ipjfe REPUBLIKA SLOVENIJA
	^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
V	DRŽAVNEGA ZBORA
IZREDNA SEJA	51. IZREDNA SEJA
51	
	(17. november 2011)
	^«UKA.SLO №W // it / S z ^ O 2 P TC S o — O — m r- 4 5 £ г £ s % # £
	ti <f e 44 ^VflhiflO*»*
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 51. izredna seja (17. november 2011)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2012
www.dz-rs.si
DNEVNI RED 51. IZREDNE SEJE
1. točka dnevnega reda: KANDIDATNA LISTA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ČLANE DRŽAVNOTOŽILSKEGA SVETA, EPA 2230-V
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................5
1. točka dnevnega reda: KANDIDATNA LISTA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ČLANE DRŽAVNOTOŽILSKEGA SVETA, EPA 2230-V............................................5
MAG. UROŠ KREK................................................................................................................................5
ANDREJ MAGAJNA..............................................................................................................................6
MIRAN POTRČ.......................................................................................................................................6
MIRAN POTRČ.......................................................................................................................................7
MIRAN POTRČ.......................................................................................................................................7
MIRAN POTRČ.......................................................................................................................................7
DR. VINKO GORENAK .......................................................................................................................... 7
FRANCO JURI........................................................................................................................................9
JAKOB PRESEČNIK............................................................................................................................10
MAG. VASJA KLAVORA.....................................................................................................................11
SILVEN MAJHENIČ..............................................................................................................................11
MAG. BORUT SAJOVIC......................................................................................................................12
DARJA LAVTIŽAR BEBLER...............................................................................................................13
BOGDAN BAROVIČ.............................................................................................................................13
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................14
IVAN GRILL..........................................................................................................................................15
MIRAN POTRČ.....................................................................................................................................15
DARJA LAVTIŽAR BEBLER...............................................................................................................16
IVAN GRILL..........................................................................................................................................16
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE....................................................................................17
Državni zbor V. mandat
51. izredna seja
17. november 2011
Predsedujoči: Ljubo Germič Miran Potrč.....
Seja se je začela 17. novembra 2011 ob 12. uri.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 51. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Eva Irgl, gospod dr. Lazslo Göncz, gospod mag. Branko Grims, gospod Miro Petek, gospod dr. Vinko Gorenak od 15. ure dalje, gospod Marijan Pojbič, gospod Alojzij Potočnik, gospod Zvonko Černač, gospod Rudolf Petan, gospod Roberto Battelli in gospod Franc Pukšič.
Na sejo so vabljeni predstavniki Urada predsednika republike in predstavniki Vlade.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 51. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 8. novembra 2011, s sklicem seje.
Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Preden preidemo na odločanje, vas, kolegice in kolegi, opozarjam na delovanje vaših glasovalnih naprav. Prehajamo na odločanje. Upam, da se te preverili delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 64 poslank in poslancev, proti nihče.
(Za je glasovalo 64.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 51. izredne seje zbora določen.
S tem prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO KANDIDATNE LISTE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ČLANE DRŽAVNOTOŽILSKEGA SVETA.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je z dopisom z dne 26. 10. 2011 na podlagi druge alineje drugega odstavka 97. člena Zakona o državnem tožilstvu predlagal kandidate za člane Državnotožilskega sveta. Ti so: gospod dr. Darko Maver, gospod Matjaž Jager, gospa dr. Katja Šugman Stubbs, gospod
.......predsednik Državnega zbora
podpredsednik Državnega zbora
Jože Tratnik, gospa Alenka Mežnar in gospod mag. Jožef Kovač.
Besedo dajem predstavniku predlagatelja gospodu mag. Urošu Kreku, generalnemu sekretarju v Uradu predsednika republike, za dopolnilno obrazložitev kandidatne liste.
Spoštovani kolegi in kolegice, prosim, da smo prej, ko spregovori gospod generalni sekretar iz Urada predsednika republike, mogoče malo tišji, zato da bomo pozorni na izrečene besede. Hvala lepa.
Gospod generalni sekretar Urada republike predsednika, imate besedo.
MAG. UROŠ KREK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
V skladu z Zakonom o državnem tožilstvu vam je predsednik republike posredoval kandidatno listo za člane Državnotožilskega sveta.
Na kandidatki listi: so dr. Matjaž Jager, izredni profesor na Pravni fakulteti, strokovnjak na področju kriminologije in kazenskega prava; mag. Jožef Kovač, sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, ki deluje na področju policijskega prava in sistemsko normativne dejavnosti; dr. Darko Maver, redni profesor na Fakulteti za varnostne vede, strokovnjak na področju kriminalistike; gospa Alenka Mežnar, bivša vrhovna državna tožilka, strokovnjakinja na področju alternativnih ukrepov v kazenskem postopku; dr. Katja Šugman Subbs, redna profesorica na Pravni fakulteti, strokovnjakinja na področju kazenskega prava, in gospod Jože Tratnik, bivši sodnik in predsednik Ustavnega sodišča ter sodnik Vrhovnega sodišča.
Predlagani strokovnjaki kandidirajo v skladu s pozivom predsednika republike, ki je bil objavljen 16. septembra, na katerega se je javilo navedenih 6 kandidatov. Predsednik republike je pri posredovanju kandidatne liste ravnal v skladu z aktom o razpisu volitev članov Državnotožilskega sveta, katerega je 5. septembra sprejel Državni zbor in s katerim je volitve v svet razpisal na današnji dan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Kandidatno listo je obravnaval Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala.
Sledi predstavitev stališča poslanskih
skupin.
V	imenu Poslanske skupine nepovezanih poslancev ima besedo gospod Andrej Magajna.
ANDREJ MAGAJNA: Lep, morda verjetno zadnji pozdrav vsem navzočim!
V	Poslanski skupini nepovezanih, kot sem izvedel od kolegov, bodo podprli člane Državnotožilskega sveta z enim vzdržanim glasom. To bo moj vzdržani glas.
Ko sem pregledal vse predloge, moram reči, da so to verjetno kompetentni ljudje, o tem ne dvomim. Vendar je ta moj vzdržani glas kljub temu neke vrste protest. Protest proti politiki; politiki, ki se danes po 20. letih demokracije vmešava praktične v vse pore našega življenja -"politika über alles". To me je še posebno prepričalo, kaj se dogaja v volilni kampanji 2011, kako politika obvladuje četrto vejo oblasti in ne dvomim, da posega tudi v sodno oblast. Torej, moj glas je glas protesta proti temu. Videli smo, kako lahko režimski mediji, bom tako rekel, forsirajo neke nove liste in ta trs še niti dozorel ni, ko so ga že posekali. Torej se je neka druga lista pokazala kot prednostna. Nacionalna televizija se poleg kriterijev, ki so jasno zakonsko zapisani, naenkrat poslužuje drugih kriterijev, tako imenovane relevantne liste. Uredniki določajo, katere liste so relevantne in kateri ne. Kaj bi bilo, če bi neka stranka sklicala tiskovno konferenco, prišli bi novinarji in bi sklicatelj poklical uredništvo in rekel, da tega novinarja vzemite nazaj, ni relevanten, ga nočemo imeti, dajte drugega novinarja, bo drugi pisal? Kaj bi mi naredili v tem primeru? Vidim poglede, da sem se oddaljil od teme, se bom vrnil, samo kratek rezime.
Politika se danes po 20. letih demokracije umešava vse poleg življenja in ne dvomim, da se ni tudi v sodno vejo oblasti. Resno zamislimo o načinu določanja kandidatov, potrjevanja in kako bi ti zagotovili avtonomijo oblasti, ki bi morala delovati avtonomno in suvereno.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil stališče gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira odločitev Državnega zbora, da se opravijo na današnji seji tudi volitve članov Državnotožilskega sveta, ki jih mora izvoliti Državni zbor. Če mi tega ne bi storili, Državnotožilski svet ne bi bil kompletiran, ker štiri člane volijo tožilci izmed svojih vrst, enega
imenuje Vlada, nam pa, to smo prepričani, je delovanje Državnotožilskega sveta pomembno za uresničitev ciljev, ki si jih je zastavil novi zakon o državnem tožilstvu, to pa je večja samostojnost, neodvisnost, strokovnost in učinkovitost dela javnotožilske organizacije.
Mi smo prepričani, da pridobiva Državnotožilski svet pomembne nove pristojnosti, ki zagotavljajo večjo kvaliteto dela državnotožilske organizacije in tudi večjo samostojnost in neodvisnost od politike.
Generalna državna tožilka sprejema namreč politiko pregona po predhodnem obrazloženem mnenju Državnotožilskega sveta in politika pregona je eno od pomembnih novih rešitev, ki jih je vključil Zakon o državnem tožilstvu, ki je doslej ni bilo. Zato je bilo tudi vprašanje in diskusija o tem, ali so pooblastila, ki jih imata generalna državna tožilka in minister za pravosodje, ustrezno medsebojno razporejena ali ne.
Državnotožilski svet ima po novem pomembne pristojnosti na področju kadrovske politike. Njegova povečana vloga bo zmanjšala vpliv politike na sprejemanje odločitev v kadrih v državnotožilski organizaciji in to je drugi razlog, zaradi katerega menimo, da je prav in potrebno, da se odločitev danes sprejme. Na tej podlagi bo prišlo do sestave Državnotožilskega sveta, ki bo lahko v večji meri samostojen in neodvisen od politike. O tem vprašanju je tudi na Mandatno-volilni komisiji tekla - ne bom rekel, da poglobljena, ampak dovolj obsežna in mesto ima tudi neprincipialna, vsaj po mojem občutku -razprava.
Namreč, vprašanje o tem, ali se lahko ali ne, tudi v okviru politike, sprejemajo strokovne odločitve za konkretne rešitve, se meni zdi pomembno, ampak odgovor je za mene, da politika na nek način sodeluje pri tem odločanju. Državni zbor ima po sedanji ustavi in zakonodaji pristojnosti, da imenuje ustavne sodnike, imenuje sodnike in ima vlogo tudi v imenovanju mnogih drugih institucij. Ali bomo zato rekli, da Državni zbor ukinemo kot pristojnost, da odvzamemo vso pristojnost vladi, da odvzamemo vse pristojnosti, ki jih ima v zvezi s tem tudi predsednik države - najbrž ne moremo. Vprašanje je, po kakšni poti do teh odločitev priti.
Mislimo, da je pot, ki je tu izbrana in ubrana, dobra, ker morajo biti tudi predlagani kandidati s strani predsednika strokovnjaki, ne pa politiki; in drugič, ker jih mora predlagati več, kot se jih neposredno voli. Se pravi, več kot štiri - tokrat jih je predlagal šest -, da imamo priložnost tudi v Državnem zboru opraviti preko tajnega glasovanja ustrezen izbor.
Glede konkretnih predlogov. Ne vem, ali ni odgovornost tudi Državnega zbora in nas kot poslank in poslancev, da spoštujemo in ocenjujemo kvaliteto konkretnih ljudi, ki so predlagani, ne pa, da imamo o njih nespodobna mnenja, da uporabim ta izraz. Poglejte, prof. dr. Darko Maver je redni profesor za predmet s
področja kriminalistike na Fakulteti za varnostne vede. Bo upal kdo trditi, da ne gre za strokovnjaka, ki se ukvarja s politiko pregona? Izredni profesor doktor... / oglašanje iz dvorane/ Ali lahko govorim? Da? Da boste bolje slišali, bom govoril glasneje. Če je kdo preslišal, opozoril sem na to, da je prof. dr. Darko Maver redni profesor...
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Gospod...
MIRAN POTRČ:... za predmet s področja kriminalistike...
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Gospod Potrč, ali lahko samo za trenutek počakate, da bomo videli, kaj je z napravami ozvočenja. Gori lučka?
MIRAN POTRČ: Se zdaj sliši?
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: V redu, lahko nadaljujete.
MIRAN POTRČ: Naj zaradi magnetograma povem - želel sem posebej poudariti, da je prav, da kadar ocenjujemo predloge, ocenjujemo njihovo dejansko strokovnost in pomen, ne pa, da si jemljemo pravico oceniti politizacijo nekega organa, če za to nimamo nobene stvarne podlage.
Povedal sem, da je prof. dr. Darko Maver redni profesor za predmet s področja kriminalistike na Fakulteti za varnostne vede -torej človek, ki se nedvomno strokovno ukvarja s problematiko kazenskega pregona; da je prof. dr. Matjaž Jager direktor Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani - nedvomno strokovnjak, ki se ukvarja s problematiko pregona; da je prof. dr. Katja Šugman Stubbs redna profesorica za kazensko pravo na Pravni fakulteti, doktorica pravnih znanosti in univerzitetna diplomirana psihologinja, ukvarja se s problematiko kazenskega pregona; da je bil gospod Jože Tratnik namestnik republiškega sekretarja za pravosodje in splošno upravo, da je bil sodnik Vrhovnega sodišča, da je bil ustavni sodnik in tudi predsednik Ustavnega sodišča - upa kdo trditi, da ne gre za strokovni predlog? Alenka Mežnar je specialistka mladoletniškega sodstva in gospod mag. Jožef Kovač je v svoji karieri opravljal pomembna dela na področju policije in je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru opravil tudi državni pravniški izpit, objavil veliko strokovnih člankov, predaval na mnogih visokih šolah, tudi v Evropi, in ni nobenega dvoma, da je specialist za predmetno področje kazenskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru.
To govorim iz razloga, da bi potrdil, da je tudi koncept zakona, ki je bil pripravljen, takšen, da daje možnost, da se odločitve sprejemajo v državnotožilski organizaciji z vplivom Državnotožilskega sveta na podlagi strokovnih kriterijev, kar je tudi pomemben razlog, zaradi katerega je prav, da odločitve, ki
so pred nami, podpremo in da v okviru šestih kvalitetnih predlaganih kandidatov, ki jih je pripravil predsednik države, izberemo na tajnem glasovanju po našem prepričanju štiri najboljše. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil stališče gospod dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa.
Razmišljal sem, kako naj začnem moj zadnji nastop za to govornico v tem mandatu, pa bi rekel: "Spoštovani poslanke in poslanci!" Pa to nima smisla, mogoče bi bilo boljše: "Spoštovani gledalke in gledalci," zaradi tega, ker tisti, ki so zakon sprejeli, tako in tako ne poslušajo. Ampak vseeno bom povedal svoje stališče oziroma stališče poslanske skupine.
Poslanska skupina SDS je temu zakonu nasprotovala. Danes je finalna verzija, že finalni del implementacije tega zakona v smislu imenovanja Državnotožilskega sveta. Temu zakonu smo nasprotovali iz vsebinskih razlogov. Eden od najpomembnejših razlogov, vsaj zame osebno, za glasovanje proti je bilo prav Državnotožilski svet, kar bom razložil v nadaljevanju.
Že v pripravah oziroma v času sprejemanja tega zakona - obravnave in sprejemanja, tudi javne predstavitve mnenj -sem govoril o tem, da gre za politično okupacijo tožilske organizacije. Pri tem vztrajam, pri tem ostajam. Hkrati je jasno, da se danes izvaja po nujnem postopku - ta nujni postopek vzemite v narekovaju, glede na to, da smo v predvolilnem času - zadnje dejanje te okupacije, v vojaškem jeziku bi rekli razoroževanje poraženih ali kako že. To je tudi res. Mi kandidatov, n to želim posebej poudariti tudi zaradi kandidatov, ki so na listi, ne bomo podprli, razlog pa niso njihova imena, poudarjam, razlog niso njihova imena -čisto na koncu se bom nekaterih imen tudi dotaknil -, ampak je razlog v nasprotovanju zakonu kot takemu. Posebej ponavljam: ne bomo jih podprli, a ne zaradi njih, da bi njih cenili in precenjevali, ali je kdo primeren ali ne po političnih kriterijih, ampak zaradi vsebine zakona, ki postavlja prejšnjo državnotožilsko organizacijo na glavo. To je glavni razlog vsega našega glasovanja.
Naj vas spomnim - nima smisla, da govorim o celem Zakonu o državnem tožilstvu, ampak bom govoril samo o tistih členih, ki se posredno dotikajo Državnotožilskega sveta, njegove vloge, sestave itd. Za to govornico in za mnogimi govornicami v Državnem zboru smo v zvezi s tem zakonom slišali besede ministra, ko je govoril, da gre za krepitev samostojnosti tožilcev. Dalje je rekel, da gre za krepitev samostojnosti tožilstev. Ni govoril o tožilstvu, ker je enotno tožilsko organizacijo z zakonom razbil na več tožilstev. Zakon je minister zelo hvalil, tako kot smo bili navajeni vseskozi, recimo pri
zakonu o policiji, ki je tudi najbolj moderen, najbolj evropski v tistem delu, ki govori o imenovanju generalnega direktorja policije, strokovno pa si lahko preberete analizo raziskovalnega sektorja Državnega zbora, da je Državni zbor v tistem zakonu sprejel določila, ki jih ne pozna niti ena evropska država oziroma jih ne uveljavlja, podobne poznata dve, uveljavljata jih pa ne. Enako je pri tem zakonu.
Govoriti o tem, kako je zakon moderen, evropski, kako krepi samostojnost, odgovornost in kako bo zdaj to uredil, je navadna laž. To je bila navadna laž. Po posameznih členih pa naslednje.
Minister je vključil v zakon, zato je tudi trikrat daljši, kot je bil stari zakon, praktično vse člene, ki jih je imel državnotožilski red, in seveda tisto, kar mu je Ustavno sodišče reklo: "Ne!" Ustavno sodišče mu je pri navodilih namreč reklo "ne", jih je ustavilo, ni dovolilo njihove uporabe in jih še presoja. Ampak minister je naredil bajpas in to vključil v zakon, zakon pa sedaj velja. Ali drugače povedano: zaobšel, če bom vljuden, je Ustavno sodišče, ki ga baje moramo spoštovati. To on pravi; ampak on ga pa ne spoštuje. To smo videli tudi še v kakšnem drugem primeru.
Mi smo od tega zakona pričakovali tudi v smislu Državnotožilskega sveta povsem nekaj drugega. Poglejte, "pravočasnost dela" - ali sta ti besedi uporabljeni v tem zakonu? V tem zakonu ni besed "pravočasnost dela", niti v primeru Državnotožilskega sveta. Da bi kdo pomislil na primer Železnik ali kaj podobnega -to koaliciji ni padlo na pamet!
Ali druga zadeva, ki je tako ali tako problematična v celotnem pravosodju in tudi v tožilski organizaciji, to je nadzor nad tožilci. Nadzora nad tožilci ni več. Post festum samo 137. člen - se pravi, ko so dejanja že končana -omogoča nadzor. To je pa tako, kot da zdravnikovo delo nadziramo šele takrat, ko je pacient že pod zemljo. To je brez zveze. Tak nadzor ni nadzor.
Zakonitost dela smo pogrešali. Tega ni v tem zakonu. Poglejte, minister je naredil na nek način organ v sestavi. Prva verzija zakona je že bila organ v sestavi. To so tudi lepo napisali. Sedaj so pa tisto vrgli ven in so potem prenesli nekaj drugega.
Vezano na Državnotožilski svet. Tu bom posebej izpostavil nekatere zadeve, ker se mi zdijo zelo pomembne. Državnotožilski red je na nek način molitvenik za tožilce. To je relativno jasna zadeva. Sedaj pa poglejmo, za kakšno strokovnost, zakonitost in lepe stvari gre. Ni res! To je nateg ljudstva, kar je bilo sprejeto v zvezi s tem. Po starem zakonu je generalni državni tožilec spisal državnotožilski red, sprejel in poslal ministru. Minister ni mogel reči: ne. Poglejte, kaj je v novem zakonu, sedaj veljavnem zakonu. Generalnemu državnemu tožilcu je celo dovoljeno dati mnenje! Si predstavljate?! Generalni državni tožilec daje celo mnenje, ki ga ministru tako ali tako ni treba
upoštevati. Minister pa spiše državnotožilski red. Sedaj pa naj kdo reče, da je to sedaj bolj strokovno in bolj samostojno, če kup politikov na Ministrstvu za pravosodje, ki jih minister tja pripelje, spiše državnotožilski red in ga podpiše. Generalni državni tožilec da celo mnenje, ki ga tako ali tako ne bomo upoštevali, in potem rečemo, da je to bolj strokovno, kot je bilo po starem. Mene ne morete s tem "nafarbati", tudi mnogih tožilcev ne.
Poglejte naslednjo zadevo, vezano na Državnotožilski svet. Kako lep je 36. člen -govorimo o samostojnosti tožilcev. Si predstavljate? To je najpomembnejša svetinja tega zakona in vseh besed ministrov. Kakšna je sedaj situacija? Državnotožilski svet z dvotretjinsko večino predlaga imenovanje tožilcev. Ali ni to demokratično? Krasno! Se pravi, dvotretjinska večina vseh teh ljudi pomeni, da bo šest od devetih moralo glasovati, da bo Janez Novak - izmišljeno ime - postal tožilec nekje, ne vem, v Lendavi ali Murski Soboti. To je res demokratično. Sedaj pa poglejte, kaj piše v zakonu. 36. člen pravi naslednje: "Razpis je neuspešen, če se ni prijavil noben kandidat," to je logično, "če so bile vse prijave zavržene oziroma zavrnjene," v redu, "če minister ne predlaga v imenovanje nobenega kandidata". Pa ne se zajebavat! Dvotretjinska večina je tudi potrebna v Državnotožilskem svetu za imenovanje nekega tožilca! Minister, ki je politik, pa reče "ne" tema dvema tretjinama Državnotožilskega sveta. Sedaj naj še kdorkoli trdi, da gre za strokovnost! Ne! Gre za politično okupacijo in nič drugega.
Državnotožilski svet, ki je tako ali tako tema današnjega pogovora oziroma današnje razprave v Državnem zboru. Ne morete osebe, ki zna šteti to 10, "nafarbati" in tudi nobenega Slovenca ne boste mogli "nafarbati" s to zadevo. Kaj piše v starem zakonu? V starem zakonu je bilo jasno napisano, da Državnotožilski svet šteje sedem članov; enega sme predlagati minister in mora biti državni tožilec, šest pa jih predlagajo tožilci. Je to bil strokoven organ po starem sistemu? Seveda je bil! Šest so jih predlagali tožilci, enega pa politik, imenovan minister, ampak še ta je moral biti tožilec. Recimo, da je bil na liniji ministra, ampak še vedno je šest tožilcev. To, kar pa danes delamo, kar je finalna faza okupacije tožilstva, kot sem povedal, je pa naslednje; in to bi pa naj bilo strokovno, kar prihaja.
Novo stanje je pa - kakšno? V novem stanju, in tega danes obravnavamo, je pa devet članov Državnotožilskega sveta. Pazite na njihovo sestavo! Enega predlaga minister, štiri, ki jih bomo danes izvolili, predlaga predsednik Republike in štiri celo tožilci. Se pravi, sedaj je razmerje 5 proti 4. Se pravi, pet ljudi, imenovanih s strani politike, proti štirim iz tožilskih vrst je torej bolj strokovno stanje kot prej, kjer ste pa imeli šest tožilcev in enega, ki ga je predlagal minister in je bil tudi tožilec. To je pa sedaj stroka in ta stroka je v miselnem okviru
leve strani tega parlamenta, drugače ne more biti.
Zaradi javnosti še enkrat ponavljam -čas mi to dovoljuje. Staro stanje je bilo jasno: eden s strani ministra, ki mora biti tožilec, in šest s strani tožilske organizacije. Torej, so tam sedeli sami tožilci, pa to je vendar vrh stroke -ali ni? Novo stanje, ki je po levem pojmovanju strokovnosti v tem državnem zboru, je pa tako, da imamo: pet s strani politike, od tega enega predlaga minister, štiri predlaga predsednik Republike oziroma Državni zbor in štiri tožilci. Se pravi, tožilci imajo po novem manjšino. Ta manjšina je podrejena večini, ki jo je imenovala politika, in vi trdite, da je to sedaj bolj strokovno. A to je sedaj bolj strokovno?
To je enako stanje, kot je v primeru generalnega direktorja, kar ne velja za sedanjo osebo, ki tam sedi, jutri pa seveda se lahko tako zgodi, da bo prišel na čelo nekdo, ki ni policist. To je enako, kot da se jaz prijavim za direktorja porodnišnice v Postojni in z dnem imenovanja postanem ginekolog. Ja, kje ste pa to videli? To piše v Zakonu o policiji. Tožilski zakon je pa podoben, ker trdite, da je pet ljudi, imenovanih s strani politike, stroka napram prejšnjemu stanju, ko so bili vsi imenovani s strani tožilcev in so bili vsi tožilci. Tisto pa ni bila stroka?
Gospe in gospodje, izteka se čas. To ni korektno, vi se lahko smejite, kolikor hočete, najverjetneje se zadnjikrat.
Če gremo k kandidatom. Rekel sem, da se jih ne bomo dotikali, pa vendar mi dolžnost narekuje, da omenim vsaj dve osebi, čeprav imena kandidatov sploh ne igrajo vloge. Dr. Darko Malar. Gospod Potrč je lepo prebral vse o njem, še veliko več se da najti, verjetno ni bilo časa - ampak, v redu, vse drži. Ne nazadnje, bodimo pošteni, osamosvojitveni šef kriminalistične policije. Ne očitam mu nič, ker mu ne morem, in je nepošteno, da bi ga kritizirali. Drugih se ne bom dotikal. Mogoče še ene osebe Glejte, vrhovna državna tožilka, gospa Mežnarjeva, ki je tudi kandidatka - Vse lepo in prav, če bi šlo za stroko. Ampak, takoj ko je šla v penzion - gostujoče pero v Delu! Kaj pa je počela? Pisala, seveda, prispevke zoper gospo Barbaro Brezigar. Potem je sedela tamle, kjer sedi gospod Petan, ko smo imeli javno predstavitev mnenj, in je za to govornico seveda naredila slavospev in pet poklonov ministru, kakšen lep zakon je napisal. In, pazite, še nekaj. Ko smo mi govorili o gospodu Šinkovcu, ki je bil v času imenovanja generalnega državnega tožilstva napaden zaradi tiste sodbe tistega duhovnika in tako dalje. Kaj je rekel v sporočilu za javnost? Rekel je, da je sodil po tistih zakonih, danes tega ne bi nikoli več storil, se je opravičil in mu je žal, da je to storil. On je za mene naredil moralno korektno dejanje. Rekel je, da ne kandidira pa tudi nikoli ne bo. On je naredil korektno dejanje, v Delu je bil pa napaden; zato ker se je opravičil, je bil pa napaden. Vidite, to je pa miselni okvir, ki sodi v levo politično opcijo, podprto z mediji. In tako
dobimo, ostalih kandidatov nisem proučeval, nimam časa. Dr. Mavra poznam, nje pa se spomnim po teh člankih, ki sem jih bral, ostalih se nisem niti dotikal.
Naše nasprotovanje temu imenovanju oziroma izvolitvi ali kakorkoli se že imenuje ni pogojeno z imeni in priimki, ampak s finalnim dejanjem politične okupacije tožilstva. V novi vladi je v vsakem primeru treba ta zakon, vsaj po mojem prepričanju, kar najhitreje spremeniti in tožilski organizaciji vrniti tisto samostojnost in ne dopustiti tega, kar je sedaj narejeno. Namreč, šest, sedem tožilcev je zame večja stroka, kot pa pet imenovanih s strani politike in štiri s strani tožilstva, kar je uzakonil ta zakon. To ni stroka. To je politična okupacija tožilstva. Hvala lepa in na svidenje.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Zares bo stališče predstavil gospod Franco Juri.
FRANCO JURI: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Hvaležen sem, da imamo običajno v Poslanski skupini Zares možnost predstaviti stališče takoj za skupino Slovenske demokratske stranke. Ta hvaležnost izhaja iz dejstva, da nas razprave, ki jih slišimo ob takih ali drugačnih priložnostih, močno navdihujejo.
Tudi tokrat moram reči, da je kolega Gorenak dejansko izpostavil nekaj iztočnic in če pustimo tiste prostaške izraze, ki si jih je privoščil - recimo, da je bilo tudi nekaj zanimivega v tem izvajanju. Predvsem teza o politični okupaciji tožilstva. Seveda bi se lahko pri tem smejali. Najbrž vsi negujemo zgodovinski spomin in vemo, v kakšnem stanju in kako je delovalo državno tožilstvo v lepih starih časih Barbare Brezigar. Takrat je bilo tožilstvo v rokah ali celo v krempljih ene politične opcije ali celo enega vodstva ene politične stranke. Vsekakor je bilo takrat tožilstvo v rokah - ne Barbare Brezigar, ampak Janeza Janše! Če to, kar imamo danes - kjer je jasno, da prevladuje pri izboru kandidatov in članov Državnotožilskega sveta strokovna ocena -, nekdo imenuje politična okupacija, kaj pa bi lahko rekli za tiste čase, ko je bilo tožilstvo v rokah dueta Barbara Brezigar-Janez Janša? Politična kolaboracija? Najbrž.
Ampak, dejstvo je, da je bil zakon, o katerem je danes govora, čeprav je bilo pričakovati, da bomo razpravljali o čisto formalnem postopku, ki je bil potrjen in za katerega je bilo jasno pojasnjeno, da sledi zakonu, zgolj formalizem, danes vidimo, da ni tako. Pričakovati je bilo novi stampedo Slovenske demokratske stranke, ki se prav v tej volilni kampanji trudi očrniti in blatiti predvsem sodno vejo oblasti z napadom na trajni mandat sodnikov in v tem primeru tudi z neutemeljenim napadom na izbor članov Državnotožilskega sveta. Govora je bilo tudi o zakonu, ki ga ena parlamentarna stranka tako rekoč ne priznava,
ob dejstvu, da je bil ta zakon demokratično in v tem parlamentu, tem državnem zboru potrjen. a zakon je veljaven, kot je veljavna ustava, gospodje iz Slovenske demokratske stranke! Dajte se enkrat tega zavedati! Ta stalnica, češ, problematiziraj vse, kar ustvarja in utemeljuje pravno državo v Sloveniji, je sledenje logiki "čim slabše, tem boljše". Tega smo vajeni, nič novega in tudi v tem izvajanju ni bilo podanih elementov za to, da bi se kritično opredeljevali do predloženih imen.
Prvič, ker je zakon, na katerem je utemeljen ta predlog, dober zakon; zakon, ki na uravnotežen in tudi pravno vzdržen način ohranja tako strokovno avtonomijo tožilstva kot tudi tisto, kar pričakujemo od vlade, kajti tožilstvo ni čista sodna veja oblasti. Veliko razprav je o tem, ali so tožilci bližje sodnikom ali so bližje izvršilni veji oblasti. Najbrž ta razprava ne bo nikoli zaključena, kajti gre za zanimiv hibrid; dejstvo je, da je treba obdržati čim večjo avtonomijo, hkrati je vlada in izvršilna oblast vedno odgovorna za kvaliteto delovanja državnega tožilstva. Zato je način izbora teh članov, ki ga predvideva zakon, edini pravilen. Štirje člani so izvoljeni neposredno od tožilcev, en član je izvoljen s strani vlade in štiri člane predlaga predsednik republike, ki ga SDS stalno identificira z eno politično opcijo. Ne! To je institucija predsednika republike, ki je izvoljen neposredno, ni izraz strank, ni izraz političnih opcij, ampak je predvsem izraz najširše civilne družbe. On zastopa vse nas, zastopa državo in on ne izbere kandidatov, ampak na podlagi prijav, na podlagi strokovnih referenc posameznih kandidatov potrdi listo, ki jo posreduje Državnemu zboru.
Torej, temu delu seznama ne moremo pripisati političnih okupacij. Ni tako? Samo vlada je tista, ki neposredno vpliva na strukturo, čeprav prav tako z enim tožilcem.Torej gre tudi tam predvsem za potrjevanje strokovnosti. Ampak, vse te dileme so smešne ob dejstvu, da smo imeli v celotnem prejšnjem mandatu izrazito spolitizirano in izrazito politično državno tožilstvo; in to tako izrazito politično, da so se ustavljali vsi procesi. Recimo, pregon zoper tajkunstvo, ki ga je javnost toliko pričakovala od te vlade, je bil blokiran zaradi tožilstva v rokah ene stranke. To je tisto, kar smo končno presegli, tudi z novim zakonom in z depolitizacijo državnega tožilstva!
Torej, preokupacija največje opozicijske stranke ni v tem, da bi kdo politično okupiral, temveč to, da oni ne morejo več politično okupirati tožilstva, in se bodo potrudili. Verjamem, da če bo pravosodni minister njihov znameniti kandidat, najvplivnejši slovenski odvetnik, ki dobro pozna dilanje z nekaterimi sodniki - poglejte, kaj se je zgodilo v Kopru, ko se je prav ta odvetnik prijateljsko dogovoril s predsednikom Višjega sodišča, ki je pomagal njegovemu klientu, in potem je ta sodnik prestopil v pisarno tega odvetnika. To se je dogajalo in to se bo verjetno dogajalo, če bo ta
politična opcija na oblasti, in tega se je treba dobro zavedati.
Zato ni nobenega dvoma, da Poslanska skupina Zares danes ne bi podprla te liste kandidatov. Na tajnem glasovanju bomo izbrali štiri od teh šestih kandidatov. Nimamo posebnih preferenc, menimo, da so vsi strokovno kredibilni. In dejstvo, da je nekdo pisal v nekem časopisu ter imel strokovne razprave in članke o delovanju pravne države, je zdaj nekakšen greh. Lepo prosim, kje smo?! Kaj prihaja? Kaj prihaja, če bo zmagala opcija, ki problematizira svobodo misli in svobodo izražanja posameznih intelektualcev! Poslanska skupina Zares ta seznam podpira.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo stališče predstavil gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani predstavnik Urada predsednika Republike Slovenije, spoštovane kolegice in kolegi!
Zakon o državnem tožilstvu je bil sprejet, če se ne motim, julija letos in o tem ne nameravam veliko debatirati, ker je bil za to čas takrat in pred končnim sprejetjem. V skladu s tem zakonom in na predlog predsednika republike volimo štiri člane Državnotožilskega sveta.
Sicer pa v poslanski skupini predvsem želimo, da bi naš pravosodni sistem bil učinkovit, kar je zagotovo eden od potrebnih pogojev za pravno državo. Pravna država v Sloveniji še ne deluje dovolj učinkovito. Namesto učinkovitega sodnega odločanja in preprečevanja ter sankcioniranja nezakonitosti se ta vprašanja vse prevečkrat politizirajo in zlorabljajo v populistične namene. Vsak, ki zagreši kaznivo dejanje ali drugo nezakonitost, bi po Ustavi Republike Slovenije in v skladu s kategorijo pravne države moral biti enako obravnavan in učinkovito sankcioniran. Hkrati pa mora tako v medijih kakor tudi v družbeni percepciji vsak veljati za nedolžnega, dokler ni njegova krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke opažamo, da ljudje pred sodišči oziroma v postopkih niso enako obravnavani, kar nas navdaja z občutkom, da sta tudi v pravosodju prisotna klientelizem in korupcija. Proti temu se je treba boriti; zato da bomo lahko naši državi zares rekli pravna država, zato da bodo ljudje v naš pravosodni sistem verjeli in mu zaupali. Danes, po našem mnenju, temu ni tako in krivda za to je tudi na tožilcih.
Sodna veja oblasti mora uživati ugled in avtoriteto, če naj opravlja svojo funkcijo varuha pravne države in uravnoteženja ter omejevanja drugih dveh vej oblasti. Vendar pa si je ta ugled treba tudi zaslužiti. Največ lahko tožilci in sodniki naredijo sami s svojim delom in strokovnostjo, država pa lahko k temu pripomore le tako, da se
pravosodje v kar največji meri podpre in da se mu zagotovi tudi dobre pogoje za normalno delo.
V	Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke si torej želimo strokovnih in sposobnih tožilcev, ki bodo zadeve pripeljali do sodišča in do sodbe na način, da ne bo prihajalo do zastaranja postopkov, da ne bo takšnih in drugačnih procesnih napak, zaradi katerih postopkih padejo v vodo, tisti, ki so kršili zakon pa se svobodno sprehajajo po naši državi.
Za člane Državnotožilskega sveta bomo podprli vse tiste kandidate, ki bodo po naši presoji najbolj pozitivno vplivali na delo Državnotožilskega sveta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil stališče gospod mag. Vasja Klavora.
MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod predstavnik predsednika države, poslanke in poslanci!
Ne bom dolg. Mandatno-volilna komisija se je na torkovi nujni seji seznanila s kandidatno listo predsednika Republike Slovenije za člane Državnotožilskega sveta. Izmed šestih predlaganih jih bomo danes poslanci potrdili štiri, ki bodo v prvem mandatu Državnotožilskega sveta na podlagi novega zakona o državnem tožilstvu izvrševali naloge in pristojnosti, ki bodo ključno vplivale na učinkovitost dela celotnega državnega tožilstva.
V	naši poslanski skupini smo se seznanili in zagradili in skrbno pregledali gradiva, ki so nam bila na voljo, in lahko ugotavljamo, da so pri predlaganih kandidatih njihove strokovne kompetence primerne, kakor lahko sami mi presojamo, vendar smo poslušali, nekatere celo odlične. Vsi so znani in ugledni pravniki, tako teoretiki kot praktiki, in večinoma z dolgim in pestrim delovnim stažem in temu primerne so tudi njihove delovne izkušnje. Takšna je skupna ocena naše poslanske skupine.
Ne bom razpravljal o zakonu, ki je bil sprejet, ali je pravilen ali ni pravilen, ne bom razpravljal o tistem, kar je bilo dosti povedanega na Mandatno-imunitetni komisiji. Skrbno sem jo poslušal, vendar bi povedal le to, da se mi zavedamo, da je pravna podlaga za imenovanje kandidatov v ta pomemben organ povsem legitimna, ker gre še za javni poziv predsednika države, da se lahko odzove prav vsak, ki je pravni strokovnjak, ne glede na takšno ali drugačno politično pripadnost.
Kot že rečeno; zato bo danes naša poslanska skupina sodelovala pri izbiri kandidatov za Državnotožilski svet in izmed šestih bomo potrdili štiri. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo stališče predstavil gospod Silven Majhenič.
SILVEN MAJHENIČ: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi!
V	Slovenski nacionalni stranki smo pri vseh imenovanjih nekoliko zadržani, saj imamo izkušnje, da se na odgovorna mesta, še posebej takrat, ko o tem odloča politika, predlaga kandidate, ki so v glavnem blizu aktualni politiki. Takšnih privilegiranih kandidatov si sicer v Slovenski nacionalni strani ne želimo, vendar kot vidimo, je praksa takšna in mimo tega ne gre.
V	Slovenski nacionalni stranki si želimo in v bodoče bomo vztrajali, da bodo tožilstvo, sodstvo in organi odkrivanja neodvisni, še posebej od politike. Sicer pa bomo v Slovenski nacionalni stranki v naslednjem mandatu predlagali spremembe v sistemu sodstva, da se odvzame trajni mandat sodnikom in da se ukine preiskovalne sodnike ter se tako znatno poveča učinkovitost organov odkrivanja in pregona ter se s tem tudi pripomore h krajšemu in hitrejšemu postopku do končnega epiloga. O tem se pogovarjamo vsaj že 15 let, vendar, kot vidimo, še zmeraj ni pravi čas, da bi se racionalizirali postopki, ki bi pripeljali do hitrejšega sojenja. Ponujajo se vse druge rešitve, ki ničesar ne izboljšujejo. Ves čas se zavlačuje s postopki, ki v glavnem zastarajo in za to nihče ne odgovarja. Ni problem v slabih zakonih, ampak je problem v ljudeh, ki to delo opravljajo in so dolžni, da se zakoni tudi dosledno izvajajo, kot so zapisani. Tu je problem. Preveč je političnega vpliva, klientelizma in korupcije.
Na eni od sej, ko se je obravnaval tožilski zakon, je eden od prisotnih tožilcev z dolgoletno prakso povedal, da takega pritiska od politike, kot ga je doživljal v tem mandatu, ni bilo v vsej njegovi karieri. Kot smo videli, prisotna generalna tožilka tega ni demantirala. Za takšno ravnanje so krivi ljudje, zato je prav, da so sodniki in tožilci popolnoma neodvisni, za kar danes ne bi mogli trditi. Zato je prav, da se jim mandat omeji ter se njihovo delo, vsaj vsakih 10 let, oceni.
Zakon je v veljati. To, o čemer danes razpravljamo, je sestavni del veljavnega zakona.
Kot sem že omenil, imamo dobre zakone, ki se ne upoštevajo. To so predvsem občutili delavci in podizvajalci, ko niso plačevali prispevkov, plač in dela podizvajalcev ter se je s takšnim načinom potiskalo v bedo na tisoč ljudi, ki so pošteno delali. Šlo je za kazniva dejanja, na katera smo v Slovenski nacionalni stranki opozarjali od vsega začetka in bi se jih lahko preganjalo po uradni dolžnosti, pa se jih ni. Minister Zalar je to dojel po dveh letih in na to tudi opozoril. Učinek je bil maksimalen, saj je prišlo na tožilstvo preko dva tisoč ovadb, od katerih je tožilstvo vzelo v obravnavo le 28. Na moje vprašanje gospe Brezigarjevi, zakaj samo 28, je povedala, da gre za sistemsko napako in da tožilstvo tega ne bo obravnavalo. Kot vidimo,
so delavci in podizvajalci, ki so bili ogoljufani v naši državi, sistemska napaka.
V	Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da se bo enako zgodilo z zakonom o gospodarskih družbah in z zakonom o odvzemu premoženja. Oba zakona sta bila v Državnem zboru potrjena zelo nepremišljeno. Stroka ni bila na strani zakonov, ocenjevali pa so jih politiki. V 20. letih je bilo v Državnem zboru na novo sprejetih preko 4 tisoč 600 zakonov, kar pomeni, vsak drugi dan en nov zakon. Zakone je popravljala vsaka aktualna politika, ki je bila na oblasti, iz različnih interesov, bodisi z interesom posameznika ali določenih strank, kar pa poslance v glavnem ni motilo, in so slepo sledili interesu kapitala in posameznim koalicijskim prijateljem. Kot se zdi, tudi v bodoče ne bo drugače, kajti medijsko favorizirani kandidati že vnaprej ponujajo nove zakone in pravila, ki bodo ustrezala le njim, na narod pa se bo zopet pozabilo. V bistvu ne gre za nove ljudi, ampak za preverjene lisjake z dolgoletno prakso ali v gospodarstvu ali v politiki, ki jih podpirajo mediji. Ne gre za to, ali imaš dober program, kajti, če bi bil to pogoj, se ne bi postavljalo na prvo in drugo mesto Viranta in Jankovića takrat, ko sploh še nista imela ne liste in ne programa.
Če bi tožilstvo in sodstvo delalo dobro in če bi bila zavest raznih ljudi, ki kandidirajo na najvišja mesta na evropskem nivoju, ne bi sploh kandidirali, kajti ničelna toleranca bi pa vseeno morala imeti neko težo. Sicer pa, kot smo prebrali v Novicah v torek, 15., vsemu ljudstvu dajeta slab vzgled gospa Kresalova, kot bivša policijska ministrica, in gospod minister Zalar, aktualni minister pravosodja. Za takšne in podobne stvari se je že koga tudi obsodilo ali pa je še v postopku. Sicer pa naj si vsak sam prebere in ustvari lastno mnenje.
V	Slovenski nacionalni stranki bomo kandidate podprli.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
V	imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil stališče gospod mag. Borut Sajovic.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Vsem skupaj prijazen pozdrav!
Pred seboj imamo predlog šestih kandidatov. V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo po postopku, ki smo ga preverili, bil je izpeljan široko, korektno, v skladu z novim zakonom, iz te skupine šestih kandidatov, znali izbrati štiri najboljše; vsakdo od nas sam s seboj, s svojo vestjo in prepričanjem tam v tisti kabini.
Ob predlogu predsednika se je odprlo kar nekaj strokovnih in političnih vprašanj, vendar mi ocenjujemo, da smo večino teh dilem že razrešili, kajti predlog zakona o državnem tožilstvu je bil v Državnem zboru sprejet z ustrezno večino. Po našem mnenju še vedno prinaša prave in ustrezne rešitve, da bo na eni
strani tožilstvo lahko delalo bolje, uspešneje, predvsem pa hitreje, da bo zaostankov manj.
Sam zakon daje pomembno težo in mesto državnemu tožilstvu v verigi od odkrivanja kaznivih dejanj na področju policije, eminentne zgodbe bo pokrival Nacionalni preiskovalni urad, ki se je pokazal kot zgodba o uspehu. Nacionalni preiskovalni urad pospešeno odkriva povečano število kaznivih dejanj, zaplenili so več kot 30 milijonov evrov premoženja. Zdaj pa je naloga tudi na drugih instancah, da državno tožilstvo in sodišča s korektnimi postopki, v katere ne bo dvoma, opravijo svoje.
Dejstvo je, da so problem v Sloveniji na vseh področjih zaostanki in od vseh, ki v tej verigi, od policije, preko tožilstva, do sodišča opravljajo kakršnokoli nalogo, pričakujemo, da dajo vse od sebe. Vsakdo od nas in vsi skupaj imamo v svojih ravnanjih, v svojem življenju zagotovo še rezerve in trenutek ter čas, v katerem smo, je pravi, da se vsakdo pokaže in dokaže. Odločitve med seboj neodvisnih vej oblasti pa naj se spoštujejo, medsebojno pa ne komentirajo in ne zlorabljajo.
Kot že rečeno, v Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije bomo izmed nabora šestih uglednih imen kandidatk in kandidatov znali izbrati tiste, ki so po osebnem prepričanju vsakega od nas najboljši. Prepričan sem, da bodo v skupini devetih ljudi v Državnotožilskem svetu znali oceniti tisto, kar je za poštenost in demokracijo v Sloveniji najboljše.
Zavračamo tudi tiste trditve, da so pooblastila kateremukoli ministru prevelika. Nasprotno, obstajajo varovalke, obstajajo možnosti in prepričani smo, da politika v tej zgodbi nima prevelike teže.
Bilo pa je na zadnji seji Mandatno-imunitetne komisije mogoče v žaru predvolilnega boja, v žaru borbe izrečenih nekaj trditev, da je vsak kandidat ali vsaka stvar, ki gre skozi Državni zbor, da je s tem na osebi politika pustila svoj pečat in da je ta negativen.
V Sloveniji, gospe in gospodje, smo se odločili za demokracijo, v demokraciji imajo politične stranke, ki imajo zadostno podporo, pomembno nalogo, in pomembno nalogo ima politika, še bolj pa Državni zbor. Kdor govori slabo o odločitvah politike, slabo o odločitvah Državnega zbora, ta govori najprej slabo o samem sebi. Vsakdo od nas ima na tem področju svojo odgovornost, v Poslanskem klubu Liberalne demokracije smo jo znali in jo znamo nositi. Veseli smo tudi dosežkov, ki jih na praktični ravni dosegajo operativci iz Nacionalnega preiskovalnega urada, ter smo ponosni, da je minister na področju opravil tisto delo, ki si ga je zastavil ob začetku mandata. Mogoče je kakšno leto zmanjkalo, ampak mislim, da so sporočila in zakonske podlage dobre. Tudi prej smo bili edini, da mogoče na področju zakonodaje ni toliko rezerve, kot jo je na delu in izvajanju te zakonodaje.
Najbrž je to en zadnjih nastopov ali pa zadnji v imenu Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije. Vsem skupaj hvala lepa za čas in za prehojeno pot, ki smo jo hodili kot poslanke in poslanci skupaj, do nikogar nimamo nobene zamere, vsem skupaj pa pri nadaljevanju osebne, politične ali pa kakšne druge življenjske poti želimo vse dobro. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev.
Besedo ima gospa Darja Lavtižar Bebler. Pripravi se naj gospod Bogdan Barovič.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! To si zdaj dovolim reči, ker poslanca Gorenaka ni v dvorani.
Želim povedati svoje mnenje o tem, da se z vsemi štirimi kandidati oziroma šestimi kandidati, izvolili jih bomo štiri, ki jih je predlagal v izvolitev Državnemu zboru predsednik republike, strinjam, soglašam, da so vsi izvrstni strokovnjaki in da bo pravzaprav težava na naši strani, za katere štiri se bomo odločili.
V tem smislu bi želela tudi poudariti svoje globoko nestrinjanje s prikazom s strani gospoda Gorenaka kandidatke gospe Alenka Mežnar, češ, da ko je šla v pokoj, pa se je nenadoma začela oglašati v rubriki Gostujoče pero. Izzvenelo je tako, kot da z dnem, ko je šla v pokoj, ni več strokovnjakinja. Temu moram globoko ugovarjati. Prav za gospo Mežnarjevo vem, da je sodelovala vrsto let v Svetu Evrope, v ekspertnih skupinah in je bila tam prav predstavnica Republike Slovenije pri pripravljanju posameznih izhodišč za ustrezno zakonodajo v državah članicah. Tako se mi zdi zelo nekorektno na ta način govoriti o posameznih kandidatih.
Sicer pa je bilo tudi iz tega prikaza danes in še bolj iz prikaza in razprav na zadnji seji Mandatno-volilne komisije zelo očitno, kako sta si spoštovanje pravne države in Slovenska demokratska stranka vsaksebi. Namreč, postavljati vprašanje o tem, ali hočem sploh kot poslanec sodelovati pri izvolitvi teh štirih članov Državnotožilskega sveta, ob čemer pa sem prepričan ali prepričana, da je zakon povsem neprimeren in slab. To govori samo o tem, da te osebe niso pripravljene spoštovati pravil in načel pravne države, za kar pa se dostikrat seveda deklaratorno izrekajo. Naj tudi spomnim tiste kolege, ki smo sedeli tudi v prejšnjem mandatu, da smo večkrat nazorno videli, kako je prihajalo do poskusov demontaže pravne države v prejšnjem mandatu - s strani koga? S strani te iste parlamentarne stranke. Tako za osvežitev spomina.
Pa še neka stvar je bila tako na Mandatno-volilni komisiji kot tudi danes izrečena, ki je nikakor ne more zaobiti. To pa je
trditev, da so vsi kandidati, ki jih predlaga v izvolitev Državnemu zboru predsednik republike, politično kontaminirani in da so politično opredeljeni in da posledica tega dejstva pomeni tudi politično okupacijo posameznih organov, v tem primeru Državnotožilskega sveta. Verjetno pa bi lahko potemtakem, če bi sprejeli takšno tezo, govorili tudi o politični okupaciji drugih organov, za katere člane kandidate predlaga predsednik republike. Ta teza je zelo nevarna. Naj vas vprašam: Ali se strinjate, da v primeru, recimo, ko kandidate za ustavnega sodnika predlaga Državnemu zboru v izvolitev predsednik republike, ali to pomeni, da gre tudi za politizacijo Ustavnega sodišča? Najbrž ne. Zagotovo ne.
Predsednik republike predlaga v izvolitev Državnemu zboru tudi sodnike mednarodnih sodišč, sodnike iz Republike Slovenije - ali so potem tudi ti izvoljeni sodniki v mednarodna sodišča politično kontaminirani in poskušajo izvesti politično okupacijo morda tudi teh mednarodnih sodišč?
Takšne teze so zelo nevarne in mislim, da bi tudi mi, poslanke in poslanci, morali takšnim tezam odločno ugovarjati. Ne nazadnje tudi sodnike v trajni mandat izvoli Državni zbor -ali lahko potem govorimo, da je celotno sodstvo politično kontaminirano in da je naše pravosodje politično okupirano? To so zelo nevarne teze in v demokratični državi, ki je zavezana k spoštovanju pravne države, vladavine prava, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je to skrajno nedopustno in neprimerno.
Kot rečeno, se bom sama znala, upam, odločiti. Moram povedati tudi to, da je pri vseh predlaganih kandidatih nedvomno to, da so dejansko zelo kakovostni, vrhunski strokovnjaki, in kdor med nami kdaj prebere tudi kakšno strokovno literaturo, denimo s področja kazenskega prava ali kaznovalne politike, bo temu lahko samo pritrdil in ničesar drugega. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Bogdan Barovič. Pripravi naj se gospod mag. Borut Sajovic.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Vesel sem, da smo skupaj. Rad bi, da bi bili skupaj še v prihodnje in odločali o vsebinah, ki bi pomagale naši državi, Republiki Sloveniji, ki je lepa dežela in je, kakorkoli že marsikdo govori, še vedno bogata in krasna država.
Danes govorimo o kandidatni listi predsednika Republike Slovenije za člane Državnotožilskega sveta, ampak na žalost zopet slišim samo politične očitke enih drugim in drugih enim. V vsem času nismo slišali o imenih in ljudeh, o katerih odločamo: prof. dr. Darku Mavru, izrednem prof. dr. Matjažu Jagru, prof. dr. Katji Šugman Stubbs, Jožetu Tratniku, Alenki
Mežnar in mag. Jožefu Kovaču - šest predlogov za štiri jzvolitve, ki jih predlaga predsednik države. Že to, da danes o tem govorimo na izredni seji Državnega zbora, pove - vsi očitki, ki smo jih slišali -, da so, hočemo ali nočemo, imenovanja politična odločitev, ker politiki odločamo o predlogu predsednika. Tako govoriti o tem, ali je politično ali ni politično, nima smisla.
Tako kot smo slišali enega od predhodnih govornikov, da če je to predlog predsednika države, to ni politično. Ja, seveda je. Ali kdo lahko reče, da spoštovani gospod bivši predsednik Milan Kučan ni bil tudi član Zveze komunistov ali pa SD? Tako kot spoštovani predsednik države dr. Drnovšek, žal pokojni, je bil član Liberalne demokracije Slovenije. Tako kot vemo, da je tudi zdajšnji predsednik bil simpatizer in član neke politične opcije. Zato je neumno o tem tu govoriti in si očitati: "Bil, ni bil..." Ja, bil je! Vsak ima svojo politično pripadnost in vsak ima pravico do svoje politične pripadnosti. Tudi predsednik države, čeprav se izvzame iz neke politične opcije, ima to pravico in v srcu nosi neko prepričanje. Govoriti zdaj o tem, da je pa to čisto apolitični predlog... Halooo! Lažemo drug drugemu, kar je nesmisel, in bodimo pošteni drug do drugega.
Bistvo imenovanja spoštovanih gospodov za člane Dražvnotožilskega sveta pa je v tem, da bi tožilstvo, hvala bogu, enkrat vendar začelo delati. To je bistvo! Da bomo izvolili ljudi, ki bodo vedeli, da so za to, da bodo kot tožilci delali. Danes je bilo omenjenih veliko vsebin, ki niso bile narejene s strani tožilstva, pa bi morale biti. Moj kolega je omenil pregon zoper tajkunstvo. Ni ga bilo in ga ni! In pregona še marsičesa ni bilo in ga ni.
Bistvo torej: imenujmo ljudi, ki bodo svoje poslanstvo opravljali, bodo tožilci in opravljali svoje delo in tožili tiste, ki so bili obtoženi za kazniva dejanja. Jaz, tako kot moji kolegi... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa, gospod Bogdan Barovič. Besedo ima gospod mag. Borut Sajovic, pripravi se naj gospod Franci Kek. Se odpovedujete, gospod Sajovic? Gospod Franci Kek? (Ga ni.) Gospod Dušan Kumer? (Ga ni.)
Gospod Jožef Jerovšek. Imate besedo.
JOŽEF JEROVŠEK: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, predstavnik Urada predsednika republike!
Pred seboj imamo imenovanje Državnotožilskega sveta oziroma članov, ki jih imenuje Državni zbor na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov. V samem sprejemanju tega zakona, na podlagi katerega danes imenujemo in smo dolžni imenovati, sem večkrat poudaril, da žal ta zakon ne umika tožilcev in seveda tudi Državnotožilskega sveta iz območja vpliva politike. Res je, da je sofisticirano pripravljen, tako da za manj pozornega opazovalca ni takoj
vidnih znakov možnosti vplivanja politike. Vendar se v danem trenutku, ko smo tik pred volitvami in vsekakor pred zamenjavo oblasti, na hitro, v zadnjem trenutku želi, da z imenovanjem Državnotožilskega sveta premostimo, premostijo, vsaj prvi mandat naslednje oblasti. Mandat je 6-letni in intenca je vidna iz zraka.
Sicer menim, da so predlagani kandidati strokovnjaki na tem področju, vendar pa je že sam zakon predvidel, da generalni državni tožilec pripravi tožilski načrt, kjer opredeli tudi, katere stvari se bodo preganjale, katere z odlogom. Imel bo tudi možnost, kolikor je po zakonu razvidno, nekatere stvari vtakniti v predal. To, tako kot je zapisano v zakonu, daje možnost, da se bodo preganjali nekateri, da se pa za sedanjo oblast posvečenih ne bo preganjalo. In to v trenutku, ko je zaradi gospodarskega kriminala, korupcije in drugih stvari ta država pred kolapsom. Vendar v tej državi ni interesa preganjati kriminala belih ovratnikov in korupcije in vsega tega, kar je pod tem zajeto. Kako dolgo boste še na vse mogoče načine ščitili posvečene udeležence korupcije? Zakaj se nič ne zgodi v zvezi z napadom na finančni sistem države, skozi finančne institucije in skozi banke, kjer je na posvečene račune odšlo stotine in stotine milijonov evrov?! Davkoplačevalci morajo vedno znova in znova dokapitalizirati banke v državni lasti. Zaradi tega je celoten sistem, ki ga je pripravil gospod minister Zalar, zaščita posvečenih udeležencev tega gospodarskega kriminala. Zaradi tega se na ta način tega reševanja ne da podpreti. Ne vem, če se vsi predlagani zavedajo, v kakšno zanko so vtaknjeni.
Še enkrat moramo ugotoviti, da ni interesa za pregon in da boste naredili prav vse, kljub temu da ne boste več na oblasti v naslednjem mandatu, da se zaščitijo ti, ki so na tako grozovit način potisnili našo državo v kolaps. Vsak teden imamo nove in nove primere, ko Slovenija postaja problematična država na finančnem področju, ko je prebila grški kriterij, ko je treba zaprositi za pomoč Mednarodnega denarnega sklada in finančnih institucij. Tu pa se dogaja, da se vladna politika igra z usodo te države in da ščiti svoje veje oblasti.
Prav gotovo bodo s strani teh, ki so izvedli ta napad na finančno stabilnost države, tudi bogato poplačani v sedanji volilni kampanji in boste zaradi tega dobili nekaj procentov boljše rezultate, kot bi jih sicer, če bi se ti, ki bi morali biti pred sodiščem in pod drobnogledom tožilcev, znašli pod roko pravice. Vse to se je odlagalo, izvedejo se nekateri prizori za občinstvo, kakšna preiskava, potem pa: vse tiho je bilo.
Zakaj ne bi danes prišli sem? In bi bil prisoten tudi minister Zalar, moral bi biti prisoten, ki bi lahko trdil, da je res pripravil operativen zakon, ki bo Slovenijo rešil tega zla korupcije in gospodarskega kriminala, vsaj v veliki meri. Ministru Zalarju se zdi, da je za javnost opravil svoje poslanstvo in da je to opravil spretno.
Priznavam mu, da je opravil spretno, vendar ne v interesu države Slovenije in ne v interesu 99 % slovenskih državljanov ali pa več kot 95 %, ampak je vse skupaj v prid finančne oligarhije, v prid tistih, ki so to državo spravili na kolena. Z ogromno nagrabljenega denarja bodo lahko uporabljali najboljše tožilce, ki so pa naslednja veja oblasti v tej državi - ne tožilce, odvetnike, ki so pa naslednja močna veja oblasti, operativne oblasti v tej državi.
Zaradi tega se omenjene strokovnjake, ki so danes predlagani, poziva, da ne sprejmejo te igre in tega scenarija; da sami v tej fazi odstopijo, da se bo lahko naredil operativni načrt in zakon in vse skupaj, kar bo omogočalo, da bodo tožilci v tej državi delali to, za kar so postavljeni - da bodo preganjali najhujše primere gospodarskega kriminala.
Da tega niste pripravljeni storiti v tej oblasti, se je pokazalo ob sprejemanju Kazenskega zakonika, ko smo predlagali, da bi bilo posebno kaznivo dejanje napad na finančno stabilnost države in suverenost države. To, kar se je zgodilo v finančnem sistemu Slovenije s pomočjo seveda še nekaterih tajkunov, je omajalo to državo in ogrozil njeno suverenost.
Zaradi vsega tega ni mogoče podpreti nadaljevanje tega procesa zaščite tistih, ki so tako drastično prizadeli to državo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Franco Juri. (Ga ni.) Gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa.
V času po parlamentarnih počitnicah smo priča v tem državnem zboru, da se z veliko ihto predvsem sklicuje ali pa obravnava točke dnevnega reda s kadrovskimi predlogi in tudi potrjevanje ljudi na najbolj ključne položaje v Sloveniji. Namesto da bi se ukvarjali z nekimi zakoni - tudi za interventne zakone, ki bi morali biti prej usklajeni s socialnimi partnerji, bi bilo smiselno, da bi jih obravnavali na takšni seji, kot je danes. Nikakor pa ni nobene potrebe, da se skliče izredna seja, da se gre v potrjevanje kandidatur za Državnotožilski svet, in to iz dveh razlogov.
Prvi je ta, da ni nobene potrebe, da bi se to moralo delati glede na to, da pristojnost Državnega zbora v bistvu ni več najbolj legitimna. Drugo pa je tudi način, ki ga ta zakon določa za imenovanje teh kandidatk in kandidatov. Tudi sam se ne želim spuščati v njihovo strokovnost, to pač prepuščam tistim, ki se na njihovo dosedanje delo spoznajo, se pa lahko zelo zelo upravičeno sprašujemo, ali je takšen način imenovanja res demokratičen v smislu, da se bo tožilstvo v Sloveniji lahko v naslednjih letih obnašalo ali pa delovalo v skladu s pričakovanji, predvsem pa v skladu s pravično državo - ne pravno, s pravično državo.
Do zdaj ne moremo govoriti, da imamo v Sloveniji pravično državo. Tožilci so le tisti, ki morajo procesirati od gospodarskih prestopkov
do kriminala, pa pač vidimo, da temu vedno ni tako. Zdaj bo pa to še toliko bolj očitno. Če pustimo to razmerje, ki ga je v tem zakonu koalicija potrdila, da ima politika, kar pomeni Državni zbor, možnost imenovati pet od devetih, ne glede na to, kdo predlaga, je tudi to veliko vprašanje. Ampak, kar je pa najbolj zaskrbljujoče, je pa to, da o vsakem tožilcu, ki ga bo potem ta svet imenoval, odloča minister. Kaj to z drugimi besedami pomeni, če to prevedemo? Da se bo minister verjetno vnaprej, ne sicer javno, ampak v nekem ozadju, z Državnotožilskim svetom dogovoril, kateri tožilci bodo dobili njegovo podporo in bodo tudi imenovani. To je povsem jasno in očitno, da se v nadaljevanju lahko pričakuje, da bodo vsi bodoči imenovani tožilci bili politično imenovani, da bodo vnaprej vedeli, kako naj obravnavajo posamezne primere. To ni dobro, to ni nek optimizem, da se bo gospodarski kriminal... / opozorilni znak za konec razprave/ in druge oblike kriminala v Sloveniji, ki ga je žal vedno več, tudi uspešno reševalo.
Zato tudi sam teh predlogov ne bom podprl, vendar ne zaradi imena, ampak zaradi načina in "sfuženosti" tak... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Glede na dosedanjo razpravo zelo na kratko naslednje. Govoriti o tem, da danes naj ne imenujemo članov Državnotožilskega sveta, ki jih imenuje Državni zbor, pomeni govoriti o tem, da naj ne spoštujemo zakona. Mislim, da zakon moramo spoštovati, ne pa, da agitiramo, ker nismo z njim zadovoljni, da se ga ne spoštuje. To namreč kaže, kakšno bo ravnanje tistih, ki danes tako mislijo, tudi v bodoče. Tega ne sprejemam in mislim, da tako ne smemo ravnati in tako agitirati.
Drugo. Danes ne razpravljamo o vsebini zakona in vse, kar smo o zakonu povedali, je izven konteksta dnevnega reda, ker razpravljamo o tem, da ga želimo realizirati.
Tretje. Silno vesel bi bil, če bi vsaj -upam, da je zadnja seja -, imeli nekaj več argumentov, ne pa trditev brez argumentov. Recimo, govoriti o tem, da se s tem zaobide odločitev Ustavnega sodišča, ker je vsebina načina dela državnih tožilcev vsebovana zdaj v zakonu, ne pa več v odločitvah, ki jih je sprejemal generalni državni tožilec. To ni res! Če bi bilo kaj neustavno, se sproži ustavni spor in Ustavno sodišče bo ocenilo, ali je neustavno ali ne. Ne zavajati javnosti. Govoriti o tem, da se politizira zato, ker ima pristojni minister pravico odločiti, da se določeni predlogi za člana Državnotožilskega sveta ali za tožilca ne sprejmejo. To ni res! Če je odločitev na Državnotožilskem svetu sprejeta z dvotretjinsko večino, ni na strani ministra nobene pravice, razen, da to obveznost, ki jo je Državnotožilski svet sprejel z dvotretjinsko odločitvijo, izvede.
Škoda je, da delamo ponovno tako, da bi prikazali, kako ena politična usmeritev ali opcija ne želi uresničevati zakonitosti in delovati proti gospodarskemu kriminalu in politizira delovanje tudi tožilstva, druga pa želi delovati dobro. Kdaj bomo poskušali delovati vsi skupaj tako, da bi pomagali urejati stvari, ki bodo v korist države, državljank in državljanov, ne pa, da si bomo podtikali tudi polresnice, neustrezna ravnanja.
Upam, da se bo takšen sistem dela kmalu nehal in da bomo bolj ustvarjalni in korektni pri svojem delu. Hvala.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Želi besedo predlagatelj gospod mag. Uroš Krek? (Ne želi.)
Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Vidim, da je želja po razpravi, zato odpiram prijavo.
Vsak razpravljavec ima na voljo 5 minut
časa.
Besedo dajem gospe Darji Lavtižar
Bebler.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Bom zelo kratka. Hotela sem ravno to možnost izrabiti za to, da zanikam trditev, ki jo je malo prej izrekel gospod poslanec Grill, pa vidim, da ste se tudi vi priglasili k besedi -namreč, ni res, da Državnotožilski svet imenuje tožilce. Se pravi, treba je prebrati zakon, na podlagi katerega bomo danes opravili volitve v Državnotožilski svet.
Ampak v 34. členu Zakona o državnem tožilstvu - tega, o katerem danes govorimo -, je zapisano, da državne tožilce imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra.
Samo na tem primeru sem hotela prikazati, kako mnogi govorite na pamet, ko govorite o tem zakon. Tudi v skladu s prejšnjimi razpravami, ki so govorile o pristojnostih Državnotožilskega sveta, ki jih Državnotožilski svet nima. Mislim, da vsaj toliko korektni bi morali biti tisti, ki govorite o slabostih tega zakona, da govorite vsaj o pravih slabostih tega zakona, ne pa, da mu pripisujete nekaj, česar v tem zakonu ni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Ivan Grill.
IVAN GRILL: Prej mi je časa zmanjkalo, zato nekaj odzivov na razprave predhodnikov.
Tu iskati opravičilo, da je treba spoštovati zakon, je deloma lahko tudi sprejemljivo. Vendar vas vse sprašujem, koliko zakonov pa imamo v Sloveniji sprejetih, ki jih je Državni zbor sprejel, pa se, žal, ne izvajajo. Nekaj dni nazaj smo poslušali, recimo, o azbestnem zakonu, ki je bil sprejet, pa vsi po vrsti pravijo, da se zakona ne spoštuje. Da ne
govorimo o drugih zakonih, ki bi morali biti v praksi izvajani, pa se jih ne izvaja. Tudi tu nobenega argumenta ni, da bi bilo treba sklicati izredno sejo, da se to imenuje. Če bi ta zakon počakal na imenovanje v novem mandatu, ne bi bilo čisto nič narobe.
Govoriti o tem, da Ustavno sodišče ni o tem zakonu presojalo - se strinjam, ni še presojalo. Vendar je prej kolega Gorenak lepo povedal, da je glede tistih navodili, ki jih je takrat pripravil za državno tožilstvo, Ustavno sodišče odločilo, da niso v skladu z ustavo. Potek nadaljnjih dogodkov je bil pa naslednji: da je tisto navodilo sedaj lepo prepisano v ta zakon in kakor da je zadeva s tem rešena. Ni res! Če se bo kdo našel, da bo imel interes, da bo dal to na Ustavno sodišče, bo lahko Ustavno sodišče razsodilo, da je ta zakon v neskladju z ustavo. Vendar bo verjetno treba na to počakati, zato mi danes tega ne moremo vedeti in presojati.
Tudi trditev ali ugotovitev, da se sedaj, pred iztekom mandata, kadruje ljudi na ključna delovna mesta z nekim določenim ciljem za prihodnost, da se bo različne institucije uporabljalo ali zlorabljalo sebi v prid.
Nekaj dni nazaj smo bili priče temu, kako deluje Državna volilna komisija. Bilo je javno objavljeno o nepravilnostih in nezakonitostih stranke LDS, vključno z ministrom Zalarjem, z bivšo ministrico Kresalovo, ki so zlorabili položaj in s pretvezo vložili kandidaturo ter ponaredili podpis... / oglašanje iz dvorane/ Gospod Anderlič, bilo je prikazano, na kakšen način se je podpisal... / oglašanje iz dvorane/ Podpisal se je v imenu drugega... / oglašanje iz dvorane/ Ne govoriti, no! Ne se sedaj tu izgovarjati! Za tako stvar bi bil potreben še kakšen drugačen pregon kot sicer. In sedaj vodja oziroma direktor Državne volilne komisije razlaga, da je s tem vse v redu. Ko smo mi na ta konflikt interesov opozarjali, ko ste ga imenovali, da ne more biti član LDS na mestu vodje Državne volilne komisije, da je to konflikt interesov... / oglašanje iz dvorane/ Ja, gospod Anderlič, očitno vas to žuli, kajne, to vas žuli. In tako bo v nadaljevanju tudi z institucijo tožilstva, da se bo na ta način obnašalo. To je ključni razlog, da se ta zakon oziroma to imenovanje obravnava še v tem sklicu, na tej izredni seji. Zato, kot sem povedal: ne se sprenevedati, vaši nameni so več kot jasni! Hvala lepa.
PREDSEDNIK LJUBO GERMIČ: Hvala lepa.
S tem zaključujemo razpravo in prehajamo na glasovanje.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik.
Ker bomo sedaj morali glede na tajno glasovanje v najkrajšem času imenovati komisijo, ki bo spremljala oziroma izvedla glasovanje, bi lepo prosil kolegice in kolege v poslanskih pisarnah in na hodniku, da pridejo v dvorano, da bomo lahko to glasovanje opravili in s tem pristopili h kasnejšemu tajnemu
glasovanju. Kakšno minuto bom počakal, ker najbrž nima smisla, da sedaj formaliziramo in potem ugotavljamo enkrat, drugič...
Spoštovane kolegice in kolegi, prehajamo na izvedbo glasovanja o kandidatni listi predsednika Republike Slovenije za člane Državnotožilskega sveta.
Volitve članov Državnotožilskega sveta se na podlagi četrtega odstavka 100. člena in 101. člena Zakona o državnem tožilstvu opravijo ob smiselni uporabi določb Zakona o sodiščih, ki urejajo volitve članov Sodnega sveta.
Prvi odstavek 21. člena Zakona o sodiščih določa, da mora biti na kandidatni listi predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se jih voli, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število, ki se jih voli.
V	skladu z drugim odstavkom 21. člena Zakona o sodiščih o izvolitvi Državni zbor odloča s tajnim glasovanjem.
V	skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega. Poslanske skupine so mi že posredovale predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so: Anton Colarič iz Socialnih demokratov, Marjan Bezjak iz Slovenske demokratske stranke, Franci Kek iz Poslanske skupine Zares in Gvido Kres iz Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Član te komisije sem, kot predsedujoči, tudi jaz. Pri delu komisije pa bo sodeloval tudi namestnik generalne sekretarke gospod Matjaž Plevelj.
Želi kdo razpravljati o tem predlogu? Če ne, dajem ta predlog sestave komisije na glasovanje.
Glasujemo. Glasovalo je 57 poslank in poslancev, 57 jih je bilo za.
(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)
Zato ugotavljam, da je komisija imenovana.
V	skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslankam in poslancem glasovnica vročena tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega, pove svoje ime in priimek in prevzame glasovnico.
Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. Pri tem glasujemo za štiri kandidate in največ za štiri lahko obkrožimo tudi številko pred imenom, lahko pa glasujemo tudi za manj kandidatov. Glasovnica, na kateri bodo obkrožene več kot štiri številke pred imeni predlaganih kandidatov, bo neveljavna. V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora bo neveljavna tudi tista glasovnica, iz katere volja poslanca o glasovanju ne bo jasno razvidna. Če pa so na glasovnici obkrožene štiri številke ali manj, velja volja poslanca pri vseh obkroženih številkah, kjer je jasno razvidna. Tam, kjer pa ni razvidna, pa volja ne bo upoštevana.
V skladu z drugim odstavkom 196. člena Poslovnika Državnega zbora bodo izvoljeni tisti štirje kandidati, za katere bo glasovala večina poslank in poslancev, ki bodo oddali veljavne glasovnice in bodo dobili med njimi največje število glasov. Se pravi, največje število glasov po vrstnem redu, s tem da tudi četrti mora dobiti večino oddanih veljavnih glasovnic.
Če pri prvem glasovanju štirje kandidati ne bodo dobili potrebne večine, se opravi drugo glasovanje, pri katerem se glasuje o tolikšnem številu kandidatov, kolikor jih je še treba izvoliti. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili najve č glasov.
Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci bomo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje. Prehajamo na izvedbo glasovanja.
Prosim poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217., kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 13.55. Glasovanje bo trajalo 15 minut, to je, do 14.10. Za ta čas bo prekinjena seja Državnega zbora. Ponovno se bomo zbrali ob 14.30, ko bodo razglašeni rezultati glasovanja. Torej, začetek glasovanja ob 13.55, od 13.55 do 14.10 glasovanje in potem rezultati ob 14.30._
Člani volilne komisije se sedaj zberemo v sobi 217.
(Seja je bila prekinjena ob 13.47 in se je nadaljevala ob 14.33.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ:
Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo.
Prehajamo na obravnavo prekinjene točke dnevnega reda, to je na razglasitev rezultatov o glasovanju na podlagi kandidatne liste predsednika Republike Slovenije za člane Državnotožilskega sveta.
Razglašam rezultate, to je zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja za štiri člane Državnotožilskega sveta, na podlagi opravljenega prvega kroga glasovanja, v katerem so izvoljeni vsi štirje kandidati oziroma člani. Glasovanje je bilo v prostorih Državnega zbora dne 17. novembra 2011. Razdeljenih je bilo 71 glasovnic, oddanih je bilo 71 glasovnic, neveljavnih je bilo 17 glasovnic, veljavnih je bilo 54 glasovnic.
Kandidati so sprejeli naslednje število glasov: dr. Darko Maver 10_ glasov, dr. Matjaž Jager 51 glasov, dr. Katja Šugman Stubbs 49 glasov, Jože Tratnik 50 glasov, Alenka Mežnar 45 glasov in mag. Jožef Kovač noben glas.
Na podlagi izida glasovanja so bili z večino glasov poslank in poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice, za člane Državnotožilskega sveta izvoljeni: dr. Matjaž Jager, Jože Tratnik, dr. Katja Šugman Stubss in Alenka Mežnar. Vsem izvoljenim članom in članicam
Državnotožilskega sveta iskreno čestitam in želim uspešno delo.
S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi današnjo 51. sejo Državnega zbora.
Vse obveščam, da sta nas gospod predsednik Državnega zbora in gospa generalna sekretarka čez eno uro, se pravi ob 15.30, povabila na kratko poslovitev v avli pred dvorano.
Hvala lepa. Veliko uspeha in na
svidenje.
Seja se je končala 17. novembra 2011 ob 14.36.
INDEKS GOVORNIKOV
B
BAROVIČ, BOGDAN..................................................................................................................13
G
GORENAK, DR. VINKO...............................................................................................................7
GRILL, IVAN.........................................................................................................................15, 16
J
JEROVŠEK, JOŽEF...................................................................................................................14
JURI, FRANCO.............................................................................................................................9
K
KLAVORA, MAG. VASJA..........................................................................................................11
KREK, MAG. UROŠ.....................................................................................................................5
L
LAVTIŽAR BEBLER, DARJA..............................................................................................13, 16
M
MAGAJNA, ANDREJ...................................................................................................................6
MAJHENIČ, SILVEN...................................................................................................................11
P
POTRČ, MIRAN..................................................................................................................6, 7, 15
PRESEČNIK, JAKOB.................................................................................................................10
S
SAJOVIC, MAG. BORUT...........................................................................................................12