali; da nećemo da služimo nijednoj s t r a n ci, no da ie naš pokret nad strankama; u jednu riječ na-glašujcmo uvijek, da su nam etički ciljevi daleko nreči od materijalnih. Javni namještenici Bosne i Hercegovine, Dalmacije. Hrvatske i Slav mije. te Slovenije ponovili smo i u našoj 'adnjol pretstavci predanoj 4. decembra 1919. ministarskom savjetu —: »u svom istupu stoje nad strankama, njima le svejedno, kojih stranaka liudi na odgovorna miesta v našoj državi dodiu. tek hoće. da dodju ljudi, koji u sebi nose jamstvo, da ‘pa pravilno i uspješno uredjenje svih istaknutih pitama imađu razumijevanja i sposobnosti, liudi, koji su više državnici, a manle političari«. Ipak ne će da se vjeruje našem otvorenom ispovijedanju, no se hoće ood raznim izlikama, da uništi ovake organizacije. Do česa to dovodi, prikazat ću u drugom članku. To so demokrati? Jugoslovanska demokratska in socijalno demokratska stranka tvorr.a današnjo osrednjo vlado in demokratske so zato tudi pokraiinske vlade. Kako razumevajo gospodje, ki sede danes na krmilu, demokratizem in svobodo, so dokazali z razpustom Saveza v Zavrebu in z aretacijo naših tovarišev brez preiskave in brez obtožnice ter dokazujejo s tem. da ne dovoljuiek) nikakih shodov, niti iavnilt, niti zaupnih. Glede uradništva se zatira zborovalna in govorniška svoboda s terorjem ki bi delal čast nalbolj reakcionarnemu aristokratskemu absolutističnemu režimu. To so naprednjaki, svobodomisleci, demokratie! Svoja »demokratska« načela na ie najjasneje obrazložil eksponent in desna roka ministra Svet. Pribičevića. dr C. - n-kinića in tovarišev, hrvatski ban dr. 1. i Tomljenović. Niegov govor ie kulturen do! ument. zato va moramo objaviti Dne 6. t. m. so hoteli hrvatski lavni nameščenci sklicati zaupno zborovanje, da ovržeic vsa sumničenja in podtikanja ki iih Širilo v*udi udani časopisi. Na zborovanje so povabili tudi bana ter mu zajamčili, da se njegove osebe ne dotakne nihče niti z najmanjšo neprimerno besedo. Samo pride nal in posluša. da se uveri o krivicah, ki se rode Savezu in iavnlni nameščencem. Toda ban ie shod zopet orenovedal in povabilo odklonil s tem-le govorom; Savez javnih namještenika nalazi se u likvidaciii i dok se to ne privede vraju. dotle se podnesci o dozvoli za lavna skupštinu ne ee in merito riješiti. Isto take ne će se dozvoliti pouzdani i nikakvi drugi sastanci. S.1N organizirao je u sebi sve lavno namjesteničtvo. dakle činovničtvc sa akademskom i inom naobrazbom, te su medin ove došli podvornici i poslužnicj. koit nemaju nikakove inteligencije. Ima medju činovnicima i t. z. ceu...itista; a kakovih tek ima mediti ovima? Mnogi naobražen čo tek oblizao bi si prste, kada bi se domogao niihove službe. Kako se može trnieti, da ledan od ovakih liudi b 'de u istom društvu, recimo, sa jednim predsjednikom sudbenog stola? Je li on ovome u inteligenciji dora-sao? To niie demokratski. To ie ruina viših oo nižima. Demokratski ie ono, što stoji na jednakom duševnom nivou. Uslied toga moglo bi se dogicliti. a u SJN se ie zatim i išlo. da se postigne skup liudi iz svih sloieva. koit bi u danom času propagirali boljševičku iđeiu. Isti dan. kada Frank i Sachs na Rijeci drže sa D’Annunciiem siednice. u loba kada Hortyjeve čete provaljuju na naš teritorij, u to doba dolazi SJN sa izjavama na skupštini, koie su skroz nrotudržavne. Naša naiviša inteligenčna dala se te zavesti unlivisaniem nekih vodećih čla-, nova SJN na istaknute čine fa sam uvjeren, da 99% 1. N. stoii korektno i da se dalo besvlesno zavesti u bludnju od nekolicine ljudi, koii su znali, kamo ih vode. Sačiniahu se rezoluciie i predstavke u četiri cka. koie su pred masom pročitane i bezuvjetno ie povukle za sobom. Minist. saviet riiešlo ie da se dopita činovnicima dodatak za skupoću. Ia sam radio cilelu noć (!) kao kakvi žurnaltsti (bravo!), te sam u »Obzoru« i »Jutar. l.jstu« proglasio, da ie želiama činovnika udovolieno. (I za to ban treba ciielu loć!) Unatoč toga niie se sa izviesne strane odustalo od obdrzavania skunštine. već su se tražile garanciie za ove viiesti, jer da se ministrima i banu ne vleruie. S a m sam u L j u b 11 a n u iavio vla.H, da sam skupštinu dozvolio, pa neka se i tamo dozvoli. (A zašto sad optužuiete radi te skunštine. koja da ie bila štraik?!) Kad iednom likvidaciia bude kratu privedena, a krivci po oravorjeku suda kazni privedeni, što ne će dugo trajati, onda će se moći osnovati novi Savez, ali u ovom držim, da ne će biti miesta ood-vomicima i Hudima niže kvalifikacije. Otklanjam poziv na skunštimi. na knju su pozvani predstavnici svilu stronaka. Kako su si stanovita lica mogla zamisliti, da ću ia kao ban doći na iednu iavnu skupštinu. gdie bi mogao biti izvrgnut napa-dalima ne samo IN nego i predstavnicima pojedinih političkih stranaka. Ta to ic cijeli konvent, koji se stavlia nad bana Ovakav poziv sastavljali su ljudi, koji nisu posve normalni. Preporučam koonerativ kao ledinu brigu činovnika. Pravila se niegova imadu dovesti u sklad sa državnim nr plstn.a I zakonom. Iz kooperativa treba izlučiti boljševike i komimistl^e elemente. U upravi mogu sudjelovati samo pouzdane osobe, koiima nema sa strane države ni* kakovog prigovora. Od činovnika mogu u uprav, doći samo oui VnM-^a dozvoli ban. (To će biti posve slobodna instituciia! Toml’eonvić mora b'H ^eđsle^ojk) Tako ie govoril ban — demokrat! Razbiti organizacije, uničiti kolegijalnost med lavnimi nameščenci, teronz’rati celo občni zbor. skratka — absolutizem v naj* grši obliki. In demokratski slovenski poslanec Adolf Ribnikar v svoii »Domovini« k vsemu temu veselo ploska! Bai: ne ve ničesar povedati o zločinih dr. Benkoviča, nego zbira šele materijal za obtožnico. Vprašanje, zakaj so razpustili Savez, Jc šc danes odprto. Ali zato ker so bili v njem poleg sodnih predsed^ nikov tudi sluge? Zakaj so dr. Benkoviča in tovariše zaprli? Ali zato ker ie po razpustu Saveza zahajal v gostilne? — Vele-izdajniški procesi so hrvaška specijaliteta. Vsi so se zaključili doslej z blamažo. In zdaj si jo po vsej sili žele Še demokrati! PROF. KATUNAR1C (Split): Činovničke organizacije i politika. Naš prvi energični istup dao je povoda političkim novinama, da se o tom pokretu izjave. Jedne žale i navaljuju ističući, da or ' mv'-n-r«. Ovo se dogadia, gdje se uvažuje zakulisno iiplitanjc tiarm' " ",nS]anj|(,t državnu upravu. Ovo se n^’onn’e kosi sa nalelementarnlHm ustavnog duha. Ovo se odmm ra one noliti'rire, koji su za porti om t-e >«1nn-e biva'l na-gradjeni asr!m t Kno—n u drmnnoj upravi, koju oni svom spremom i radom pikada ne hi nu-gii p. _ *• »ova lit'čl'e oo m^aeHe. jer bi one znale dn »ni bolju mjesta dodtu samo sposobni činovnici, inive0' države zah-Movvlu. da u stručnom radu bud» - ’ o-sleni samo stručniaei bez obzira na politički pravac. Ovo je geslo svih organizacija, te će se boriti sa svim silaka, da ovo načelo pobijedi, jer samo na ta.i način če vladati red i rad u modernoj . tskoj dr- žavi. Svi socijaini oro^Vrni rijcšavati će se na sveopće zadovoljstvo. Dobro opskrbljeno činovništvo znati će biti odano svom curini svomu pozivu, vladi i narodu komu služe, a istodobno će se morati i vlada postarati pojnoću organizacije, da se najsposobniji, najsav-jesniji i naju i ariji viji najviše promiču i nagrađuju, a ne da najgori dodju na viša mjesta, a najbolji da sc potiskuju i progone. Neka se znade, da organizacije nisu opasne za državu, nego su opasne samo onima, koji vlast upotrebljavaju u svoje sebične i niske svrhe, a na štetu vlasti, države i državljana. Organizacije će uprijeti prve prstom u nedostojne činovnike i tražiti, da se kazne i oni, koji griješe bilo u javnom bilo u privatnom životu, a istodobno će tražiti, da se nepravde, koje su do sada učinjene, poprave. Uvjeren sam, da će na ovom duhu osnovane organizacije koristi.i ..i -uvi i postaviti joj čvrste temelje samo tada, kada članovi budu daleko od svake političke stranke. Dižava protiv činovnika. Povodom raspusta Saveza javnih namještenika donijele su beogradske -Radničke Novine« članak, kolega donašamo, da se vidi. kakovo ie oriiasko negodovanje tim raspustom izazvano pače i u redovima radnika u Srbiji. Taj članak, koii imade gornji naslov, glasi do prilici ovako: Kao i na svima ostalim poljima društvenog i državnog rađa i u državnoj hijerarhiji zavladala ie u Jugoslaviji bespn-merna korupcija. Ta korupcija ie inaugu-risana ozgo, od strane vlade, ona je neprekidno i favorizira ozgo: korur.Jia ie postala na tai način sistem buržoaske vladavine u Juecslaviii. Srodničkc veze i partizanska protekcija danas su jedini kri-teriium za činovničku karijeru. Na tai način su na mnoga najistaknutija mjesta u državnoj činovničkoj hijerarhiji došli naj-nesposobniji i najodvratniji tipovi. Čestiti sposobni i vrijedni činovnici danas su svuda zapostavlieni. Nlih su daleko za sobom ostaviii 'politički štreberi sa neuračunMivim moralom i notornom ne-sposobnošću. Takovo neznosno stanje u činovniškim redovima, sasvim prirodno izazvala ie revolt kod svih sposobnih i poštenih činovnika, kali i yored sve svoje sposobnosti i svova noštcuia — i baš zbog toga — ne mogu napredovati, jer nemaju ili ne će. da se koriste > I črkama«, »štricima« i. t. d. ne će da treuiu sa svojom savješću. Na taj način su i činovnici došli do uviereria. da treba da se udruže, da stvore svoi savez, i da kroz svoiu organizaciju povedu odlučnu "n^itu činovnič- kih interesa proti strahovite korupcije, koiu ie dižava zavela i kolu ioš uvjek pothranjuje u činovničkim redovima. 1 takav ie savez stvoren u vidu »Saveza iavtdh namještenika«, koji ie obuhvatio sve cii-žavne činovnike u 1 Irvatskoj. Slovenač-koj, Dalmaciii. Bosni i Hercegovini. Tai Savez Ie orile kratkog vremenu došao u vezu i sa srbijanskim činovničkim organizacijama i naišao jc kod svili česti- tih i poštenih činovnika na najbolje simpatije. 1 bilo ie pitanje najkraćeg vremena, da se i sve srbiianske činovničke organizacije priključe tome savezu, koii bi na taj način postao iedan moćan zastupnik činovničkih interesa protiv državne eksploatacije i korupcije. Savez javn 'amješ^e- :,*a ie sa svojim korektnim radom na zaštiti činovničkih interesa izazvao protiv sebe ieđnu divlju mržnju ove države, koja se zove Jugoslavija. Ona je u radu toga Saveza, koji ie bio inspirisan naiboliim namjerama, da se pošteni dio činovništva spasi iz ovog očajnog položaia. u koii ga ie uvalila državna korupcija, vidiela u svome bezumlju. i »tudie prste« i »boljševike«, da bi pod tim blesavim izgovorima mogla što m ije razjuriti taj Savez i obezbik iti i na dalje svej.. vladavinu na,n,'<¥'n,-!i-i Pm-nncme. 1 baš u doba kad ie Savez Javnih Na-mieštenika u vidu jednog vrlo dob»-o qb-razloloženog memoranduma nalenereič-niie zahtjevao od vlade, da se octožaj činovništva ponravi razmicmo današn'oj skupoći; kad se i u činovnika najvećim diielom počelo, da budi osiočanie ličnoga dostoianstva i borbenoga duha: kad ie država vidiela, da činovnici će vi«e budu slijepo orudle niene korumptivne no-litike, — država Ie ovih dona. Dozivajući se na austrijske zakone od prije 50- 60 godina, raspustila Savez Invmh Namještenika. čija Ie centrala u Zagrebu, izabranila mu svaki rad. Na tai način se vlast nokazala pred činovnicima u svoioi nravoi svjetlosti. Država smatra činovnike kao svoie rob ‘c, kao stvari, koiima može suvereno vladati. Činovnici nesmiiu imati ni -'volu savjest. ni svoiu voiiu. Oni moraiu biti samo instrumenti za snrovodienic partizanske politike današnie vlasti. Mi najenenričneie protestulemc motiv zločina državne vlasti novodom nasi'-nog raspuštanja Saveza Javnih Namještenika i tražimo i za državne činovnike, kao i za sve ostale iavne nainieštenike ralmi-nije. ničim neograničeno pravo koalHie. Pozivamo sve činovnike širom ciieic Jugoslavije, sve one koli su do svom socijalnom pol -i. m. m, u obranu svoiih naielemrntandiih oravn. K. ZORKO (Ljubljana): Wč edinosH! (Iz krogov nižjih javnih uslužbencev.) Med nižjimi državnimi uslužbenci nc vlada edinost glede zenačenia njihovih stalnih prejemkov in doklad. Službena pragmatika, ki je bila poslana v Beograd, je bila zavrnjena, ker so nekatere skupine državnih nižjih uslužbencev zahtevale veliko večjo začetno plačo kakor uradni-štvo. Resnica je. da nižji uslužbenci niso bili zadovoljni z začetno plačo, ki je bila stavljena v osnutku nove službene pragmatike. Vladni predlog je bil, da se nižjim državnim uslužbencem zviša začetna plača od 900 na 1200 K — za urudni.štvo naj bi se pa zvišala začetna plača od 1600 na 1800 K. Uradništvo i« /.ahtevalo kot začetno plačo 2400 K, nižji uslužbenci pa naj bi dobivali začetno 1400 do 1500 K. Po zahtevi uradništva bi bila razlika med začetno plačo uradništva in nižjih uslužbencev po sedanji službeni pragmatiki za 700 K — po novi, če bi bila sprejeta, pa 1000 K letno. Prepričani smo, da hoče vlada začetne plače nižjim uslužbencem izdatno 'zboljšati. Opozarjamo vse organizacije nižjih državnih uslužbencev na slovenskem ozemlju, naj nastopijo skupno v močni akciji za izboljšanje začetnih plač, da se zedinijo za skupni memorandum, ki mora biti tako sestavljen, da ga viaaa ne bo zopet zavrnila. Znano nam je, ua tovariši raznih skupin vlagajo peticije pri svojih poverejništvih, ker mislijo, da je njih služba bolj naporna, kakor služba tovarišev drugih uradov. Seveda je to sama bolna domišljija. Ce bi bila res izjema — po mnenju tovarišev pri gotovih resortih, potem bi pa vsakdo služil najrajši pri do-tičnem resorni. Do sedaj je bilo še vedno za vse enako odmerjeno, upamo, da bo tudi y prihodnje. Državni nižji uslužbenci naj si bodo v tem edini, naj bodo tega ali onega re-sorta, ker bo vlada le na. skupne enake zahtevo jemala ozir. Ce se tedaj ne spo-razumemo, se bode stvar le zavlačevala, naš položaj po ostane nerešen. dr. p. d. (Split): Iz ustavnog života. Montesquieu u svom čuvenom djela „Esprit des lois“ zakona! za^ovara-luć misao ustavne monarhije, razdjeluje temeljne državne Vlasti u zakono-d a v s t v o u p r a v u 1 2 * i s u d s t v o. U doba francuske revolucije ova se teorija buš mehanično shvaćala i provad-jala. Za ono doba bilo je to opravdano, jer ne samo da ie engler, i ustav, koji je Mon-tesguiemi služio kao uzor, bio odraz borbe izu c ju državnih organa imenito iz-medju krune i parlamenta, no se i u Francuskoj opažali tragovi slične bor'-e medju vladom i narodnim predstavništvom. Nije dakle začudno, što je on posma-trao javne vlasti sa stanovišča trzavica, i neprekidnih sporova radje, no sa stanovišta medjusobne uvidjavnosti i složnog sporazuma. Misao Montesnuiea još se više u Francuskoj pretfero i\]a. kad sc revolucijom zaoštrio jaz r’-’ediu dviju državnih vlasti tako, da je došlo do toga i se u jednoj ispravi tvrdilo: „Kad se posije dugog desnotizma narod osvijesti i 'e, da se državno uredi, glavni mu je pri tom neprijatelj ... upravna vlast*4. Svrnemo li u ovom nizu misli na orfi;ve stvol-ene od naših vodja i državnika, koji bi imali, da nam urede državni život, nećemo se z&^n'Uti da se povraćaju jđeji, koja ie od nreko jednog vijeka već preživela, pa misle na oživotvo-reme te zas^rje’e teorije. Namjeravaju da nekim umjetnini kineškim zidom ograde zakonodavstvo od nor^^e. ako nas ne vara bmotavna v:’ort iz Pengmla. U dalnjem pak razvitku državnog života, pri ustavnom i parlamentarnom uređeniu. morale su prestati borbe iz-medju organa* unrave i zakonodavstva. Rcakri’a danačc išla ie tako dtdeko. da se porodila protivna nauk« kota 5° tekija za usredotnčenjem ohiiu vlasti ili isnravniie za prevlast zakonodavstva odnosno narodnog predstavništva nad upravom. 1 povjereno nar. predstavništvu (parlamentu); 2 vode ministri, vladar i činovniitvo; vrše ne- odvisni sudija. I tako su se kasnije na teoriji Monte-squieua, koja je išla za ograničenjem pretjeranosti upravne vlasti pozivali i oni koji su htjeli opravdati despotizarn druge vlasti. Spomenute dvije vlasti ne smiju dakle da bunu ni razdijeljene ni pornješane, no svaka razvijajuć se na svom posebnom polju djelatnosti, moraju da idu uporedo i za istim ciijem. U ustavnoj, parlamentarnoj državi ne smiju se zamećati borbe o premoći vlasti. Organizam ustavne parlamentarne države vrlo je delikatan i osjetljiv. Za nsriešno : djelovanje zahtjeva ne samo da je ?iarod politički vrsno odgojen i da se živo zanima za javno dobro, no ponajpače da su ui žav- e ne vlasti podpuno savjesne i duboko prožete sviješću svojih dužnosti. Ako toga-nema, državni organizam kreće stranpu-r ticom, a otvaraju se vrata zloporabam, korupciji, nepravdam. Evo kako najbolji državni oblik postaje najgori. sCorr uptio optimi p r e s s i m a! Just Piščanec: Carinstvo. (Dalje.) Št 3, Dogovorna in ol>čna carinska tarifa. I logovoma carinska tarifa velja za blagovni promet t A n g 1 i jo i n njenimi kolonijami, z Združenimi državami ameriškimi, E rancosk o, Cii ško, Rumunijo, Špansko, Portugalsko, Dansko, H o 1 a n d s k o, S v e d-sko, Norveško in Švico. Brzojavka Gen. Dir. od 5. aprila 1919, št. 1735. Pri uvozu blaga iz 11 a lij e se plačuje carina po minimalni carinski tarifi. Brzojavka G. D. c. od 2. jul. 1919, št. TASJ. Minimalni postavki zakona o splošni canski tarifi se imajo uporabljati pri blagu iz kolonij vseh pogodbenih držav, t. j. Angleške, Združenih držav, Francoske, Wa-hje, Grške, Rumunije, Španske, Portugal-ske.Holandske, Švedske, Norveške, Švice, Belgije in Danske. (Razpis finančnega ministra z dne 14. julija 1919). Med pogodbene države se ima po tem razpisu všteti tudi Belgija. Na blago, prihajajoče iz drugih držav, imenoma iz Avstrije in — Cehoslo-vaške po ugovorih in rekompenzaciiih. kakor tudi na blago iz drugih prijateljskih ali neugovomih držav se uporabljajo iz-ključljivo maksimalni postavki splošne carinske tarife. $t4. Dokazioizvoru. Uporaba pogodbene odnosno maksimalne tarife je vezana na pogoj, da se predloži dokaz o izvozu blaga, kateri pogoj predvidi tudi ČL 34 car. zakona. Potrdila o izvoru blaga izdajajo mestne trgovske zbornice ali trgovstva udtuženja, ki vrše funkcije teh zbornic, industrijske zbornice ali policijske in občinske oblasti, odkoder se blago pošilja. V potrdilu o izvoru mora biti označena vrsta in količina blaga (kosmata teža odnosno število komadov), štev'lo tovorov (koliko), marka, številka, kraj proizvodnje in ime pošiliaica. izvor blaga se sme potički tudi ua originalnih računih (dobavnicah ali fakturah), kot dokaz o izvoru lahko služijo direktni železniški tovorni l:?ti ali paroh rodni konosmam. Potrdila izvozirh carinarnic a faktura! n iz-vozoiji deklaracijah, ki bi se učinile j iz- vr-vu blaga, so k temu polnovažen dokaz. Za blago iz nevtralnih držav se navede poteg glavne vsebine, katero mora obsegati potrdilo o izvoru, v istem še: da je blago proizvod kapitala in izdelek žemlje, iz ko,e olago prinaja in da izuaja iz poajerja, tpiavljanega po stalnih držav-Ijcmih l aka poučila se morajo brezpogojno predložiti, kadar se želi uporabo pogodbene ali n innnalne tarife, za vse blago, izvzemsi tu.ge, katero nosijo popotniki s seboj v manjši Končini kvečjemu v v< odnosa 50‘.i dinarjev; m blago, Koje je oo odloku nuuiMrskega sveta oproščeno plavanja t arine na pou.agi čl. 14 zakona o splošni carinski tarifi. Za popotnike, ki nosijo s snbi.j manjše množine blaga (do 5 >0 dm ) se vzermt v obzir, iz katere dežele prihajajo (čemur je dokaz visum potnega lisiaj m preko katerih dežel so potovala Ako se o prilik; ca? n jenja ne predloži uradno po-truilo o izvoru blaga, se ocarinitev izvrši po iiiaksiiju.inii postavkah tarife. V nik-i-ken. primeru ni dopuščeno naknadno pred-Luanjc pcndil o izvoru. (Razpis Gen. Dir. carin c. št. 2445 od 25. aprila 1919.) št. 5. G p r o š č e n j a od carine. Z odlokom irinisirskega sveta so prosti carine ti predmeti: goveja hranatseno, ^lama, oves in otrobi) ljudska hrana (moke, vse vrste žita, zrelo stročje in zelenjava, .uker, koji pla^a samo državno troša mo 20 dinarjev od 100 kg), vse vrste govedo in živina, ki se rabi kot ljudska hrana. Dalje so prosti carine vsi darovi, koji se do-pošljejo našemu prebivalstvu, vse poljedelsko in rokouelsko orodje, ako dokažejo uvozil a s k trdilom občinske oblasti, .da jih vpeljejo za vršitev svojih poslov, avtomobili in vsa druga prevozna sredstva, mleko sterilizirano in moka za otroke (Gen. L ir. carin c. št. 3334 od L5 <5. 19.9). Čarne prosta so: prevozna sredstva kakor a\ tomobtli in njih deli, to /orni in drugi omnibusi ter osebni in tov ji ni vozov:, med katere spadajo tudi luKsr.sni avtomobili. (Brzojavka Gen. Dir. carin c. Št. 0914 od 27./0. 1919). Država ie tudi sama poskrbeG za preskrbo poljedelskega orodja, ki je carine prosto, če se uvaža po državi sarm, ali po posameznih kmetovalcih, dočim se uvoz poljedelskega orodja po trgovcih, ki to orodje našim kmetovalcem prodajajo, i e more carme oprostiti, ker to v zakona ni utemeljeno. (Gen. Dir. carin c. br. 7/10 od 7J/. 1919). Na svoj5 seji od 7. julija t. 1. ie ministrski svet sklenil: »da se vsi ruda ski povit1 stRarji in izključljivi zasledov dci v kraljestvu oproščajo plaćanja uvozne in i / v o ?. n e c a r i n e pri i z v c1 z a svr-jih rndaiskih proizvodov, bodisi, da so išti v sranlu sirovih rudnin ali kakorkoli izdelani kakor tudi za uvoz s t r o je v, orodja, gradbenega in kakršnegakoli materijala, kojega potrebujejo za svoje rudniško delo.« Carinarnice imajo pri tem postopati kakor sledi: 1. Deklarant —- v tem slučaju povlastičar (priviligiranee) in izključljivi izsledovalec — mora predložiti carinarnici potrdilo Glavne rudarske direkcije. s koiim se potrjuje kaj se uvaža, odnosno izvaža, in da je to za potrebe rudarstva. Potrdilo se mora strinjati s tovonvm listom, nakladnieami ali, a' o sc bluzo do-naša seboj, s prijavo. 2. > otrdilo Glavne Rudarske Direkcije mora biti potrjeno od Generalne Direkcije carin, iti šele tedaj, na podlagi tega overenja, sme carinarica puščati blago za uvoz ali izvoz brez v. Inči! > carine. 3. Potrdilo sestavljeno po točkah 1 in 2 se smatra kot carinska deklaracija ter Uobi svojo »uvozno« ali »izvozno« številko, s kojo se razdolguje tudi mugacin-’ ska knjiga dotične carinarnice. (C št. 8772 od 23. jul. 1919). J. SORSKI (Ljubljana): Ali smo Jugoslovaui? Neaavno so se reuarstvo-varnostni organi, došli iz zasedenega ozemlja, p; odstavili v deputaciji in i.. jiiu celokupnega moštva in detektivov pri nekem gosnodu (ime zaenkrat zamolčimo), ki je dodeken tukajšnji deželni vladi, s nroSnjo, naj jim pojasni, v kakem se nahaja rešitev prošnje o stalnem nabavi obleke, izplačil’? —,,c-talih plač in dr. Navedeni gospod 5" ^enutacijo sprejel zelo mrzlo in odgovoril: „Jaz nimam tukaj nič, pojdite orugam! Z:’ ' . pa prišli v Jugoslavijo? Kdo vas je klical semkaj? — Pojdi■ e nazaj! Tu vam cumo potne liste. No, pa sr' o bolje plačani kot jaz“ itd. — Samoobsebi se razume, da je celo! -ipno moštvo, ki vrši -elo važno in odgovorno službo ob meji, razburjeno in užaljeno. Dotič.u gespod ^ gotovo že pozao.i, da je večina redar-stvo-varnostue straže došla v našo novo državo Jugoslaviju takoi ^'"vi / Narodne vlade, a on pa šele takrat, ko je bi! ' rimoran! Gospod je, koi „mibog, še nekaj drugih — ri'e*~”? enakih — poznan kot slab Slovan, sai mu je bil pred preobratom dvoglav i črni orel ra ražja svetinja. V interesi, službene koristi prosimo, da se ga nadomesti z narodno in demokratsko uradnikom. LVL.. ), d n n-m-orani svouiti cc. tovarišem in javnosti vsaj nekoliko poročati, v kolikin /.mjenskih nevarnostih se ravno ti varnostni organi, ki snuenjejo ob državni meji, p/'e narodnog jedinstva, kao i orite ^eloma. Recite im. da smo nosili plavu u borbi za te ideale. Recite im, da so nas radi toga progonili. Recite im. da h^ćomo ledin mu državu bez posebne nn^te za uloženi trud. Recite im. d? loboda može samo onda da nasrim}. ako ep nnmVa. baštinjenih od krutnog, blatnog austro-ma'o'arskog režima. Pozdravimo zakrva-'^’m srpsku braću. Oni će nas razum teti. ako im progovorimo izravno bez slu^bo-nfr trakama. Pozdravimo ih i recimo, da lažu svi oni. ' rij tvrde niima. da su Prvmri cpnnrotici-p da se stide bratskog naroda i da žele biti bolji od niih. Svi smo u našo? državi jedn.i' i: to hoćemo i moramo biti. Samo što tražimo, da domovina bude osnovana ne na mržnji, već na ljubavi. Što je krivo našem opće mizernom staniu? Rekosmo državnici, koji do danas nisu ništa zrela noduzeli, da nas oslobode okova kapitalizma. U drugom pak redu bacam krivnju na nas same. Gledajte radnika! Žuljevima zasluživao ie kroz decenije kp-’i. Uslijed kapitalističnog poretka države nije dospio, da se prosvijetli, koliko bi bio želio, a ipak znade što je. A kod j. n.? Rumen oblije čovjeka, kad nomisli na nekoje StaTiške drugove, kci; cu podvrženi naj-bižjim instinktima. Štreberija. zavist, na-duvovanje i oholost resi te nažalost naše drugove. Jedino, što im se u dobro može hpisati kao olahkujuća okolnost, ject riu-Hst, E-ć, Upokojeni orožniki. „Naš glas" je prinesel v št. 6.—10. članek „Upokojeni oroznnvf, s katerim se ne strinjamo. Uren 9. narcabe o uraginj-skih dokladah uoioča jasno, da dobe ura-giujske doklade vsi državni upokojenci, — tedaj tudi orožniki, ki so čez 60 let stari ali nezmožni za kak za ^az-cic. Kdijir je 60 let star, ima tedaj lahko po tein prvem odstavku člena 9. tudi kak postranski zaslužek, a dobi vseeno celo draginjsko doklado, kolikor se tiče njegove osebe; ako pa ima ženo in otroke, ne dobi za le-te „cele“ rodbinske doklade, kakor določa zadnji odstavek člena 9. omenjene naredbe. Cisto napačno je, ako kdo misli, da govori ta zadnji odstavek o draginjskih dokladah, ki jih pr$- r jemujo upokoje.ici aii upr - jetike za svojo osebo. Kajti ko bi govoril o teh dokladah, a bi bila v njem beseda „te’* popoinorpk odveč oziroma neumestna. Z besedo „te:" -se teuaj zadnji odstavek naslanja na pred- j nja dva, ki govorita le o rodbinskih dokladah. Kljub tej jasnosti pa je tinanena delegacija v Ljubljani, sklicevajoč se na ta odstavek, ustavila nebroj upokojencem ceio draginjsko uokiado, ki jim gre po tej naredbi, češ, da imajo druge dohodke. Za drug dohodek se je smatralo najmanjše zneske, tudi mesečnih 1U K. Tudi na besedo „cele" v zadnjem odstavku člena 9.. s katero je na kratko rečeno, da se sme draginjska doklada le za toliko znižati kolikor znaša postranski dohodek, se ni niti najmanje oziralo. Prizadeti upokojenci protestiramo z vso odločnostjo proti temu nasilju in zahtevamo, da se nam draginjska doklada takoj izplača, kakor tudi, da se pozovejo nasilneži na odgovor. Upokojenci. J. Kocmur (Maribor): Napredek. Dosedaj so se ponajveč kar zakoni bivše Srbije brevi manu uporabljali tudi na ustalili zjeuinjenih jugoslovanshih de žfclah. ludi srbski carinski zakon in carinska tarifa za vse jugoslovasko ozemlje sta uveljavljena po srbsko. Carinska tarifa in zakon sta kolikor toliko posneta po prejšnj. avstrijskih. Navajeni na prejšnje carinske siKane. bi ue-žele bivše Avstro-Ogrske skoraj ne občutile novih bremen. Pač pa občutijo bridko način kako se s povsem novim carinskem postopkom hočejo, in to še po manj sposobnih in krajevnih razmer neveščih srbskih carinskih organih, tć carinske šikane pri nas uveljaviti. Človeku se zdi kakor bi se hotelo nalašč vtepsti v glavo ujedinjenih jugoslovanskih trgovcev, in-.dustrijalcev, popotnikov in občinstva v obče, zavest, da morajo plačevati visoke carine, pri tem pa tudi prenašati vse one šikane in nezmiselne formalitete in ostrosti, ki so jih izumili nekdanji Protičevi pristaši proti osovraženim — Švabom. Stara, bolehna in šepava je bila carinska uprava pokojne švabske matere Avstrije. Ta uprava pa ni vzgojila tako brihtnega — uradnega šimelna, ki bi kar ustavil — železniški promet vsled prepočasnega za-carinjevanja in nezmiselnih formalitet. ki se pri istem prakticirajo. Da bi tak uradni šimel znal ustaviti celo železnice, zabasati obširne kolodvore in daljše proge — ne, čast komur čast! — tega niti prebrisano avstrijsko uradno kliuse ni zmoglo; Ta rekord so pa takoj dosegli novo uveljavljeni srbski carinski postopki in veliko število izvenredno promoviranih srbskih carinskih uradnikov, kateri so pod pretvezo učiteljev in navodilcev v srbsko carinsko postopanje prišli na Hrvatsko in v Slovenijo, da poduče naše hrvatske in slovenske carinske organe, kako se ima vršiti carinska služba po novem načinu in kako se mora — promet ovirati in ustavljati. V Zagrebu je ves kolodvor zabasan ter se odpravlja dnevno le po par vagonov vsled nove procedure, čeprav se je število carinskih organov pomnožilo ter carinjenje vodi neki inspektor Centralne carinske uprave sam. Ako je čevelj pretesen — modri čevljar ga razširi na kopitu. Ako takozvani carinski postopek provzroča toliko škode trgovini in — državi: ali ni nikogar na vladi, da bi ga spremenil in prilagodil razmeram? Ako so srbski carinski organi res tako „sposobni", da znajo ovirati pro-; met, ali bi se jih ne dalo smotreno uporabiti v lastni domovini, kjer je promet neznaten ter pri nas pustiti vodstvo carinskih uprav domačinom, kateri vsaj prometa ne znajo — ovirati. Ne vstvarjajmo vendar umetno specifično „jugoslovanskih carinskih razmer"! Pustite pošteni trgovini vsaj ono malo svobode, ki jo ji je pripoznala celo ^preperela avstrijska uprava. Vestnik. ? /• Uprava »Našega Glasa« ponovno na-š prosa vse naročnike, da razvijejo naj-; večjo agitacijo za naše edino stanovsko glasilo. Tovariši! Tovarišice! Agitirajte za »Naš Glas«! Pridobivajte mu novih naročnikov!. Stanovska zavest in dolžnost Vas kličeta, da pridobi vsak najmanj enega novega naročnika. V vsakem uradu naj se žrtvuje vsaj eden za našo sveto stvar, ki naj zbira naročnino in prispevke za tiskovni sklad. Le tako se pridobi še marsikaterega omahljivca. Ce kedaj, potrebno nam je naše glasilo sedaj! Cim več naročnikov, tem močnejši bo »Naš Glas«! Pošljite nemudoma naročnino! Tretjo številko pošljemo še vsem naročnikom, četrto pa Izključno le onim, ki poravnajo naročnino pred njenim natisom! Ne odlašajte torej z na-ročbok Poslužite se takoj poslanih Vam položnic; naročniki izven Slovenije pa poštnih nakaznic! Pišite naslove točno in razločno, da ne bo pomot! Vsaka pre-memba naslova naj se takoj javi po dopisnici naravnost upravi: Ljubljana, Vodnikov trg št. 5, 1. nadstropje. Na delo! Le v slogi je moč! Ureditev službene pragmatike in statusov. Posebni odsek naše organizacije je pričel s priredbe nove službene pragmatike za vse državne nameščence. Vsa strokovna društva se vabijo, da do-pošljejo svoje izpreminjevalne predloge oziroma zahteve k posameznim §§ dosedanje službene pragmatike pismeno osrednjemu odboru najkasneje do 1. februarja t. 1. Na zakasnele predloge in na predloge posameznih članov se odbor ne bo oziral. Vsa snov pride pred skupni odbor, ki bo o njej pred predložitvijo osrednji vladi dokončno sklepal. Vsak član se naproša, da v svrho ureditve statusov dp istega dne dopošlje svojim strokovnim organizacijam na posebni poli sledeče podatke: 1. Ime in priimek. 2. Sedanji službeni značaj, 3, Rojstno leto. ‘5. Dan vstopa v državno službo. 5. Doba aktivne vplaške službe. 6. Prvo imenovanje za uradnika (poduradnika ali slu-Ko). 7. Zadnje imenovanje. S. Skupna civilna službena doba do vštevši 29. februarja 1.920. .9. Aktivna civilna služba rrekinjena zn čas od — do. 10. Kvalifikacija zadnjih treh let. 11. Službeni prejemki 1. februarja 1920 (činovni razred iii plačilna stopnja. 12. Opomba: (Navesti je volontersko dobo, pri slugah dobo provizornega nameščenja, dalje v kakšni lastnosti in za katero dobo je sluzil kdo pred imenovanjem za uradnika (poduradnika ali slugo). Za istinitost navedenih podatkov osrednji' odbor ne prevzema nobene odgovornosti. Strokovne organizacije so dolžne, da podatke preizkusijo, došle pole ran-žirajo in jih paginirame in popolnoma urejene predlože najkasneje do 20. februarja osrednjemu odboru. Istotako skrbe strokovne organizacije za popolnost materijala in bo predvsem strogo paziti na to, da kak član — in najsi bo neorganiziran - ne bo izpuščen. —a. Javni nameščene!, ali ste že kaj razmišljali o bodočih volitvah za občinske zastope? Ali naj bo naša politika strogo gospodarska ali strankarska? Ako si predočimo desolatne razmere in prehranjevalno krizo, ki ic preživljamo, odgovor ne bo pretežak. Javite nam svoja mnenja! —a. Zakaj „nemška4* Avstrija? Vedno čitamo v naših časopisih „nemška" Avstrija, mesto na kratko Avstrija ali avstrijska republika. Ako pišemo „nemška" Avstrija, izgleda baš tako, kakor bi obstojala še kaka druga nenemška Avstrija, oz. kakor bi se mi, ki smo odpadli od Avstrije, še vedno smatrali za Avstrijce, seveda nenemške Avstrijce. Pišimo torej samo Avstrija ali pa avstrijska repulika in nič drugače! —š— »Prvi preduvjet slobodi j demokraciji jest red«, piše »Riječ SHS«. Resnične, zlate besede! A red mora biti predvsem v ministrskih uradih. Kjer ne poznajo vložnega zapisnika, ne indeksov in ne proto-! oiov, ni reda, kjer leži sto in sto ne-prezentiranih aktov cele mesece po predalih in policah, mizah in v papirnih kosih, ni reda. Kjer se akti v masah izgubljajo, a le malokateri pravilno reši, -kjer ic peščica uradnikov dela. a cele trume le politizirajo In plače vlečejo, kjer potrebuje vsaka vloga dolgih mescev, da pride morda po neštetih urgencah sploh na vrsto. kjer se vse obeta, a ničesar točno ne izvrši, tam ni reda; kjer se ministrske in načelraške besede izgovarjajo, a ne izpolnjujejo tam ni reda. Brez reda pa mora nastati anarhija. Proti temu n e r e d u, ki nam ogroža vse, smo manifestirali. Ker ljubimo svojo domovino, zahtevamo red povsod, zahtevamo ga v ministrstvih, pri vladah, na železnicah in na poštah ter po vseh javnih uradih. Kdor pa sam reda ne pozna, kdor je sam kriv neroda, tisti je sovražnik domovine, naiopas-■lejši škodljivec države. In naš klic je: Proč s terni sovražniki in škodljivci! Društvo carinskih uradnikov za slovensko oze uije prosi vse člane in zaupnike, da povabijo k pristopu v našo strok, organizacijo vse nanovo vstopivše urad-ništvo naše stroke. Redn ičlrmi pristopijo k društvu s pismeno izjavo in vplačilom mesečne članarine 2 K. Pristop k društvu se smatra za stanovsko dolžnost. Pismene prijave naj zbirajo po posameznih uradih zaupniki, kjer pa jih še ni, naj si jili pa tovariši izvolijo. Tudi mesečne prispevke naj se na enak način zbira in pošilja društvu, ozir. na naslov tč. društvenega blagajnika. Zajedno se naprošajo vsi zaupniki in člani, ki še dolgujejo na članarini za leto 1919., da čimpreje zaostanke poravnajo, Društv. odbor je trdno prepričan, da bodo vsi člani tudi v letu 1920. naročniki »Našega O 1 a s a«, ki v odlični meri podpira naše stanovske zadeve. Tovariši! Strnjeni v močno in solidarno falango, se smemo nadelati uresničenia naših upravičenih teženj po geslu: »Vsi za enega, eden za vse!« Članki za »Naš Glas« naj se pošiljajo na društvo. Preobrat v finančni straži. Kakor vsi drugi stanovi, tako smo tudi uslužbenci finančne straže z navdušenjem jugoslovanskega duha pričakovali ob državnem preobratu tudi za finančno stražo preobrat na bolje. Toda preobrat je marsikaterega javnega uslužbenca prevaral in razočaral. Ne samo da smo tlačeni z nekdanjim sistemom, ko so oddelkovodje hodili v samih nogavicah kontrolirat nastavljene straže, tudi glede uradnih ur nismo nič na boljšem. Straže morajo delati službo ne 8, ne 10, nego včasih celo 15 ur dnevno m to še ob obmejni črti, kjer nima niti trenutek pocinka! Jrinanč-na straža bo kmalu izčrpana. In trpela bo potem država, ko bo imela neizvežbane in nepotrpežljive novince in začetnike. Ze za vse delavstvo je izdana naredba o osemurnem anevnem delu, le za finančno stražo in sploh za državne uslužbence ni nikake naredbe v tern pogledu. Zakaj .mora finančni stražnik delati 10—15 ur dneyne službe? Gotovo ne bi nobeden uradnik obstal v uradu, ako bi se od mraza tresel kakor uslužbenec na straži, in vendar financar mora! — Zanimiv je 6. odstavek pojasnila gospoda Justa Piščanca v »Našem glasu« z dne 30. septembra 1919. Ali ravno tako nejasen jc ta odstavek, kakor je preobiat finančne straže. Ne ve se, kateri so ti bivši finančni stražniki, da bi se jih nastavile kot skladiščnike. Ali se misli na umirovljene, ali na one. ki so z vsemi skušnjami opremljeni in se jih ne mara povišati za skladiščnike? Ali se ozira mor-., samo na one izbrane, ki so že kot takšni nastavljeni? Želeti je, da bi se vsakega uslužbenca nastavilo kolikor mogoče v bližini njegove domovine, kjer bi se ne čutil med tujci in bi ne bil od ljudstva nazvan begunec, ampak domačin. Merodajne oblasti nai bi vsaj toliko poskrbele za dobrobit svojih podložnih, da bi našli vsaj v bližini svoje postaje stanovanje, da ne bi bili do 13 kilometrov oddaljenosti nastavljeni, ali pa sploh ločeni od Svoje družine. Imamo pa še cel kup drugih tožb in želja. A katerokoli naznanimo, vselej dobimo v odgovor: Ni mogoče! Potrpite! — Mi trpimo, saj smo trpeti vajeni. Trpimo težko, a radi za svojo končno svobodno domovino. Prosimo pa: Brigajte se za nas! Storite vse. kar jc mogoče, ker mera našega potrpljenja bo kmalu preveč polna. Naslovi naših uradov. Če človek nekoliko preudarja o naslovih, ki si jih nadevajo od prevrata sem razni naši uradi in institucije, se mora nehote vprašati, ali veljajo tu sploh kaka načela. Mi imamo v Ljubljani n. pr. „kr. policijsko ravnateljstvo, imamo tudi »kraljevsko slo- vensko gledališče Ljubljana« (zakaj Ljubljana in ne v Ljubljani, tudi ne vem), a drugje nikjer nobenega znaka za to, da smo kraljestvo! Pa tudi sicer so naslovi naših uradov precej čudni in neprikladni. N. pr.: »Deželna vlada za Slovenijo«. Za Slovenijo? Nd, samo za oni del Slovenije, ki je naš. Zal, da ostane tudi v najsrečnejšem primeru še vedno dobršen del Slovenije v tuji lasti! Ali hočemo torej z gorenjo označbo reči, da je za nas Slovenija že to, kar imamo? Bog uc prizadeni ! In potem deželna vlada. Dežel v prejšnjem pomenu besede ni več. Torej tudi ta označba ni umestna. Gre temveč za vlado, ki stoji na čelu onim slovenskim pokrajinam, ki so del našega kraljestva. Edino pravi naslov bi torej bit: Kr. pokrajinska vlada v Ljubljani. Morda so ljudje, ki jim ta »Kr.« ni prav pri srcu. Toda to ne sme odločevati. Treba jc, da smo iskreni! Sicer pa to prav ničesar ne izpreminja na Stvari. Zaradi tega nc bomo Slovenci nič bolj odvisni in nič manj svobodni. Toda red mora biti! Naša konsolidacija naj sc tudi v takih stvareh kaže. Sedanji naslovi uradov pa, ki jih srečujemo vsepovsod, dajo sklepati samo na našo notranjo razdrapanost in pa brezglavost. Da ostanemo na blcitvcisovi cesti — malo dalje doli od vladne palače imamo »Višje orožniško SHS poveljstvo«. Ta naziv je prikrojen zopet po vsem drugem vzorcu. Najlepše pa je seveda, če čitamo: »SHS prodaja tobaka«. Kaj se pravi to? Da v tisti utici tam Srbi, Hrvati in Slovenci tobak (če bi bilo po mojem, bi rekel duhan!) prodajajo? Sploh ta SHS! Saj kot figurica je radi svoje simetrije marsikomu všeč. Toda ne bodimo otročji in preudarimo malo! Kako bi se morala imenovati na pr. Italija, če bi se bili Italijani pri združitvi postaviti na tako stališče, kot se postavljamo mi? In Italija je sestavljena iz več bivših samostojnih držav! Isto bi se lahko vprašalo glede Avstrije in Nemčije. Pa drugje ljudje niso tako gizdavi in malenkostni! Stvar je enostavno taka: mi Srbi, Hrvatje in Slovenci smo združeni za ert-Krat v kraljestvo. Za to so tudi vse javne institucije za enkrat »kr.«, kakor so bile poprej pri nas »c. kr.« Naše kraljestvo pa je — Jugoslavija. Vse drugo je smešno! Riječ Srba-Hrvata-Slovenaca hoče na vsak način stigmatizirati znani korak javnih nameščencev za ve e bistvo. Zdi se, kakor bi gotovi krogi stikali za čem, kar bi javno pozornost obračalo nase. V katero svrho jim ima služiti to, ved* Bo". Čudno! Kie drugje bi sk>‘-šali stvar potlačiti, če bi tudi res bilo kaj na njej. pri nas pa se raznaša vest o zločinih, ki jih po mojem mnenju ni in jih ni nc glede na posledice, ki jih mora imeti tako početje zlasti v tem kritičnem času. Gospodje, ki to delajo, prav nič ne pomislijo, da se pravi to prilivali olja v itak mogočni zubelj laškega šovinizma. Pa se šc čudite in zgražate, ako naši nasprotniki čakajo na to. da se pobuni ta ali eni del naše države! Sami ste krivi! Ce bi bili označili uradniški nastop kot to kar je v resnici bi), bi si nikdo naših sovražnikov nc mogel delati trnov. Vsekakor pa bi bili morali počakati rc zultati sodne preiskave! Poprej dokazi, potem trditve! Ce je imel kdo res /T namene napram državi, Kaznuj'e gn kakor zasluži. Pa brez odlaganju! Na r-:s* nega človeka, na človeka, ki mu jc poštenost nad vse, napravlja način postopanja v tej zadevi skrajno mučen vtisk. Cerna zavlačevanje? V eminentnem interesu države je, da smo si o stvari kmalu na čistem. Pa seveda tudi v interesu javnih nameščencev! Javni nameščenci bodo znali ločiti ljuliko od zrna. In če so bili varani in zapeljani, si bodo znali poiskati zadoščenja. Toda z dokazi na dan! Do tistikrat pa. da bo stvar pojasnjena, molčite! Molčite in ne diskreditirajte brez potrebe naše države pred inozemstvom! Sicer pa, gospoda: tudi razširjanje državo oškodujočlh vesti, zlasti če so neresnične, je veleizdajstvo! Zdravili:če v iv>' acki Slatini. Prejeli smo: Z notico „Zdravilišče v Rogaški Slatini“ v zadnji številki vašega cenjenega lista ste bili napačno informirani. Kura-torij zdravilišča Rogaška Slatina, kojega predsednik sem bil, ni nikdar sklenil, da se državnim uslužbencem prepovedujejo vse ugodnosti oziroma olaišave pri uporabi državnega zdravilišča, temveč je po*' ivno o tem vprašaniu razmotrival ter stal na s:ališču, da je zdravilce soc;talno podietje ter mora vršiti kot državen zavod tudi socijalne naloge in zlasti državnim uslužbencem nuditi brezplačno ali po znižanih cenab z.drav1!c"?e ^ cvnlPi zdra- t nvrUi (1f- žavni zdravnik dr. Kolterer se je nri tej priliki celo prostovoljno ponudil, da bo v tem slučaju z istimi ugodnostmi državnim nameščencem na razr^t^n v svoji zasebni zdravniški praksi. Če je dolilo ravnateljstvo zdravilišča od poverjeništva za iavna dela in obrt druga navodila, se kuratorijn, kateri Sv je med tem razpustil, tega ni nanaznilo. Toliko v pojasnilo! Ptuj. dne 12. januarja 1920. Z odličnim spoštovanjem udani dr. Pirkmaicr, vodja okraine"'1 "livarstva. Društvo drž. uslužbencev v Ljubljani kot osrednja zveza strokovnih organizacij javnih nameščencev naproša vse včlanjene organizacije, pri katerih so se od zadnje vpošiljatve članskih seznamov dogodite izpremembe v številu članov (novi pristopi, izstopi, smrtni slučaji), da vpošljejo v najkrajšem roku nove sezname članov, urejene po abecednem redu. ker se le na ta načinotno-goča in olajša evidenca. Novopristopivši (računši od zadnje vpošiljatve) naj se v seznamu zaznamujejo s posebnim znakom, izstopivši in smrtni slučaji naj se navedejo na posebni poli. Vse organizacije naj se drže točno gornjih navodili Red in točnost je polovica dela! Nered u beogradskim uredima. Beogradska nadleštva postala su utočišće najnesposobnijih ljudi. Naše su kancelarije simbol kaosa. Kod nas činovnik ili bar službenik može postati svatko, kojemu to zatreba, bez obzira na moralne kvalifikacije, bez obzira na spreme, bez obzira na potrebu. U prvostepenom sudu za Beograd ima na platežnom spisku 75 njih. Mjesečni izdatak iznosi 25.750 dinara. Medjutim na dužnost dolazi redovno 39 njih. Samo praktikanata ovaj sud ima 45. U onoj prvoj grupi ima i jedna modist-kinja, koja je zahtjevala, da pored nje uvede sud i drugaricu, koja je napustila stan roditelja još za vrijeme Austrijanaca! U drugoj grupi pak nalaze se: Kći jednog aktivnog pukovnika, kći jednog aktivnog potpukovnika, kći jednog člana kvarta, koji je tu skoro dobio ljepši položaj u državnoj službi. Od 45 praktikanata samo 15 njih dolaze na dužnost. Ostali se vidjaju samo prilikom primanja plate. Medju njima ima čak i gimnazista, ali nema ni jednog, koji je Siromašnog stanja. Muškarci dolaze na „dužnost** sa fotografskim aparatom i korbačima. ? I. L Sito, # i J Ljubljana, ar ar # II Wolfova ul. 3. ^ 3—G A. RASBERGER L ubijana. Sodna ulica 5. Edina tvorniška zaloga pravih gramofonov in pio č 13-4 znamke „Angelj". Vsa popravila strokovno in ceno. registrovana zadruga z omejenim jamstvom. :: Posojila bo osebni kredit: ti0''«. — Posojila na hipoteke: S1,:0.', Mesečna odplačila. Rnnžijska posojila na več let; mali vračevaini obroki. Pisarna: Kongresni trg 10. ::: I rndoe ure od S. do 1£ ure. — Proiipu .il brez-plato« na razpolago. — Rezervni zakladi nad ::: 500.000 K. — Hranilne vloge V«*/«. k: ŽSSvSš: F.P. Zajet Ljublana, Stari trs 9. Bogata zaloga očal, ščipalcev, umet-n h oči, daljnogledov, topiomerjev, barometrov Ud. Trgovina z urami, zlatnino, juveii in srebrnino. Tovaiaiika zaloga gramofonov in ; loti. Vsa popravila sc izvršujejo strokovnjaško v lastni delavnici. SN0* fclektrižen cbrat. = Papil, Dimiš POlmim A.Mihelič, Ljubljana ŠelenburgovR ulica 1 S Trgovina sšfetinast mi iz- S delki. Galanterija in par- jj razmnoževalne aparate, črnilo, šolske potrebSC ne 1.1. d. i. t.d. kupite nojbolje pri tvrdki ta Sajli ml. klime - - papirna trgovina - - Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2 polog Prometne banke. 6—5 fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok, marijaš, whist,,primorka*. p- Priporoča se tvrdka 4 - 6 Jos. Peteline trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šival ih strojev in njih posameznih delov. Ljubljana, >Sv. Petra n. 7. j SPEČIMI milil ZJUVELI. ZLATNINO IN URAMI UJD. ČERNE L J U B L J A N A, S OSI! vsakovrstno blago, obleko 18~3 HM« p »la Hrta »«i»a domače perilo ožilja po islo na domj !! ovratnike, zapestnico In srajco it PEIE s Tovarna JOS. HEICH Poljanski nasip i LJU£l!JAB$j%, Poilrožnita Šelcobnigova alica 3. Podružnico: MAROOR — NOVO MESTO. ■•■■■nnaaataa .!!&■■■ a«3 a VELIKA N"ic°bn°: BOGATA j ZALOGA IZBIRA Ffl n ■ «1 m ■ s ■ 2S manufaMu nega [jKT]|| ||(j[ljjj (1TF1JJ? OBLEK lastnega ter inozemskega "ILL1JL. l2de,ka po n»_ modnega blaga. Srajce, tamavemke(kravale), nogavice i.t.l novejšem kroju. P(M KEmtlM MIP9ŠILJS11 8-5 g SCHWAB&BiZJ£K LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kava, no. g ...... ■ : MODS^A : » C A S B TROOVINA la^a^l&K v Uublanl, Sv. Petra c. 2 Priporoča za gospoda in ima vedno v zalogi najmodernejše kravate ovratnike, trde in mehke, šepne robce, srajce, naramnice, nogavico in rokavice. Za dame najmodernejša svila, gladka jn v barvah za bluze,vovratniki zadnje i ovuati, nogavice in rokavice v vseh cenah in elikostih, pasovi, vlasnice, igle, brože, steznike itd. itd. 28—l oaaa ■asa ufcaa • aaa ■ nna ■ aaa Parfuma In fraetite poMre vedDo naifi&Ejle v zatopi. {lanom droitva \xim namStoncev pmii izkizo tejilinatije 19°/q popusta. m*amw+ Kolesa, motori avtomobili 1! 1 ,|j ter vsakovrstna pnevmatika in || ===^ mehanična delavnica Fran Florjančič Ljubljana« Šelenburgova ulica 6. 11-4 rmšmmsi HMUHMaaDaBMBHMaMHBBNiaMHOTnBHaBHHMMMMMaaBai trgovska,^^pedicijsk« IJ 3.1 Ko it in komisijska d. d. Ljubljana, Dunajska cesta št. 33. f Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst Zacarinjenje. Selitve. Nabiralni vozi na vse sirani. Javno skladišče z lastnini železnišk m tirom. Reekspedieiie itd. itd. Brzojavi: „BALKANSPEDIntcrurban telefon 366. 10 4 Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Aiojs<| Fuchs - Šelenburgova ul. 6. Kupujem staro zlStO id SfGlSrO po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. - Vsa popravila in nova ela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamauto zti 3 19-3 se priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. Stefan Mihoiič, kavarnar, Ljubljana - - Sv. Petra nasip. Drogerija ,ADRIJA‘ Fotomanufiktura M_3 P, rfutnerija B. Čvančara Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.