Dvoje kužnih obredij iz 1. 1854 \
Radivoj Lenček j
Vojska, lakota, kuga — tri strahotne uničevalke človeškega rotlu — so. j
odkar vemo. vedno nastopale skupno. Izmed vseh treh pa je kuga bila od j
nekdaj zaradi tihega množičnega uničevanja ljudi in nemogoče preprečitve !
najbolj skrivnostna. Zakaj strah ustvarja spoštovanje, od spoštovanja do :
obožavanja pa je pri primitivnem človeku koriiaj še korak. Ravno zato je,
s pojavom kuge zvezanih vse polno predstav, uver, čarovanj in apotropej-i
skih obredij, ki izhajajo iz najstarejših kulturnih plasti in ki ostajajo kar j
najbolj živa tudi še v dokaj diferencirani duševnosti že kulturnega človeka, j
Pred seboj imam sporočilo dveh obredij, ki imajo namen obvarovati]
naselje kužne bolezni, zapisani v letu 1854.^ Po letu 1849 je Evropo izčr-'
pavala vrsta vojn, ki so trgale z zemlje najboljše delovne moči, a puščale j
za seboj slabo obdelana polja. Tudi na Slovenskem so se takrat vrstila j
skrajno slaba, suha leta. Nastopila je krompirjeva kuga, pritisnila je lakota. |
Noviški dopisi iz one dobe prinašajo vesti o skrajnem gladu v Istri, naj
Dolenjskem. Gorenjskem in celo na Štajerskem.- Za valom lakote pa jej
takoj prihajal drugi, strahotnejSi val kolere in kuge, ki sta preko Italije in j
Avstrije okužili tudi sestradane slovenske pokrajine. O strahotnem stanju!
pričajo številke: samo v letu 1855 sta ti dve bolezni pobrali na Primorskem;
13.125, na Kranjskem pa 5748 ljudi.'' i
Jasno je, da se je preprosti človek v onih strahotnih dneh pričakovanja j
kužne epidemije prej zatekal k svojemu tradicionalnemu izkustvu po pomoč,j
kot pa k zdravniškemu svetovalcu, ki mu tudi sicer ni mogel pomagati. Od
tod oživljanje prastarih izročil.
Sporočilo v Novicah 1854 se glasi: i
"* Janko Kotnik, Slovenski rokopis iz Leš ])ii Provaljah iz sredine 18. sto-;
k-tja, ČZN XXIV (1929), 179—81. |
' Novice 1854, str. 392: ü-ii, K znanstvu ljudskih viaž (Iz loške dolino). i
- Prim.i Novice 1831, str. 250: 1S52. str. 51; 1854. str. 56, "2. 111. i
' Novico 1855. str. 588. '
Dvoje kužnih obredij iz 1.1854 51
>D;i kolera v vas iie pride, so v nekaterih vaseh naše doline o zadnji
koleri ženske okoli vasi orale — ene so vlekle, druge drevo zadej
deržale, in tako trikrat okoli vasi šle in — zao rale bolezen.
Tudi so kurili s takim ognjem, ki so ga vjietli, da so eno poleno oh
drugo dergnili. Čez tak mali ogenj, ki so ga bili napravili znnej vasi, je
vsaki, kteri je želel kolere obvarovan biti, trikrat skočil. Al kolera
se ni dala zaorati in je prijemala tudi take, ki so čez ogenj skakali..;
Gre torej za dve obredji, izvajani ločeno eno od drugega,
r. Pri drugem obredju je stvar že kolikor toliko jasna. Ogenj kot
očiščevalno sredstvo se je uporabljal v najrazličnejših obredjih vseh
narodov. Bržčas je celo iz teh Jieperiodičnih očiščevalnih ognjev, ki so
očiščcvali ljudi, živali in rastlinje z zažiganjem in uničevanjem škodljivili
elementov, fizičnih in duhovnih (čarovnic, vešč, zlih duhov), ki prete vsem
živim stvarem, nastalo stalno, ob določenem časti se ponavljajoče zažiganje
ognjev in opravljanje s tem zvezanih obredij. Tak ogenj, imenovan pri
slovanskih narodih >živi ogenj«, se je kuril najpogosteje \ primerih, ko
je nastopala kužna bolezen, pred katero je bil iživi ogenj« Vedno učinko-
vito apotropejsko sredstvo.
Obrednik za ta »živi ogenj« je zahteval svoj imčin zažiganja. Ne z
železom in s kremenom, ne s kakršnim koli drugačnim sredstvom, na no\o
se je moral impraviti z drgnjenjem dveh lesov (često predpisanih: pri
Slovanih topol, hruška, dren). Pri Srbih in Bolgarih napravljata tak ogenj
dva gola dečka. V Galiciji pripravljajo »živi ogenj« prav tako s strogo
obrednostjo: medtem ko so starejši zaposleni z drgnjenjem lesa, jih mlajši
^¦ pobožni tišini obkrožajo in napeto opazujejo. Ko zagori plamen, ni
konca živahnemti vriskanju. O takem obrednem zažiganju deloma priča
tudi naše sporočilo.
»Živi ogenj« je bil svet. saj so v najrazličnejše zdravilne namene
uporabljali tudi njegov dim in pepel. Najbolj učinkovito pa je bilo očišče-
vanje v samem ognju, prehod ali skok čez plamene.
Na Gornjem Bavarskem šo skozi solsticijski kres gonili živino; bolno,
da bi ozdravela, zdravo, da bi se čez leto očuvala pred kugo in drugim
zlom. Marsikdaj so bolno ži\inče gnali po dvakrat, trikrat skozi dim in
plamen, tako da se je do smrti opekla. Ponekod v Nemčiji so taki oči-
ščtijoči ognji postali kar vsakoletni in ne več priložnostni, da bi že vnaprej
preprečili vsako nesrečo. Poljski kmetje vsako leto na sv. Roka dan že-
nejo živino po trikrat skozi »živi ogenj«, da bi jo zaščitili pred kužnimi
boleznimi.
Pa ne le živina, tudi človek se lahko očisti v takem ognju. O tem
priča množica primerov skakanja fantov in deklet čez kresove in »žive
ognje« ob najrazličnejših prilikah."" Z vso gotovostjo moremo trditi, da
v vseh takih in podobnih primerih igra največjo vlogo ravno očiščevalni
moment, kar je v našem primeru še celo na prvi pogled vidno. Po Fra-
zerjevih pričevanjih izhaja to obredje »živega ognja« iz najstarejših pra-
kulturuih plasti.'
TI. Pri pr\eni obredju, zćioranju kuge, gre za prav tako staro
ostalino obredja, ki pa se nam je v dostopnem gradivu ohranila v mnogo
manj številnih poročilih.
'a O različnih oblikah kresne histracijc govori Fr. Kotnik v Etnol. XV v raz-
pravi »Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic«, str. 12—15, 22—25.
' Frazer. Zlatna grana, studija madije i religije, Beograd 1957, str. 754—757.
62 Radivoj Lenček:
Glavno dejanje tega obredja je pač obhod okoli naselja. Čarobni
obroč, ki se sklene okoli kake stvari, predmeta, ga varuje pred zlimi
vplivi, ki učinkujejo izven tega kroga. vSem spada čarobni ris. tolikokrat
omenjan v naših bajkah in pripovedkah o zakladih. Sem bi spadalo raz-
pravljanje o čudežni verigi, ki je sklenjena okoli cerkve pregnala Turke,
o opasilu in še o drugačnem čudežnem delovanju čarobnega kroga.'" Naj
tu navedem primere, ki se nanašajo neposredno na odvračevanje kuge
od naselja.
Letonci so se zavarovali pred kugo s tem, da so napenjali okoli hiš
nit. namočeno v mačji in petelinji krvi. V Tanegari je moral vsako leto
najlepši deček na ramah nesti ovna okoli mestnega obzidja. Na ta način
je menda nekoč Hermes pregnal neke vrste ktižno bolezen. V Nemčiji so
živinsko kugo v vasi preganjale žene. Z razpuščenimi lasmi in v sami
srajci so se zvrstile v sprevod, noseč v rokah srpe, kopače in drugo do-
mače orodje. V počasnem sprevodu okoli vasi so mrmrale čarobne reke
in s tem preganjale bolezen.
Če se v Slavoniji \ kako vas ]>ritihotapi kuga, se zbere v nedeljo
7nladega meseca opolnoči pred vasjo dvanajst mladcev in prav toliko ne-
omadeževanih deklet. Slečejo se do golega, se vprežejo v jarem pred plug
in oborjejo vas. Med oranjem predpisuje nenapisani obrednik pobožen
molk in čisto vedenje: prepovedan je vsak nespodoben pogled ali dotik
sovpreženca. Sedemkrat orjejo okoli vasi po isti brazdi, da zaorjejo cel
jarek, ki naj brani kugi pot v vas."
Prav pesniški opis tega obredja, kot se vrši nekje pri Srbih, podaja
Jasna Belović v svoji zanimivi knjigi o običajih pri južnih Slovanih'^:
»V vsej vasi je čutiti neko a znemirjenje. Vse je v posebnem slav-
nostnem in skrivnostnem gibanju. Že od sončnega vzhoda sem nosijo po
vasi svete podobe, prepevajoč litanije in cerkvene pesmi. Ves dan pre-
življajo v postu in molitvi. Ponoči se odpravijo najlepša, neomadeževana
dekleta vleč plug. Okoli polnoči pride devet deklet, popolnoma nagih,
z razpuščenimi lasmi pred vas. kjer se vprežejo pred preprost plug. Vodi-
teljica ima glavo ovenčano s cvetjem in z umerjenimi koraki stopa pred
njimi. Vse preveva sveta resnost obrednosti. Ne spregovore niti besedice,
prekrižajo se. se sedemkrat priklonijo proti vzhodu in začnejo slovesen
obhod v smeri sončnega krogotoka.
Zaguglje se plug, zaropoče in zaorje, včasih tudi po doslej še ne
orani zemlji. Dekleta sopejo pri nenavadnem opravilu, toda nobeni ne
pride na misel, da bi potožila: »Ne morem več«. Potem ko se. pazeč, da
pri oboranju ne napravijo kakega presledka, vrnejo na mesto, kjer so
pričele svoj obhod, pokleknejo, komaj slišno zašepečejo čarobni rek. in
se brez besedice porazgube po domovih.
Drugo jutro vsa vas pregleda zaorano brazdo in nastopi splošno po-
mirjenje. Če pa kljub temu pride kuga v vas, se je gotovo kaj prezrlo
pri plužnem čaranju, ali pa je zli čar odprl kugi vas. Tako je bilo pač
usojeno. — Kizmet!<
'' O čudežni blagoslovljeni verigi glej sporočilo v Orlovi razpravi Na robu
slovenske legende. Krog 1935. str. 45. — O čarobnem krogu je razpravljal že Fr.
Kotnik, ČZN 1957, str. 294—299.
" F3r. Friedrich S. Krauss, Volksglaube nnd religiöser Brauch der Siidslaven,
1890, str. 66.
• Bolovič Jasna, Die Sitten der Siidslawen, 1927, str. 253.
Dvoje kužnih obredij iz I. 1854 65
Pri Gradskih Vrhovcih (Slavonija) so bratje in sestre nagi s črnima
voloma pred plugom oborali vas, da bi jo obvarovali kuge.
Lužiški kmetje so v letu 1602. v okolici Soraua in Sommerfekla prav
tako odganjali kugo s čarobnim krogom: šest nagih devic je vleklo plug,
ki ga je ravnal prav tako nag hlapec. Pred njimi je šla naga vdova
s posušeno šibo v roki; drug nag hlapec je v risu čuval obleko.
Ko se je v 1871. letu bližala kolera vasi Davydkowo pri Moskvi, se
je opolnoči dvanajst nagih deklic vpreglo pred plug in ga vleklo okoli
vaške meje; v notranjosti tega čarobnega kroga je bolezni onemogočeno
vsako razsajanje. Vaška duhovščina pa je prireflila še celo procesijo okrog
tega kroga, da bi bila s tem še bolj ojačana moč čarobnega kroga.
Kot je torej iz navedenih primerov vidno, je čarobni krog primerna
apotropejska sestavina tega obredja, ki naj odvrača kužno bolezen
od teritorija, obdanega z obrednim obhodom, z nitjo, z brazdo. Tak kraj
je simbolično zaprt, blagoslovljen in varen pred vsako zlo silo.
V lužiškem, ruskem in v slavonsko-srbskih primerih tega obredja kot
v slovenskem ostanku je izvršeno čarobno obkroženje s plugom, kar očitno
spominja na vrsto obredij iz poljedelskega kulturnega kroga. Naj
našim >Oračeni« ob stran, ki brez dvoma spadajo v to vrsto obredij," na-
vedem še nekaj primerov,
V Rozinu na Češkem so nekdaj vodili ob prvi laosetvi ponoči nago
deklico in črnega mačka pred plugom na polje, kjer so mačka zakopali
v zemljo. Še leta 1850. so tako vlačile tri nage ženske plug preko polja.
V Transilvaniji so včasih naga dekleta pod vodstvom starejše nage ženske
ukradle plug, ga vlekle na polje in ga naposled zavlekle v potok. Med
veliko lakoto v Gorakhpurju v Indiji (1875—1874) so nage ženske vlačile
plug preko polja. Po dolgi suši so v Chunarju še v letu 1892. žene nage
vlekle plug preko polja in prosile mater zemljo za dež.
Vsi ti na prvo roko zbrani primeri plužnega obredja (Pflug-
zauber) tuij služijo za dokaz, da v našem obredju zaoranja kuge plug ni
le golo sredstvo za izvedbo apotropejskega obredja. Iz plužnih obredij
poljedelskih kulturnih krogov je plug prenesel v obredje zaoranja kuge
nov, plodnostni moment.
Važni sestavni del obredja zaoranja kuge je še obredno predpisana
nagota. Ta člen v našem sporočilu ni omenjen; lahko pa tudi sami
sklepamo, da loške ženske niso orale okrog vasi nage. Ko v mišljenje pri-
mitivnega človeka pristopijo religiozno-moralični kompleksi in pozneje še
modni oziri, prične tak človek goloto iz vseh svojih obredij odpravljat!.
Pri Srbih, Hrvatih, Bolgarih se je to zgodilo dokaj pozno. Skoraj vse
njihovo etnografsko gradivo je zbrano iz konca preteklega in začetka tega
stoletja. Tedaj pa je bila kljub rastočemu kulturnemu napredku religiozna
zaverovanost, v tradicijska obredja še tolikšna, da je golota v številnih
obredjih najrazličnejše narave bila še vedno njih bistveni sestavni del.
Danes je tudi tu že drugače. Z upravičenostjo pa smemo sklepati, da se
je nekoč tudi pri nas vršil ta obred po istem obrednem predpisu nagote
kot n. pr. v Slavoniji ali Rusiji.
Od kod in zakaj ta novi. kot se kaže nerazdružni sestavni del obredja?
Možno bi bilo dvoje.
Zbrano gradivo, kot nam ga nudi Handwörterbuch des Deutschen
Aberglaubens", podaja ogromno primerov obredij, ki morajo biti izvajana
Kinolog Xill str. 157 (Boris Orel, Dva folklorna festivala).
" Knjiga Vf, sub nackt.
64 Radivoj Lenček: Dvoje kužnih obredij iz 1. 1854.
ob popolni ali delni (odmirajoči) nagoti sodelavcev. Na prvi pogled bi se
dalo sklepati, da postaja nagota bistveni sestavni del rituelnosti sploh.
Brez nje obredje ne bi moglo postati učinkovito. Antični, še zlasti pa
indijski primeri vzbujajo domnevo, da si je preprosti človek pri izvrše-
vanju kulta odstranil obleko zaradi prepričanja, da je v obleki nekaj
nečistega, nekaj, kar bi oskrunilo njegovo dejanje. Zopet drugi primeri
dajo sklepati, da je bil primitivni človek prepričan o magični povezanosti
človeškega telesa z zemeljsko močjo: ta je prehajala v človeka, čim bolj
je bilo telo nepokrito. Naj bi se torej prvotno vsa obredja vršila v
stanju brez obleke?
Z ozirom na veliko večino primerov obredij, ki imajo značaj pre-
našanja moči plodnosti od človeka na zemljo in obratno, kjer je nagota
samo ob sebi razumljiv sodelujoč moment (n. pr.: rimske luperkalije, flo-
ralije, že omenjena plužna obredja, obredja s prošnjo za dež. dodole .. .),"
pa se mi zdi upravičeno sklepanje, da je nagota pri tovrstnih obredjih
najprvotnejša in da je šele od tod vsa ostala rituelnost prevzela element
nagote v svoje tradicijske predpise. In, to iz katerih koli razlogov in po
našem razumu . nerazumljivih prelogičnih zvezah.
Pri obredju zaoranja pa nam je sploh možno kar s prstom pokazati
na vmesni člen, ki je posredoval ta element nagote od plodnostnega obredja
do apotropejskega zaoranja. Bil je to plug. obredno orodje številnih plod-
nostnih obredij poljedelskega kulturnega kroga. Plug je bil verjetno
kontakt za prehod obrednega predpisa nagote k zaoranju kuge. S tem
pa je podan nov dokaz, da se je obredju zaoranja kuge s prvotnim na-
menom obvarovanja pred kugo pridružil še nov: plodiiostni moment.
Pred seboj imamo torej kontaminirano obredje, ki ga je zato treba
razlagati — če sploh smemo z našo logiko svetiti v prelogičnost primi-
tivnega človeka — kot obredje z dvojnim smislom: apotropejskim in
plodnostnim. K prvemu spada zaorana brazda, sklenjena okoli vasi.
k drugemu plug in obredni predpis nagote.
Hotel sem le opozoriti na ti dve častitljivi obredji, ki izhajati iz
imjstarejših kulturnih plasti in sta nova. lepa priča o starosti in pomemb-
nosti naše tradicije. Brez dvoma pa ni to sporočilo edino. Novo gradivo
iz naših krajev naj omogoči temeljito monografično obdelavo obredja,
kakršne je ta častitljiva starina pač vredna.
Literatura: Kjer literatura ni omenjena sproti, se članek naslanja na podatke
v Bäclitold-Stäublijevem Handwörterl)ucli des üeutsclien Aberglaubens, VI. Band, sub
nackt in Pflug. — Marsikatero metodično navodilo dolgujem g. Borisu Orlu.
"' Tako najdemo plese nagih moških in žensk pri primitivcih zelo pogosto zdiu-
žene s seksualnimi orgijami: to so erotično-ekstaticni pomladni in jesenski obredni
plesi, ki so odniev nove življenjske moči vsega stvarstva, kot se kaže v brsteči
pomladi ali bogati jeseni. Vsekakor obredja z izrazito plodnostno naravo. — Prim.
tu še običaj Bez beza, daj možal, ki ga navaja in razlaga Fr. Kotnik v lltnologu
XV, Blagoslov zelišč na kres in čar kresnic, str. 25/24.