Delo in poloiaj sekcije JUU za dravsko banovino v poslovnem letu 1937./1938. Poroiila tajnika za banovinsko skupSilno Zopet je minulo leto našega skupnega dela in prizadevanja za ureditev stanovskih, šolskih in splošno prosvetnih zadev. Naše delo je bilo obširno, temeljito in težko in zavedamo se, da uspehi ne odgovarjajo delu. Upali smo, da bo med letom rešenih več perečih vprašanj, za katerih rešitev je organizacija delala z vsemi sredstvi. Ker pa moramo računati z občimi prilikami v državi, ki se v nemali meri odražajo tudi v organizaciji, uspehi ne odgovarjajo našim težnjam. Kar pa sfflo dosegli moramo pripisati temu, da se je delo v organizaciji poživelo radi enotnosti gledanja organiziranega učiteljstva na stanovske probleme. To gledanje pa sloni na strogo nepristranski stanovski smeri, ki ustvarja najtrdnejše temelje za bodočnost. Predno pridem k podrobnostim, moram na kratko opisati razmere v učiteljski organizaciji. Ze na glavni skupščini v Skoplju so bili odločno odstranjeni vsi poskusi, zanesti v organizacijo tuje vplive. Vendar so se po glavni skupščini pojavile težnje, razcepiti vrste organizačnim ciljem in smernicam zvostih pristašev. Posebno izvršni odbor se je moral v najtežjih prilikah boriti za ohranitev stanovske linije v udruženju. Najtežje borbe so bile v beograjski sekciji. Poskušali so z vsemi sredstvi razbiti trdne vrste stanovskozavednih članov in zanesti posebno v centralo udruženja vpliv beograjskih tovarišev. Na večih občnih zborih sreskih društev Beograda je prišlo do bojnega glasovanja in je končni štadij ta, da je prevladala treznejša struja, ki upošteva pravila JUU ter načelne sklepe glavnega odbora. Razmere se obračajo na boljše ter se urejujejo po navodilih in smernicah glavnega odbora. Težke so razmere v moravski banovini, kjer je nastal zastoj v delu sekcije zaradi tega, ker so bili iz moravske banovine premeščeni vsi člani upravnega in nadzornega odbora sekcije, izvzemši podpredsednika, ki vodi sedaj vse posle. Vendar je upati, da bo na letošnji banovinski skupščini zmagalo stanovsko zavedno članstvo, ki si bo tudi sedaj izvolilo novo upravo, ki bo vodila sekcijo po smernicah začrtanih v naši deklaraciji. V dunavski banovini so bile razmere zelo težke. Na predlog nadzornega odbora je bila sklicana izredna skupščina, na kateri je bila izvoljena nova uprava. Stara uprava je vložila proti temu pritožbo na državni svet. To pritožbo je bivši predsednik sekcije umaknil in odstopil kot predsednik. Po posredovanju glavnega in izvršnega odbora se pa razmere tudi v tej sekciji obračajo na bolje in je pričakovati, da se bodo z redno sekcijsko skupščino razmere do kraja uredile. V ostalih predelih države je situacija v udruženju prav dobra in se je v primeri z lanskim posl. letom še izboljšala, ker se čuti večja povezanost tako med posameznimi sekcijami kakor med centralo in sekcijami. Radi pomanjkanja denarnih sredstev je imel glavni odbor le eno sejo 9., 10. in 11. maja. Na tej seji je obširno razpravljal o situaciji v udruženju s posebnim ozirom na stanje v moravski, dunavski in beograjski sekciji. Podal je navodila za nadaljnje delo. Nadalje je razpravljal o gmotnem vprašanju učiteljstva ter šolskih in prosvetnih zadevah. Ob priliki seje glavnega odbora so bili zastopniki sekcij sprejeti pri g. ministru prosvete in so mu iznesli želje in zahteve učiteljstva. Seja je pokazala kompaktnost učiteljstva vse države in enotno gledanje na pereča vprašanja. Clani glavnega odbora so se solidalizirali z delom izvršnega odbora ter podprli s tem njegova stremljenja. Upravni odbor udruženja je imel dve seji, na katerih je razpravljal o važnih organizačnih vprašanjih. Dal je navodila za bodoče delo in prejel informacije za obvestilo članstva. — Tretja seja je sklicana za 30. junij. O delu te seje danes še ne morem poročati. Glavna skupščina. Sekcija se je dobro zavedala, da je za °hranitev stanovske linije v organizaciji in odklonitev škodljivih vplivov izven organizacije nujno potrebna polnoštevilna udeležba delegatov iz dravske banovine na glavni skupsčini v Skoplju. Sekcija ie žrtvovala tudi ma^rialno, da so mogla biti sreska društva pol- noštevilno udeležena. Dolžni smo bili to storiti, saj je bila ravno dravska sekcija prva, ki je postavila organizacijo na čisto stanovsko linijo z deklaracijo v Celju. Sreska društva so se odlično odzvala pozivu in tako je tudi na glavni skupščini v Skoplju, ki je v razvoju naše organizacije ena najvažnejših, zmagala stanovska linija. Pričakovali smo, da zmaga v Skoplju ne bo ostala brez posledic Demisija predsednika Ivana Dimnika. 23. julija 1937. je poslal tov. Ivan Dimnik upravnemu odboru sekcije za dravsko banovino pismo, v katerem sporoča, da podaja demisijo na predsedniško mesto dravske sekcije. Upravni odbor je njegove razloge upošteval in po predhodnem pismenem zaslišanju članov upravnega odbora na seji dne 28. avgusta 1937. njegovo demisijo sprejel. Upravni odbor se je rekonstruiral tako, da jc prevzel mesto predsednika tov. Kumelj in mesto tajnika tov. Supančič. Razmere v naši sekciji. V vsem poslovnem letu ni bilo opažati poizkusov, da bi se uveljavljali nestanovski vplivi. Iz tega moramo sklepati, da se naše članstvo odlično zaveda moči, dokler vztraja na stanovski liniji in je pripravljeno vsestransko žrtvovati. Razmerje med sekcijo in sreskimi društvi je bilo prav dobro. Sreska društva so vedno in povsod uvidevala položaj in delo banovinske centrale ter po svojih močeh in možnostih to delo tudi podpirala. V bodočem letu bi bilo želeti le, da pošiljajo sreska društva pogosteje in točne iniformacije o zadevah, ki se pojavljajo v posameznih sreskih društvih. Nadalje pa tudi, da rešujejo v svojem delokrogu vse one zadeve, ki jih vodstvo sekcije ne more reševati radi nepoznavanja lokalnih razmer. Učiteljski politični klubi. Večkrat čitamo v časopisih o zborovanjih klubov JRZ. Hltltut vu l;,o<;jo ;'i/,'«i!ii!.', Naše stališče do teh klubov je isto, kakor je bilo leta 1933. Poudarjali smo ga v večih člankih v »Učit. tovarišu«. Predsedniški zbori. Da seznanimo vse učiteljstvo s položajem v organizaciji in da dobimo smernice za nadaljnje delo, sta bila sklicana dva predsedniška zbora, in sicer 14. novembra 1937. v G^Jju in 29. maja v Ljubljani. Predsedniški zboK-v Celju se je bavil predvsem z akcijo za zvišanje prejemkov, z aktiviziranjem članstva, realizacijo sklepov banovinske skupščine, b personalno prosvetno politiko, z napredovanji, z nastavitvijo brezposelnih učiteljskih abiturientov in drugimi organizačnimi zadevami. Predsedniški zbor v Ljubljani pa je v prvi vrsti obravnaval Učiteljsko tiskarno in njeno razmerje do organizacije, proračun za bodoče poslovno leto in tekoče zadeve. Tudi predsedniški zbori so pokazali enotnost gledanja slov. učiteljstva in dali nove spodbude vodstvu sekcije za nadaljnje delo. Upravni in nadzorni odbor sta imela skupno šest sej, na katerih sta obravnavala predloge sreskih društev in tekoče zadeve. V upravnem in nadzornem odboru je vladalo vse leto popolno soglasje in težnja koristiti učiteljstvu z nadaljnimi akcijami v javnosti in v organizaciji. Sprejem pri gospodu ministru prosvete. 20. novembra popoldne je sprejel g. minister prosvete ob priliki poseta v Ljubljani vodstvo sekcije JUU. Predsednik sekcije je obrazložil g. ministru naše glavne zahteve in težnje. Posebej je opozoril na kontraktualne učitelje, učiteljice ženskih ročnih del, na korekture ipremestitev in na nameistitve novincev. Gospod minister je obljubil tsvojo pomoč in zatrdil, da je v dobrih stikih z našo centralo. Ožje vodstvo sekcije je imelo več posvetovanj, na katerih je razpravljalo o sklepih banovinske skupščine, upravnega in nadzornega odbora in predsedniških zborov, o predlogih in dopisih sreskih društev. K ožjemu vodstvu so bili pritegnjeni tudi vsi sodelavci sekcije. Le na ta način je bilo mogoče koristno reševati zadeve, ki so prihajale na sekcijo. Poslovanje sekcije. Tekom poslovnega leta je došlo na sekcijo 2287 dopisov. V tej številki niso vštcte vse vloge, ki so bile pod isto številko poslane na razna oblastva in osebnosti. Razposlanih je bilo 73 okrožnic, s katerimi smo obveščali sreska društva ter člane upravnega in nadzornega odbora o tekočih zadevah. Več okrožnic je obsegalo tudi prošnje za dostavo podatkov. Ugotoviti moram, da prihajajo odgovori na okrožnice zelo neredno in nekatera društva sploh ne odgovarjajo. Res je, da so temu krive tudi krajevne razmere, ker nista predsednik in tajnik sreskega društva v istem kraju, marveč sta oddaljena po več kilometrov. Predsednik sekcije se je udeležil na prošnjo sreskih društev 4 velikih zborovanj, na katerih je podal situacijsko poročilo. Tajnik sekcije je podal situacijsko poročilo na velikem zborovanju v Ljubljani. Intervencije pri kr. banski upravi. Člani vodstva sekcije so posetili g. načelnika banske uprave in g. banovinskega šol. nadzornika. Iznesli so organizačna načelna stališča do posameznih vprašanj glede šolstva, učiteljstva in personalne prosv. politike. Med letom so poedini funkcionarji po potTebi posetili poleg prej navedenih tudi g. inspektorja banske uprave zaradi intervencij v posameznih konkretnih primerih. Poleg tega je poslala sekcija g. načelniku obširno pismeno predstavko za ureditev tekočih zadev in za odpravo napak, ki so se pojavljale pri personalni prosvetni politiki v prejšnjih letih. Vse leto je bil med sekcijo in prosvetno upravo vzdrževan osebeji kontakt. Sreska učiteljska društva. V letošnjem poslovnem letu je imela sekcija 34 sreskih društev. Včlanjenih je bilo 3199 učiteljic in učiteljev. Med letom je pristopilo 47 članov, izstopilo pa 109 članov. Stevilo članstva je v primeru z lanskim letom padlo za 62. Sekcija ima tudi enega podpornega člana, enega ustanovnika ter pet častnih članov. Iz razpredelnice 2. je razvidno, da so imela sreska društva 144 zborovanj, na katerih je bilo 158 predavanj. Povprečni obisk zborovanj je znašal 60'9 %. Največji obisk izkazuje sresko društvo Celje, najmanjšega pa sresko društvo Brežice. a d t3 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. Sresko uciteljsko drustvo Brezicc  Celie  Crnomelj-Metlika . Dravograd . . . Gornji grad . . . Kamnik .... Krsko .... Lasko .... Lendava .... Litija  Ljubljana - mesto Ljubljana-vzh. del Ljubljana-zah. del Ljutomer . Logatec Maribor-mesto . Maribor-desni breg Maribor-levi breg Murska Sobota . Novo mesto . . Ptui  Radovljica . . . Slovenj Gradec . Slovenska Bistrica Sv. Lenart . . . Skof ja Loka . Smar je - Rogatec Zuzemberk . . Skupaj . . . I. Qanov 1936./37. 102 208 86 89 45 130 119 66 48 92 126 136 78 121 252 86 105 127 97 80 98 91 99 96 59 152 108 46 55 59 61 66 47 31 3261 Clanov 1937./38. 91 206 75 93 46 129 111 64 46 100 128 135 66 114 244 84 101 124 97 78 102 84 114 100 54 145 97 44 57 58 61 70 48 33 3199   i 4 1 — — — — 8 2 — — — — — — — — 4 — 15 4 — — — 2 — — 4 1 2 47 > 11 2 11 — — 1 8 2 2 —   1 12 7 8 2 4 3 — 2 — 7 — — 5 7 11 2 — 1 — — — — 109 n. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. Sresko uciteljsko drustvo Brezice  Celje. . . Crnomelj-Metlika . Dravograd.... Gornji grad . . . Kranj  Krsko .... Lasko .... Lendava .... Litija  Ljubljana-mesto Ljubljana-vzh. del . Ljubljana-zah. del . Ljutomer .... Maribor-mesto . . Maribor-desni breg Maribor-levi breg . Murska Sobota . . Novo mesto . . . Ptui . . . Radovljica .... Slovenj Gradec . . Slovenska Bistrica . Sv. Lenart .... Skof j a Loka . Smar je-Rogatec Zuzemberk Skupaj . . . Stevilo c:l«nov 91 206 75 93 46 129 111 64 46 100 128 135 66 114 244 84 101 124 97 78 102 84 114 100 54 145 97 44 57 58 61 70 48 33 3199 Zbor. udelez. v % 385 77-4 * 597 61-1 71 41-2 67-2 • 54-6 38 43-4 50 53-8 54 76-5 * 56 * 635 72 76-7 60 52'8 54 * 69 77-6 60-6 57 74-7 72-2 69-5 60-9 Stevilo zborovanj 4 5 5 5 5 5 J 6 5 4 5 5 5 7 4 8 5 6 5 5 7 4 6 4 5 4 5 4 144 Stavilo predavanj 1 g 5 5 4 f. 6 4 4 5 5 6 6 5 8 7 11 5 c. U 7 / 5 6 6 7 3 5 6 158 * Ni poslalo podatkov. Neorganizirano učiteljstvo. Podatke o neorganiziranem učiteljstvu je poslalo samo eno sresko društvo. V banovini je 4205 učnih oseb. Med temi 16 kontraktualcev, 44 dnevničarjev, 44 je dodeljenih kr. banski upravi, 155 drugim ustanovam, 59 učiteljic ročnih del, 26 državnih veroučiteljev in 34 strokovnih učiteljev. Izven naših vrst je torej 1006 učiteljev in učiteljic. Sekcija in sreska društva so se med letom trudila, da zainteresirajo za pristop neorganizirane tovarišc in tovarišice. V ta namen so bila razposlana na neorganizirane tudi osebna vabila. Računati pa moramo. da so v gornjem številu vštete tudi redovnice. Finančni zakon. Kakor vsako leto je tudi letos sekcija sestavila po predlogih in željah učiteljstva one zahteve, ki naj bi se uzakonile v finančnem zakonu za 1938./39. Naša prva in najvažnejša zahteva je bila uzakonitev stalnosti učiteljstva ljudskih šol v službi in na službenem mestu. Svojo zahtevo smo utemeljevali s potrebo, da je učiteljevo delo sistematsko zgrajeno na večletnem načrtu, da mora imeti učiteljstvo za svoje delo potreben mir in da mu je zajamčena popolna sigurnost. Radi tega, ker ni uzakonjena stalnost, nastaja ogromna škoda leto za letom in je zato nujno potrebno, da se čim preje uzakoni. Avtomatično napredovanje. Ravno v zadnjih letih je postala zadeva napredovanj najtežja. Pri napredovanjih se niso upoštevala zakonska določila. Vse to se je pojavljalo radi tega, ker ni bila uzakonjena določba o avtomatičnem napredovanju. Zato je sekcija ponovno v predlogih za fin. zakon 1938./1939. poudarila zahtevo po avtomatičnem napredovanju, ker le na ta način bi bilo učiteljstvo izenačeno. Ravno tako smo predlagali, naj odpadejo ovire in posebne določbe glede napredovanja v V. skupino. Akontacije na pokojriine. , Tovariši, ki so bili upokojeni, so morali čakati daljšo dobo na izplačilo prejemkov. Pred tem so jim bili ustavljeni prejemki aktivnega drž. uradništva. Radi tega je večina uslužbencev zapadla v najhujše pomanjkanje in to ravno takrat, ko bi bili po napornem delu ravno najbolj potrebni skrbne nege in zdravljenja. Sekcija je stavila predlog, ki je podrobno obrazložen, naj bi se učiteljem, ki so upokojeni, izplačevala akontacija na pokojnino v razmerju s službehimi leti in v ddstotkih od osebne in položajne doklade ter ostalih prejemkov. § 58. fin. zakona za leto 1932./1933. naj se ukine. Po tem členu je bil ukinjen § 116. zakona o drž. uradnikih točka 3., ki je določal, da se računa čas, prebit v službi države v svojstvu pogodbcnega uradnika za pokojnino, če je bil prestop iz pogodbenega stanja v državno službo neposreden. Z ukinitvijo tega člena so bili prizadeti vsi pogodbeni učitelji, ki so morali čakati več let na državno službo. Odredba § 30. odst. 1. fin. zakona za leto 1933./1934. naj sc ukine. S tem paragrafom so bili spremenjeni §§ 51., 84. in 113. zakona o narodnih šolah. § 51. zakona o narodnih šolah stremi za boljšo kvaliteto pouka in je normiral številp učencev na 40. § 84. je določal, naj prejema stanarino vse učiteljstvo brez izjeme. Ta paragraf je bil važen posebno za poročene učiteljice, ker so z njegovimi določbami popolnoma izenačene z neporočenimi. § 113. zakona o narodnih šolah je bil povsem utemeljen, ker mora šolski upravitelj skrbeti za vodstvo šole in i^vrševati obsežne pisarniške po$le. Novo delo pa more vršiti po uredbi o vzdrževanju ljudskih šol z dne 9. sept. 1936. Zato bt bilo prav in pravilno, da se učitelji ha šolab z večimi oddelki oproščeni poučevanja. § 33. fin. zakona za 1937./1938. riaj se dostavi določba, da prejemajo sreski in banski šolski nadzorniki iz vrst ljudskošolskega učiteljstva stanarino iz banovihskega proračuna. Banski šolski nadzorniki. Stavili smo predlog, da se § 120. zakona o ljudskih šolah doda odstavek, da se smejo postavljati za banske šolske nadzornlke sreski šolski nadzorniki z najmanj 5 letno nadzornjško službo in učitelji šol z najmanj 20 leti drž. službe, ako imajo nadzorniški izpit in so se odlikovali s svojim delom v šoli in izven nje. Celibat učlteljic. Oidstavek 8. § 33. fin. zakotia za leto 1937./1938., s katerim je bil uveljavljen riov § 93. a) zakona o nar. šolah naj se ukine. Ta paragraf omejuje učiteljice v ustavno zajamčenih pravicah in enakopravnosti, ki jih priznava na osnovi ustave uradniški zakon. Uvedba celibata ne more biti uspešno sredstvo za reševanje brezposelnih, ker je praksa pokazala, kako neznatno število budžetskih mest se je izpraznilo radi odpustitve poročenih učiteljic. Zakon sam pa določa, da se morejo izvršiti potsavitve le na proračunska mesta. Nove postavitve se morejo izvršiti le potem, ko je izplačana odpravnina učiteljicam, ki so se poročile. Učiteljice matere. Predlagali smo, naj se ponovno uzakoni zadnji odstavek § 87. zakona o lj. šolah. Ta je bil ukinjen s § 292. urad. zakona in je določal, da imajo matere z dopolnjenimi 20. leti efekt. službe in z nad 3 otroki pravico orositi za upokojitev. Ta določba je bila globoko socialna in bi mnogo doprinesla k reševanju brezposelnosti ter bi bila mnogo uspešnejša, kakor uvedba celibata. Kontraktualni učitelji in učitelji dnevničarji. Opisali smo neznosne razmere, v katere so prišli slovenski učitelji v Italiji, in so bili prisiljeni, da se zatečejo v Jugoslavjo. Tu so bili sprejeti začasno v kontraktualno ali dnevničarsko službo. Z razsodbo drž. sveta, ki je ukinila položitve dopolnilnih izpitov v zvezi z odločbo min. prosvete, je bilo tem učiteljem onemogočeno polaganje dopolnilnih zrelostnih in praktičnih učit. izpitov. Zato ti učitelji ne morejo biti prevedeni v redno državno službo in tudi ne morejo ostati v kontraktualni službi, ker nimajo zanjo zakonite kvalifikacije. Grozil jim je odpust iz kontraktualne službe in s tem v zvezi nevarnost, da bodo z družino brez sredstev na cesti. Kakor smo tej akciji posvečali vso pozornost ter zainteresirali za položaj teh učiteljev poleg narodnih predstavnikov in poslancev tudi vse oblasti, smo predlagali za finančni zakon, da se § 71. zakona o lj. šolah dopolni tako, da morejo polagati dopolnilni zrelostni izpit. oz. da se jim nostrificira prejenji zrelostni izpit. Istemu paragrafu naj se doda določba, da se smejo taki učitelji v zvezi s § 54. in 53. zakona o državljanstvu postavljati za stalne učitelje ljudskih šol. Nadalje smo predlagali, da se dopolni § 47. zakona o učit. šolah, da sme ministrstvo prosvete po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta nostrificirati v inozemstvu noložene učit. izpite z določitvijo dopolnilnih izpitov na učiteljskih šolah. Učiteljice ženskih ročnih del. V ravno tako težkem položaju kakor učitelji kontraktualci, so učiteljice ženskih ročnih del. Ureditvi njih polažaja je posvečala sekcija polno pažnjo in stavila tudi prcdlog za fin. zakon, kako naj se njihovo zvanje uredi. Že 7 let čakajo te učiteljice na naprcdovania kljub temu, da so bile 1. aprila 1931. prevedcne na plače po uradniškem zakoriu v smislu določil § 249. urad. zakona. Zaradi tega trpe občutno škodo. Zahtevali smo, naj se nujno razvrsti zvanje učiteljic ženskih roČnih del po določbah § 347. Razpis službenih mest. Tudi temu vprašanju smo posvetili pažnjo in za finančni zakon predlagali: prazna učiteljska mesta naj se razpišejo vsak mesec, premestitve pa naj se izvedejo šele konec leta; učitelj ne more biti odpuščen iz državne službe in ne biti premeščen proti svoji volji, ako ni izvedena disciplinska preiskava in kfivda dokazana. § 99. naj se izpremeni in naj se vnese določba, da mora biti razpored za učiteljska mcsta gotov najkasneje do 15. avgusta, ražpisi naj bodo v juniju in juliju, učitelji pa morajo biti na novih krajih najkasneje do 25. avgusta. Oni učitelji, za katere je bil izvršen razpored mcd šolskim letom, pa morajo biti na svojih mestih do 15. julija. Učiteljska mesta naj se oddajajo komisijsko. V tej komisiji naj poleg zastopnikov banske uprave in min. prosvete sodelujeta tudi dva clana učiteljskega udruženja. § 110. aradniškega zakorla. Ukine naj se avtentično tolmačenje § 110. U. Z. z dne 27 dec. 1932. in naj se temuparagrafu doda, da morejo biti iz državne službe odpuščeni Ie oni, pri katerih je nesposobnost ugotovljena s službeno oceno ali zdravniško komisijskim pregledom. Neprikladnost za službo naj se ugotovi potom rednega disciplinskega postopka. Kakor je obljubil g. finančni minister že predlansko leto ob priliki proračunske debate, naj se ukine 1% doprinos k uslužb. davku za brezposelne. Nadalje smo utemeljili zahtevo, naj se kreira v proračunu 1938./1939. vsaj 2000 pripravniških mest. Učitelji po odslužitvi kadrskega roka naj se sprejmejo v drž. službo takoj z dnem, ki sledi dnevu odpusta iz kadrskega roka. Ta zahteva je popolnoma utemeljena s tem, da so ti uslužbenci itak zapostavljeni za osebaitii, ki niso bile dolžne opravljati te državljanske dolžnosti. Disciplinski postopek za učiteljstvo ljudskih šol naj se preuredi tako, da bo popolnoma ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo prilagoden razmeram, v katerih učitelj živi in dela. Prizna naj se stanarina onim učiteljem in učiteljicam, ki so na šolanju, hospitiranju ali študijskem dopustu. Duhovniška služba naj se všteje v državno službo in naj se leta računajo kot efektivno prebita v državni službi. Izpremeni naj se določba, ki je bila vnešena v lanski finančni zakon, da se vštejejo leta službe učiteljem, ki so službovali na CMD šolah, le takrat, če je bil prestop neposreden. S svojim predlogom nismo uspeli. Kaj smo dosegli? Po prizadevanju sekcije je bila sestavljena rangna lista, ki je dokazala, da se napredovanja ne vršijo po določilih zakona. Ministrstvo je na predlog udruženja pristopilo k sestavi rangne liste, ki je sestavljena iz treh delov: rangna lisita za sreske šolske nadzornike, rangna lista za nastavnike in rangna lista za učiteljstvo ljudskih šol. Poudariti moramo, da so se prav zadnja napredovanja izvršila z malimi izjemami po določilih, ki jih predvideva pravilnik o rangnih listah, t. j. da so napredovali oni, ki so najdelj v posameznih položajnih skupinah. Po zatrdilu merodajnih faktorjev se bodo v bodoče vršila napredovanja strogo po rangnih listah. Naša zahteva pa ostane, naj se uzakoni avtomatično napredovanje. Z našim predlogom glede akontacije na pokojnino smo ušpeli. Kr. banska uprava je pokažala mriogo dobre volje in omogočila redno življenje upokojencem ter jim izplačuje del rednih prejemkov do izplačila pokojnin. Cielibat učiteljic ni bil ukinjen. Določbe § 58. fin. zakona za 1932./1933. niso bile ukinjene. Učiteljicam materam ni bilo ugodeno. Kontraktualnim učiteljem in učiteljem dnevničarjem se položaj ni zboljšal. Prejeli smo zagotovilo, da je določba glede teh in učiteljic ženskih ročnih del vnešena v finančni zakon. Kljub najobširnejšim intervencijam pa to ni bilo iz neznanih vzrokov izvršeno. V : državno službo bodo sprejeti le oni kcmtraktualni učitelji, ki so položili izpite v bivši Avstriji. Ostali bodo morali počakati na nov finančni zakon, za katerega bomo podvzeli najobširnejšo akcijo. Vendar imamo zagotovilo, da ti učitelji ne bodo postavljeni na cešto in bodo mogli ostati v kontraktualni službi, dokler se jim stanje ne uredi. Položaj učiteljic ženskih ročnih del se s fin. zakonom ni izboljšal, vendar je izdal državni svet razsodbo, v konkretnem primeru, v kateri ugotavlja, da je zvanje učiteljic ženskih ročnih del že razporejeno po določilih § 301. zakona o uradnikih in da morejo napredovati. Z ozirom na to razšodbo smo opozorili bansko upravo in ministrstvo, naj se prošnje učiteljic ženskih ročnih del takoj upoštevajo, ker ležijo že 7 let nerešene v min. prosvete. Kakor je bilo razvidno iz zadnjih napredovanj, so nekatere učiteljice že napre- dovale. Vendar pa vztrajamo pri zahtevi, da se to njihovo stanje uredi tudi v formalnem pogledu z določbo v finančnem zakonu. Razpis prostih službenih mest. Po dolgih letih se je vendar zgodilo, da so bila prosta učiteljska mesta pravočasno razpisana in je upati, da bo tudi razpored pravočasno izvršen. S tem pa naši zahtevi še ni ustreženo in še nadalje vztrajamo na predlogih, ki so bili iznešeni za finančni zakon. Ker le na ta način more biti to vprašanje rešeno v korist šolstva in učiteljstva. § 114. fin. zakona za 1938./1939. Ta člen dodaja § 7. zakona o uradnikih 4.. odstavek, ki goVorita o tem, da more ministrstyo prosvete po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta dovoliti opravljanje dopolnilnih izpitov iz nacionalne skupine predmetov. Ta dbločba je posebno važna za one, ki so polagali zrelostne in praktižne izpite izven sedanjih mej naše države in jim je s tem omogočeno, da bodo prevedeni v državno službo. Določba tega člena se da aplicirati tudi na kontraktualne učitelje. Druge zadeve Zvišanje prejemkov. Dviganje cen življenjskim potrebščinam je nujno zahtevalo, da se zvišajo prejemki drž. uradništvu. Jugoslovensko učit. udruženje je pričelo že v septembru živahno akcijo za zvišanje prejemkov. Naša zahteva je obsegala sledeče: zvišanje prejemkov na eksistenčni minimum, vmitev celotne osebne rodbinske doklade za otroke in ženo ter izenačenje prejemkov poročenih drž. uslužbenk z neporočenimi pod geslom: »Za enako delo enako plačilo.« V to svrho je treba uveljaviti v polnem obsegu uredbo o drag. dokladah iz leta 1932. Sekcija je poslala poziv sreskim društvom, naj sodelujejo pri tej akciji s sklicanjem posebnih zborovanj in s pošiljanjem apelov merodajnim faktorjem. Na iniciativo sekcije je sklicala Jugoslovanska ženska zveza 16. septembra v Ljubljani veliko zborovanje, na katerem je izzvenel klic po zvišanju prejemkov. Svoje solidarnostne izjave na tem zborovanju so podale poleg učit. udruženja tudi druge stanovske in prosvetne korporacije. S posebno določbo so bili prejemki drž. uradništva s 1. novembrom zvišani. Povišek pri učiteljstvu se je gibal od 53 do 130 din. Rodbinska doklada se je zvišala za vsakega otroka, neglede na število otrok in draginjski razred, od 110 na 140 din. Pri tem se je zopet pokazala tendenca, da so oni, ki so najslabše plačani, dobili najmanj povišanja. Ugotoviti pa moram, da so se cene dvignile za ca. 25 %. medtem ko je znašalo zvišalo od 5 do 6 %. Z uredbo pa niso bile vrnjene rodbinske doklade za ženo in ostanejo še nadalje v veljavi težke določbe uredue iz 1. 1935. glede poročenih državnih uslužbenk. Samski uradniki so prišli po omenjeni določbi na isto višino, kot leta 1935. Prizadete so še vedno najbolj družine, ker so se jim dohodki skrčili od 25 do 50 %, medtem so se pa cene življenjskim potrebščinam še zvišale. Naša zahteva ostane tudi v nadalje neizpremenjena, to je, da se zvišajo prejemki po zgoraj navedenih načelih. Med tem so cene še balj narasle, dvigajo se iz dneva v dan in so posebno prizadeti družinski očetje s številnimi otroci, ki jih morajo šolati v srednjih šolah. Ravno v zadnjem času smo začeli ponovno akcijo za zvišanje prejemkov s podrobno statistiko, da število rojstev stalno pada in odpade na poedine urad. družine le 0,06 % otroka letno. Pomanjkanje in velika skrb za obstoj pa se odraža tudi v pogostih primerih obolelosti učiteljstva. Le takrat, kadar bo učitelj rešen materialnih skrbi za vzdrževanje svoje rodbine bo lahko tudi uspešneje delal v šoli in izven nje. V zvezi z akcijo za zvišanje prejemkov je sekcija razposlala na sreska društva okrožnico, ki jo je izdelalo sresko društvo Šoštanj za zbiranja materiala o življenjskem standardu učiteljstva, posebno učiteljske družine. Sreska društva so se temu pczivu le deloma odzvala in poslala podatke, s katerimi bodo v bodoče podpirali našo zahtevo po zvišanju prejemkov. Vsa ostala sreska društva, ki doslej še niso poslala teh poročil, naprošam, da šmatrajo zadevo za resno in čimprej pošljejo tozadevna poročila. Staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del. Ta zadeva teče še iz prejšnjega poslovnega leta. Na pritožbo, ki jo je prizadeti tovarišici sestavila sekcija, je državni svet razsodil, da se morajo staroupokojene učiteljice ženskih ročnih del tretirati kot uradnice III. kategorije in ne kot zvaničnice. S to razsodbo je zadeva načelno ugodno rešena in ji mora ugoditi tudi ministrstvo financ. Namestitve brezposelnih učiteljskih abiturientov. V predlogih za finančni zakon smo žc navedli, da smo zahtevali, naj se dvigne število mest za namestitve v prihodnjem proračunskem letu na 2000. S svojim predlogom nismo uspeli in je v budžetu kreiranih le 500 mest. Sekcija je sama in po predlogih odseka brezposelnih abiturientov vršila najobširnejšo akcijo, da se izvrši čim večje število namestifev brezposelnih učiteljskih abiturientov, ker to zahtevajo naše šolske in prosvetne prilike ter obupno stanje brezposelnih. Brezobrestno posojilo učiteljstvu. Na predlog sreskega društva Maribor smo poslali izvršnemu odboru pismeno predstavko s prošnjo, da dela na tem, da se omogoči učiteljstvli, z ozirom na težko finančno stanje, brezobrestno posojilo iz državnih sredstev. Ta znesek bi omogočil učiteljstvu nabavo obleke, perila in drugih potrebnih sredstev, za katere so potrebni večji zneski. Načelne zadeve. Tekom poslovnega leta je sekcija obravnavala več načelnih zadev ter pomagala tovarišem in tovarišicam s tem, da jim je sestavila čistopise pritožb na oblastva, tožbe na drž. svet in odgovore na tožbe glavne kontrole. Zadeve so bile naslednje: tožba na drž. svet radi dnevnic ob dodelitvi, tožba radi premestitve nastavnika na ljudsko šolo, pritožba radi odtegnitve zvišane osebne doklade ob priliki napredovanja, pritožba radi osporavanja stanarine učiteljicam, ki so poročene s sres. šol. nadzorniki, tožba radi osporavanja stanarine sres. šol. nadzornikov, pritožba radi potnih in selitvenih stroškov ter dnevnic, prošnja za obnovo postopka radi odpusta iz državne službe, pritožba proti vštetju let ob ponovnem šprejemu v državno službo, pritožba na ministrstvo radi izrečenega ukora in pritožba radi kuriva učiteljstvu v trgih. Nadalje je sekcija svetovala vsem, ki so se nanjo obrnili v disciplinskih zadevah. Zaščita članst^a. V minulem poslovnem letu 1937./1938. ni bilo premestitev po službeni potrebi v večjem obsegu. Zaščitne pole, vložene v tem letu vsekakor kažejo, da se je v tem oziru obrnilo na bolje, kajti sekcija je prejela le 16 zaščitnih primerov, med katerimi so še primeri premestitev iz prejšnjih let, pa so premeščeni učitelji vložili zaščitne pole šele v tem letu. Če primerjamo premestitve učiteljev in učiteljic, ki so bile izvršene po službeni potrebi v letih 1935./1936. in 1936./1937. s premestitvami v letu 1937./1938. vidimo, da je število premestitev po službeni potrebi znatno padlo, kar kaže, da se zopet bližamo normalnim razmeram. V teku leta 1937./1938. je imela sekcija 115 zaščitnih primerov, in sicer: 1. premestitev po službeni potrebi v 1. 1937./1938. — 16; 2. nerešeni primeri iz leta 1935./1936. — 27; 3. nerešeni primeri iz leta 1936./1937. — 25; 4. odpusti iz državne službe v letu 1936./1937. — 8; 5. razrešitve sreskih šolskih nadzornikov v letu 1936./1937. — 2; 6. razrešitev šolskih upraviteljev 1937./1938. — 8; 7. razne pravne zadeve: pokojnina, izplačilo prejemkov, bivanje izven službenega kraja itd. — 7; 8. disciplinske preiskave — 9; 9. reaktivacija — 3; 10. uradne upokojitve z popolno službeno dobo in brez V. položajne skupine — 10. Organizacija je osredotočila vse svoje sile za dosego korektur v letih 1935./36., 1936./37. in 1937./38. po službeni potrebi premeščenih učiteljev in učiteljic. Vse nerešene primere iz prejšnjih let je vnesla v novo upravno leto. V ta namcn je med letom večkrat osebno intervenirala pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave. V vsakem primeru, za katerega je prejela zaščitno polo, je storila sekcija vse, kar je bilo v njeni moči, da se izvrši korektura. Sreska učiteljska društva v tem oziru niso vedno točno poslovala in niso dostavljala sekciji potrebnih podatkov, tako glede premestitev, kakor tudi glede razrešitev šolskih upraviteljev, postavljanja mlajših in neupravičenih oseb na upraviteljska mesta proti interesom starejših in upravičenejših. Pismene predstavke in vloge je pošiljala na prosvetni oddelek kr. banske uprave in potom izvršnega odbora na ministrstvo prosvete. O priliki glavnega letnega razpisa učiteljskih mest je opozorila kraljevo bansko upravo na vse one zaščitne primere iz preišnjih let s prošnjo, da se pri stavljanju predlogov za premestitve v prvi vrsti upoštevajo prošnje učiteljev in učiteljic, ki so bili svoječasno premeščeni po službeni potrebi. Seznam teh prosilcev je poslala kr. banski upravi, gospodu banovinskemu šolskemu nadzorniku in izvršnemu odboru, da ga ta predloži ministrstvu prosvete. Ta seznam je obsegal 27 prosilcev, ki so vložili prošnjo za premestitev na razpisano mesto. V tem seznamu so tudi družinski očetje, ki so radi šolanja otrok prosili za premestitev. Po zadnji objavi v dnevnih listih je bilo ugodno rešenih 5 prošenj, ki spadajo med korekture in so bili učitelji in učiteljice premeščeni na zaprošeno mesto. Vseh ugodno rešenih zaščitnih primerov od leta 1935./1936. dalie ie sedaj 22. Konec upravnega leta 1937./1938. izkazuje sekcija še vedno 75 nerešenih primerov glede korektur kakor tudi glede družinskih očetov. Vsi ti primeri bodo vnešeni v novo upravno leto. Odpustov iz državne službe letos ni bilo. Izmed v letu 1936./1937. odpuščenih učiteliev in učiteljic sta bila dva reaktivirana. Nerešena sta ostala dva primera premestitev sreskih šolskih nadzornikov, med tem ko sta bila dva primera razrešitve sreskega šolskega nadzornika ugodno rešena po razsodbi državnega sveta. Številne so bile razrešitve šolskih upraviteljev in podelitve poslov šolskega upravitelja. Žalostno je odjeknilo v naših vrstah vedno takrat, ko ie bil razrešen upraviteliskih poslov učitelj, ki je imel za to mesto polno kvalifikacijo, užival med narodom vse zaupanje, pa se je moral umakniti po letih mlajšemu učitelju. Ker zvanje šolskega upravitelja ni uzakonjeno, se organizacija pravno ni mogla potegovati, vselej pa je opozorila merodajno oblast na moralno vprašanje in na škodo v šoli. ki ie ob taki priliki stopila vse!ei v ospredje. Razne pravne zadeve je sekciia reševala sproti tflko z nasveti kakor tudi s čistopisi, ki jih ie dostavljala orizadetim. V disciplinskih preiskavah je dajala prizadetim notrebna pojasnila. Od 9 sekciji prijavljenih disciplinskih preiskav, sta bila dva primera ugcdno rešena in sta bila prizadeta tovariša pred disciplinskim sodiščem oproščena. Oraani/aciio je zastopal v disciplinskem sodišču tov. Korenčan, nadomeščala ga je tovarišica Završanova. Vse tovariše in tovarišice, ki pridejo v disciplinsko preiskavo, prosimo, da vedno v svojih vlogah na sekcijo podajo popolnoma objcktivno sliko vse dobro pa tudi vse slabo, ker le popolnoma objektivno podano poročilo lahko ugodno vpliva na ves potek preiskave. Izrecno pa poudarjamo, da sc načeloma sekcija ne vmešava v nobeno disciplinsko preiskavo, dokler niso kratene v zakonu utrjene pravice obtoženega učitelja, t. j. dokler ni omejevan v svoji obrambi. Nekateri učitelji in učiteljice so bili unokojeni y tem letu z nepopolno službeno dobo, mnogi pa s polno službeno dobo, a brez V. položajne skupine, četudi so imeli za to vse izpolnjene pogoje. Načelno stališče organizacije je, da daseže sleherni učitelj, ki ima za to dane zakonske pogoje tudi vse, kar mu po zakonu pripada. Sreske učiteljske knjižnice. Po sklepih iz prejšnjih let in z ozirom na obstoječo potrebo je sekcija opozorila oblastva na ureditev sreskih učiteljskih knjižnic. Oblastvu smo predlagali, naj se za ureditev teh knjižnic, ki životarijo ves čas našega osvobojenja, skliče posebna anketa iz zastopnikov prosv. oblasti, pedagoških društev in učiteljstva. Ta anketa naj bi dala smernice, kako naj se te sreske knjižnice uredijo. Konsultirali smo tudi o tem vprašanju sres. učit. društva s prošnjo, da nam takoj sporočijo svoje mnenje. Žal, smo dobili odgovore le od 11 sreskih društev in ostane to vprašanje odprto tudi za bodoče leto. Monopolizacija šolskih knjig in učil. Kakor v prejšnjih letih je sekcija tudi letos sodelovala po svojih zastopnikih pri akciji proti monopolizaciji šolskih knjig in učil. Sopodpisala je dve spomenici, predsednik sekcije pa je sodeloval februarja t. 1. v delegaciji, ki je v svrho preprečitve monopolizacije intervenirala pri raznih gospodih ministrih v Beogradu. Vendar ostane to vprašanje odprto tudi v bodoče. Za enkrat so vsi načrti o monopolizaciji samo odloženi, niso pa stavljeni z dnevnega reda. Tudi v tem pogledu so nam dobrodošli razni predlogi in nasveti, ki jih more stavljati učiteljstvo potom sreskih društev pismeno, ali pa ustno v predlogih na zborovanjih. Učni načrtl. Izvršnemu odboru JUU smo poslali utemeljen predlog, naj se pristopi k izdelavi učnih načrtov. Te načrte naj bi pretresala posebna anketa, v kateri bi sodelovali zastopniki prosvetnih oblasti, pedagoških društev in učiteljstva. Ti načrti naj bodo prilagodeni razmeram v posameznih pokrajinah, naj bodo okvirni in naj vzdržujejo povezanost med posameznimi vrstami šol. Redakcijski odbor za sestavo šolskih čitank je med letom izvršil delo za »Drugo čitanko«. Ta je že odobrena in bo do začetka šolskega leta natisnjena. Redakcijski odbor ima v delu čitanke za nastopna šolska leta. Člani odbora so v stalnih pismenih stikih in so imeli v letošnjem poslovnem letu eno sejo. Ukinitev razredov. Takoj, ko je sekcija doznala, da obstoja namera ukiniti večje število razredov, posebno v večjih krajih, je predsednik sekcije interveniral pri kr. banski upravi, da se pri ukinitvi razredov na vsak način upoštevajo krajevne in šolske razmere ter določbe § 14., točka 2. zakona o zdravstvu učencev. Sekcija je tudi sodelovala s solidarnostno izjavo in po svojih zastopnikih na velikem zborovanju, ki ga je sklicalo društvo Šola in dom v Ljubljani dne 21. junija t. 1. in pa v deputaciji pri g. banu dne 24. junija t. 1. Podporni fond sekcije. Za podporo iz tega fonda so prosili štirje tovariši. Dvema je bila podpora na osnovi določil pravilnika o podpornem fondu odbita. En tovariš je prejel enkratno podporo 300 dinarjev, odpuščeni dnevničar pa prejema mesečno 300 din podpore. Fond narašča in je upati, da bo ta ustanova ugodno vplivala na članstvo in ugled organizacije. Aktiviziranje članstva. Temu vprašanju je sekcija posvečala polno pažnjo in je bilo o njem govora na sejah upravnega in nadzornega odbora ter na predsedniškem zboru dne 14. novembra v Celju. Ugotovili smo, da je predvsem potreben večji stik med sreskimi društvi in sekcijo. Zato je bilo sklenjeno, naj obiščejo zastopniki sekcije sreska društva in jim ustno obrazložijo važnejše in tekoče zadeve. Po isti poti je mogoče predsednikom sreskih društev obvestiti zastopnike sekcije o položaju učiteljstva. To se je tudi zgodilo in so predsednik sekcije, podpredsednica in tajnik obiskali skoraj vsa sreska društva. Nadalje sta bili članstvu iznešeni dve konkretni nalogi: 1. zvišanje števila naročnikov Mladinske matice; 2. zbiranje podatkov o življenjskem standardu učiteljstva. Učiteljstvo je, kakor je iz poročila razvidno, z veseljem sprejelo te dve nalogi in se kažejo uspehi pri številu naročnikov Mlad. ftiatice. Nckatera sreska društva so zbrala tudi podatke o življenjskem standardu učlteljstva. Vendar pa moramo delo na teh dveh vPrašanjih še razširiti, ker bomo s tem kor>stili naši najvažnejši kulturni ustanovi ter naši zahtevi po zvišanju prejemkov. Anketne pole. Sekcija je razposlala na sreska društva posebnc anketne pole s prošnjo, da jih ta pošlje v izpolnitev svojemu članstvu, ki naj pove svoje mnenje o delu organizacije, o zborovanjih in drugih akcijah, ki bi jih naj organizacija podvzela. Posebno važnost polagamo na te anketne pole, ker v njih lahko učiteljstvo neovirano izjavi svoje mnenje glede vseh teh vprašanj. Pravila JUU. V smislu sklepov lanske banovinske skupščine in na podlagi odločbe glavnega odbora JUU, da naj izdelajo končni predlog za nova pravila sekcijc za primorsko, savsko in dravsko banovino, smo po posvetovanjih pri vodstvu sekcije in na dveh sejah z zastopniki savske sekcije izdelali osnutek novih pravil. Predlog savske sekcije se razlikuje od predloga dravske sekcije samo po nazivu udruženja. Zato smo poslali predlog na srcska društva, da o njem razpravljajo in dajo pooblastilo svojim delegatom za razpravo na banovinski skupščini. Kakor pa izgleda, tega vprašanja ne bo mogoče rešiti na letošnji glavni skupščini in bo prenešeno zopet v prihodnje poslovno leto. V novih pravilih smo poudarjali načelo razbremeniti centralo JUU v Beogradu s tem, da se ji odvzame kulturno in socialno delo in načelo po gospodarski osamosvojitvi banovinskih sekcij. Pravilniki. Upravni in nadzorni odbor sta sprejela na svojih sejah in izročila v potrditev izvršnemu odboru JUU dva pravilnika: pravilnik odseka »Učiteljski pokret« in pravilnik odseka učiteljic. Poleg tega je upravni odbor sprejel poslovnik za blagajnike sreskih učit. društev, ki je bil vsem sreskim društvom dostavljen. Napadi na učiteljstvo in učiteljsko organizacijo. »Slovenec« z dne 14. scptembra je priobčil odgovor bivšega referenta min. prosvete in sedanjega nadzornika za srez Ljubljana vzhodni del F. Erjavca pod naslovom: »Prizanesljivo ravnanje.« Z ozirom na ta napad na slovensko učiteljstvo smo priobčili svoje načelno stališče v 9. štev. »Učit. tovariša« od 23. septembra 1937. Odklonili smo v svojem odgovoru »prizanesljivo ravnanje« in zahtevali strogo remeduro. Drugi napad je bil objavljen v listu »Gorenjec« od 10. oktobra, kjer pisec navaja, da je večina slovenskega učiteljstva udružena v JUU, ki zanika slovenski jezik. Ugotavljam to, kar sem ugotovil že na predsedniškem zboru v Celju, da naša organizacija ni nikdar zanikala slovenskega jezika, ampak je nastopala proti vsaki akciji, ki je nosila simptome narodne nestrpnosti. Položaj vodstva sekcije. V laskem poročilu za banovinsko skupščino smo obširno poročali o položaju, v katerega je zašlo vodstvo sekcije, oziroma ,posamezni funkcionarji, pa tudi predsedniki sreskih učiteljskih društev. Pri tem smo konkretno navedli disciplinske preiskave in sodne tožbe, ki so bile proti poedincem naperjene. Disciplinske preiskave <se še do danes niso ganile z mrtve točke. Sodne preiskave so rešene. Predsednik tovariš Kumelj je bil na razpravi 22. septembra t. 1. pri sodišču v Slov. Bistrici popolnoma oproščen. Bil je obtožen, da je govoreč o disciplinskih predpisih na zborovanju sres. društva v Slov. Bistrici klevetal uradne instance. Na to je bil obsojen od sreskega načelstva Maribor levi breg na globo oziroma na 6 dnevni zapor. Na pritožbo je bil tudi te kazni oproščen. Naš tlsk \ »Učiteljski tovariš« je naše">stanovsko politično glasilo in je prav iz tega razloga tudi letos zastopal pravne in gmotne interese učiteljskega stanu, šole in prosvete sploh. V obstoječih razmerah ni bilo mogoče v glasilu dati onega borbenega povdarka vsem našim težnjam in zahtevam, vendar je prav »Učiteljski tovariš« s svojimi članki stalno opozarjal na vsa pereča vprašanja, ki zadevajo interese vsega učiteljstva. — Ker je bilo letos v proračunu le 44 številk, je moralo ob koncu leta izpasti nekaj številk, kar je povzročilo nekoliko neredno izhajanje lista. Toda proračuna ni bilo mogoče prekoračiti. Dosedanji urednik tov. Kocijančič je odložil uredništvo in s 44. številko je prevzel to dolžnost tov. Alojzij Bučar. »Popotnik« je izhajal v preteklem upravnem letu v dvojnih številkah, in sicer je izšla vsaka prvih treh izdaj na treh tiskovnih polah, medtem ko sta imeli zadnji dve izdaji po štiri strani več, ker je sekcija v smislu sklepa gospodarskega odseka na Ianski banovinski skupščini povečala obseg lista za pol tiskovne pole. Proračun se radi tega ni obremenil, ker so se stroški krili z odtegljajem od uredniškega honorarja. Tudi v tem Ietniku je uredništvo ostalo zvesto tradicijam »Popotnika«, tako da je, kolikor je to dopuščal tesno odmerjeni prostor lista, enakomerno upoštevalo prispevke iz teoretične in praktične pedagogike. Potrebno je namreč, da je med pedagoško teorijo in prakso pravo razmerje, ker drugače preti nevarnost, da nudimo učiteljstvu praktične primere iz šolskega dela brez znanstvene utemeIjitve ter gradimo na pesku. Na drugi strani pa je tudi res, da vsaka teorija ostane pusta in odsekana veja, če se ne opira na prakso. Pa tudi učiteljstvo samo, v kolikor še ni prodrlo v sodobne pedagoške probleme, čuti živo potrebo po pravilnem pojmovanju nove delovne in življenjske šole. Zato odklanja naš list tako teoretične, kakor tudi praktične prispevke problematične vrednosti. Da smo v tem letniku posvečali posebno pozornost šolski praksi ter ji odmerili nekoliko več prostora nego teoriji, je povsem razumljivo, če pomislimo, da je treba učiteljstvu pokazati ne samo, kaj naj se dela, ampak tudi, kako naj se dela. Učiteljstvo si želi, da mu priznani pedagoški praktiki na tipičnih primerih pokažejo plodove svojega dela v šoli. Naglasiti pa je treba, da v našem listu objavljeni praktični primeri iz šolskega dela niso zamišljeni kot vzorci za imitacijo ali slepo posnemanje, nego kot pobuda za razmišljanje ter izboljšanje vsakdanjega šolskega dela. Ker je problem šolske prakse in njen odnos do pedagoške teorije v zadnjem času vzbudil med učiteljstvom precej zanimanja, smo dali v listu na razpolago tudi nekaj prostora za diskusijo, da se ta pereči problem stvarno in objektivno razčisti. Posebno pažnjo je posvečal »Popotnik« v tem letniku tudi poizkusnemu šolskemu delu. V ta namen je otvoril posebno rubriko pod naslovom »Šolski poizkusi«, da bi s tem vzbudil v slov. učiteljstvu čim večje zanimanje za poizkusno šolstvo v smeri delovne in življenjske šole ter čim živahneje stremljenje po oživotvorjenju poizkusnih razredov in šol na našem ozemlju, saj so take šole prvi pogoj za uresničenje šolske reforme tudi pri nas. Ni nobenega dvoma o tem, da šolstvo naše mlade države, če se hoče osamosvojiti ter postaviti na lastne noge, brez poizkusov ne bo moglo izhajati. Poizkusne šole pomenijo in dokazujejo obnovitveno kulturno delo. V deželah brez poizkusnih šol se pojavlja nevarna otrplost pedagoškega mišljenja. Učiteljstvo kaj lahko zapade v nekritično odvisnost od tujine, prezre domače prilike, ter pričakuje čudežev od tujih vzorov, čeprav jih le površno pozna. Država brez poizkusnih šol je pedagoški brezpomembna, medtem ko vzbujajo države s preizkušenimi in priznanimi reformami na področju šolstva pozornost tujine. Naša zahteva mora torej biti: Noben šolski okraj brez poizkusne šole in poizkusnih razredov! »Popotnik« je posvečal svojo pažnjo tudi drugim sodobnim pedagoškim problemom, da opraviči svoj podnaslov kot časopis za sodobno pedagogiko ter koraka z duhom časa. Zato je, kljub vsem težkočam, podpiral vsako akcijo za samoizobrazbo učiteljstva in za napredek slov. šolstva. Pozorno je zasledoval razvoj pedagoške znanosti tudi pri drugih, zlasti bratskih in prijateljskih narodih, ker se zaveda, da se ne moremo povsem osvoboditi tujine, vendar smatra za nujno potrebno, da obrača pozornost učiteljstva predvsem na naše prilikc in potrebe. Ce se hočemo na področju našega domačega šolstva čim bolj osvoboditi, mora biti naša prva skrb, da tudi sami raziskujemo naše posebne vzgojne prilike, da proučujemo telesni in duševni razvoj slovenskega otroka in njegovo okolje, da sami iščemo in delamo poizkuse ob domačih vrelcih, na domačih tleh in da razrešujemo vzgojne probleme z vidika naših potreb in naše duševnosti. Žal se mora naš list stalno boriti s tehničnimi težkočami, tako da je radi pomanjkanja prostora marsikateremu priznanemu pedagoškemu delavcu odvzeta možnost sodelovanja pri našem pedagoškem glasilu. Naš pedagoški tisk se kvalitativno uspešno uveljavlja doma in v tujini, zato je velika škoda, da nas kvantitativno tako slabo reprezentira. Mladinska matica. Preteklo leto je bilo za Mladinsko matico eno najbolj delavnih in najbolj uspešnih let. Po letih krize nismo le ustavili padanje, posrečilo se je celo število naročnikov dvigniti za skoro 3000. Tako se je letos »Naš rod« tiskal v poprečni nakladi od 23.000, naše redne publikacije pa v 23.100 izvodih. Če štejemo tudi knjige, kr so izšle za lanske naročnike, so izšle v letošnjem šolskem letu poleg »Našega roda« še: Nana, mala opica, Ovčar Runo, Šimej iz Roža, Mihec in iakec, III. izdaja, Palčki, Ciciban čita I. zvezek, Ciciban čita II. zvezek, Grajski vrabec, Hribčev Gregec in Zgodbe o bombažu. Vse te knjige so izšle z vštetim letnikom »Našega roda« v skupni nakladi 164.100 izvodov. Ribičičevi »Palčki«, ki so izšli v luksuzni izdaji v barvnem tisku, so bili razprodani v dobrih treh tednih in prav tako prvi zvezck »Cicibanove knjižnice«. Izhajanje »Cicibanove knjižnice« je sprejelo učiteljstvo z veseljem, saj dobro služi za pomoč pri čitanju v prvih razredih. Vse knjige so bogato ilustrirane. Bolj še kot na opremo pa se je polagala pažnja na vsebino. Da bi dobila kvalitetna dela, je razpisala Mladinska matica tudi letos literarne nagrade. Odziv na te natečaje je čimdalje večji. Na lanski razpis je tekmovalo 23 avtorjev, kar predstavlja naravnost rekordno število. Ker je tov. Ribičič iz znanih vzrokov odtegnil svoj nagrajeni rokopis, sta bili razdeljeni letos samo dve nagradi. Nekateri rokopisi pa so bili odkupljeni, tako da ima sedaj Mladinska matica v pripravi po en rokopis od Bevka, Ingoliča, Seliškarja, od Kunsta in Severjeve. Mladinska matica postaja vedno bolj znana. Samo letos se je udeležila razstav periodičnega tiska v Beogradu in Sofiji ter razstave mladinske knjige v Zagrebu in v Brnu. Sama pa je priredila o priiiki pedološkega kongresa v Ljubljani razstavo slovanske mladinske knjige in slovenske mladinske ilustracije. Za publikacije Mladinske maticc se kaže v zadnjem času tudi iz krogov izven Slovenije živahno zanimanje, kar pričajo že ocene, ki jih prinašajo o »Našem rodu« in knjigah razni hrvaški, srbski, bolgarski in češki listi. Iz naših izdaj je izšla letos v hrvatskem prevodu Seliškarjeva povest »Bratovščina Sinjega galeba« in hrvaška imitacija »Mihca in Jakca«. Ista Ribičičeva slikopisna povest je izšla v posebni izdaji tudi v Julijski Krajini, druga izdaja Seliškarjevega »Rudija« pa v založbi »Merkur« v Ljubljani. Več krajših prevodov iz »Našega roda« so prinesli tudi srbski in češki listi. »Naš rod« je bil letos prav živahen in pester. V njem je sodelovalo nad 50 pisateIjev in pesnikov in nad 20 ilustratorjev. Le žal, da je opremo kvaril razmeroma slab papir. Papir je delal odboru sploh velike preglavice. Ko so se zbrali dokazi, da ne odgovarja ponudbi, se je vsa zaloga papirja vrnila tvornici, ki jo je morala sortirati. Za prihodnje leto si je odbor zasigural boljši papir za »Naš rod« in knjige. Ali papir ni bil edina skrb odbora. V 12 rednih sejah, v 6 sejah ožjega odbora in eni seji literarnega odseka so se obravnavala številna vprašanja, delali razni načrti, kako naše publikacije izboljsati in razširiti. Poskušala se je organizirati razprodaja naših publikacij tudi v drugih banovinah, kjer živijo večje kolonije Slovencev, posebno v Beogradu in Zagrebu. Delali so se načrti za izdaje uspešnih izrednih publikacij, za izdajanje »Našega roda« v bodočem letu v 9 številkah. Posvečala se je posebna skrb tudi gospodarskemu stanju Matice in razprodaji stare knjižne zaloge. Gospodarsko stanje Mladinske matice ni neugodno. Nima sicer velikih dobičkov, saj zato tudi ni bila ustanovljena. Vse premoženje Matice je prav za prav v zalogi papirja in v knjižni zalogi, kjer je 14. 769 broširanih in 2170 vezanih izvodov rednih publikacij, 3619 broširanih izvodov in 639 vezanih izvodov izrednih publikacij ter 366 letnikov »Našega roda«, vezanih v polplatno in 33 letnikov vezanih v celo platno. Po dnevnih cenah bi predstavljale redne publikacije, ki so v zalogi, 76.436 din, izredne publikacije 39.704 din in vezani letniki »Našega roda« pa 8676 din, kar da skupno 124.816 din. Tudi pri 50% odbitku pomeni ta zaloga še vedno nad 60.000 din vrednosti. Ceprav izgleda ta zaloga velika, predstavlja pa v resnici komaj 2 % celotne naklade. Podrobnosti iz sejnih zapisnikov ne bo mo navajali, ne darov, ki so se dajali iz te knjižne zaloge obmejnim knjižnicam in društvom, ne podrobnosti o podpori talentiranemu učencu Tomažu Kvasu. Omeniti pa je treba, da je tov. Skulj odložil predsedniško mesto. Namesto njega je vodil posle podpredsednik tov. Ločniškar. V načrtu za prihodnje upravno leto pa je, da se odbor poživi z nekaterimi novimi člani, ki pojdejo s svežimi močmi na delo. Pred 11. leti se je ustanovila Mladinska matica z namenom, da poživi in izboljša mladinsko slovstvo, da poceni mladinsko knjigo in jo razširi tudi v najzakotnejše gorsko selo. Če pregledamo vse dosedanje Matično delo, vidimo, da je ta desetletka povsem uspela. Doslej je izdala naša mladinska založba 9 letnikov »Našega roda«, 41 rednih in 9 izrednih publikacij v skupni nakladi 1,099.900 izvodov. Doslej je vrgla torej ta naša ustanova že nad milijon knjig med našo mladino. Mladinska matica je postala tako ena najpomembnejših založb v naši državi. To je vsekakor uspeh našega učiteljstva! Za svoje kulturno delo je prejela Mladinska matica posebno zahvalo od Kraljevega fonda. Ta zahvala gre predvsem našim požrtvovalnim poverjenikom in vsemu našemu učiteljstvu, ki z mravljično pridnostjo širi dobro knjigo in opravlja svojo lepo misijo med našo mladino. Pri takih požrtvovalnih delavcih gledamo lahko z zaupanjem v bodočnost. Odseki sekciie Šolsko upravni odsek je imel 2 seji, na katerih je razpravljal in pripravil predloge za fin. zakon za 1938./1939. leto, ki so bili objavljeni v okrožnici in v »Učit. tovarišu«. Pripravil in korigiral je pravilnik o sestavi in vodstvu »Rangne liste«. Tekoče zadeve pravnega značaja je odsek sproti reševal in dajal nasvete na zadevna vprašanja, sestavljal članom prošnje in pritožbe na razna oblastva v načelnih zadevah. Učiteljski pokrei. Kmalu bosta minili dve leti, odkar se je »Učit. pokret« uvrstil med ostale delovne odseke naše sekcije. Danes lahko mirno ugotovimo, da je prestal to dobo z odličnim uspehom. Njegovo delo, ki ga je prvo leto pripravljal in propagiral, v letošnjem poslovnem letu pa toliko v svoji rubriki v našem stanovskem glasilu, kolikor v njegovi prilogi v »Prosveti« sistematično zastavil in nadaljeval, nas opravičuje do najlepših nad tudi za bodočnost. Že danes je gotovo, da bi morali s tem delom nemudoma začeti, ako bi ne bilo še zastavljeno. Letošnja »Prosveta«, ki je zaradi finančnih razlogov mogla iziti samo na 64 straneh, nam je prinesla obilico dragocenega gradiva. Vse slovensko učiteljstvo uvaja v intenzjmo ^stpmatičnn ra^i^kgvanjg razrner. v k^terib rase našjptrok. Ker so naši obmejni kraji pl^av danes naša posebna bol in skrb, je bila prva številka »Prosvete« posvečena izključno tamkajšnjim prilikam. Ves letošnji material »Prosvete« je zbudil ne samo pri učiteljstvu, marveč tudi pri najrazličnejših naših prosvetnih, humanitarnih in narodnoobrambnih društvenih centralah ter pri naših oblasteh veliko zanimanje in odobravanje. Vsem tem daje na roko dragoceno statistično snov za njihovo nadaljnjo orientacijo in ukrepanje. »Prosveta« je postala mahoma iskan list in to ne samo v Sloveniji, temveč tudi izven njcnih mej. Trdno smo prepričani, da njen zgled ne bo ostal brez požrtvovalnih posnemovalcev bodisi pri nas, bodisi v ostalih banovinah naše države. »Učiteljski pokret« se zaveda, da je storjen z letošnjim letom šele prvi korak na dolgo pot, ki bo zahtevala še vcliko truda posameznih pokretašev, od strani naše organizacije, ki je že letos pokazala toliko resnega razumevanja za to delo, pa še mnogo moralne in gmotne pomoči. Polcg zgolj stvarnega dela, ki ga vrši »Učiteljski pokret« v okviru svojega programa, pomenja njegov pojav v naši organizaciji tudi drugače dragoceno gibanje, čigar koristne posledice se kažejo že vsepovsod. Pri tej konkretni svoji nalogi zbrani tovariši in tovarišice pomenjajo za vso našo organizacijo zelo pozitivno pridobitev. S tcga tako rekoč nevtralnega torišča so pritegnjene zlasti mlajše moči neposredno v življenje naše organizacije, v vse njeno nehanje in dejanje. Za vzgojo in uvod našega naraščaja v organizačno življenje smo dolgo pogrešali sodobnega torišča, kjer bi mogli naši mladi tovariši(-ce) prispevati najboljši del svojih sil. »Učiteljski pokret« je postal nekaka odskočna deska v sredo našega celokupnega dela za celo vrsto našega najagilnejšega naraščaja. (Pot »Učitelj. pokrcta« pomcnja pot v življenje sploh, v naše sodobno gospodarsko in kulturno življenje, zato pa tudi ploden korak v našo organizacijo samo, ki postaja za njihovo sodobno hotenje naenkrat nujna organizacijska oblika ln nepogrešljiva opora. Niti organizacija sama, niti razmere v njej ter njen položaj v narodu samem ne morejo veljati za nobenega resničnega pokretaša kaka »nepotrebna količina« temveč vir moči za nje same in jamstVo za plodno delo za šolo, narod in stan. Prepričani so že danes, da bo prav ta povezanast z njihovimi stanovskimi tovariši mogočno oplojevala njih same in vse njihovo delo. Z začetnega svojega konkretnega dela bodo dospeli v najkrajšem času svojega raziskavanja in hotenja v polno problematiko našega naroda, s tem pa tudi do neizogibnc zavesti, da morejo premagati vse ovire na svoji poti le, če so trdno povezani v stanovski organizaciji, kajti le v občestvu rase moč in učinkovitost stremljenja in dela posameznikov. Njihovo lastno hotcnje jih bo dovedlo nujno v živ odnos in interes do stanovske organizacije, zato pozdravljamo in podpiramo tudi s tega vidika njihovo delo. Odsek učiteljic je imel v minulem letu 8 rednih sej in dva sestanka skupno z zastopnicami različnih ženskih društev. Namen odseka učiteljic je vzgoja tovarišic k čim bolj samostojnemu udejstvovanju v stanovskih in društvenih vprašanjih in zbujanje zanimanja za splošne ženske zahteve. Že na lanski banovinski skupščini je bil poudarjen namen odseka ueiteljic, ker so bile nekatere tovarišice proti ustanovitvi odseka, češ, da se cepi moč in delo. Vendar se je pokazalo že letos, da je delo odseka pravilno usmerjeno, ker se je dvignilo zanimanje tovarišic, saj same občutijo, da je treba večkrat krepko zagovarjati in braniti svoje pravice in dvigniti glas za zboljšanje svojega položaja v materialnem, moralnem in pravnem oziru. Pri nekaterih sreskih društvih so izbrali le poverjenico, ponekod se je konstituiral ožji ali celo širši odbor. Posebno agilen in vreden pohvale je odsek učiteljic pri sreskem društvu Ljubljana - mesto, ki budno sledi vsemu delu, se večkrat sestaja in obravnava vsa aktualna vprašanja in stavi razne predloge. O Veliki noči se je vršil širši sestanek, vendar je bila udeležba poverjenic sreskih društev jako slaba, kar pa nam še ne jemlje upanja, ker je bilo iz njihovih poročil razvidno kako težak je ponekod začetek, da pa se bo po vztrajnem delu kmalu pokazal uspeh. Odsek učiteljic je sestavil podroben načrt dcla, ki je bil odobren od upravnega in nadzornega odbora sekcije in razposlan vsem sreskim društvom. Odsek je dobil tudi svoj pravilnik. Odsek učiteljic je proučeval na svojih sejah šolski zakon in sestavljal spreminjevalne predloge, ki bodo v prid učiteljicam, da se s tem izenačijo po delu, po dolžnostih in pravicah z moškimi tovariši. Odsek je izvedel obširno dve anketi: a) o delu učiteljic na vasi, b) o vtisu, ki ga je napravil amandman o celibatu na tovarišice. Prejel je več odgovorov, od katerih je najboljše objavil v »Učiteljskem tovarišu«. Anketa je pokazala, da je bila umestna, ker je pokazala sliko naše učiteljice, obenem pa smo iz odgovorov posneli dobre predloge in zamisli. Da se zainteresira in aktivizira čim širši krog tovarišic in da se jim olajša delo, je odsek učiteljic preskrbel več primernih predavanj, jih razmnožil in stavil odsekom sreskih društev na razpolago. (Predavanja: »Naloga učiteljice na vasi«, »Kam z dekleti?«, »Naše ženske organizacije v luči sedanjosti«, »Poklicna vzgoja žene«, »Vojna, njeni učinki in posledice«). Prijave za predavanja so bile od strani sreskih društev precej neznatne, zato ie bilo sklcnjeno, da se v prihodnjem šolskem letu razpošljejo vsem sreskim društvom, ki jfh bodo obravnavala na sestankih učiteljic in na skupnih zborovanjih. Da se informiramo o položaju učiteljic v drugih državah, je odsek sestavil vprašalne pole, ki jih bo razposlal na Češkoslovaško, v Bolgarijo, Francijo in na Norveško. Ko bomo zbrali vse odgovore, jih bomo priobčili v »Učiteljskem tovarišu«. Za članke o pokretu uČiteljic je pridobil odsek v »Učiteljskem tovarišu« stalno rubriko. Vse učiteljice vabimo k sodelovanju s članki ali vsaj nasveti, o čem naj bi se razpravljalo. Aliansa Ženskih pokretov ie pripravila delcgacijo za avdienco pri g. predsedniku vlade in pri g. prosvetnemu ministru. Na listi za deputacijo je bila tudi predsednica odscka učiteljic tov. Krista Lukie, ki se pa radi nenadncga sprejema ni mogla udeležiti in jo je zastopala tovarišica iz izvršnega odbora iz Beograda. Zastopnice so predložile g. ministrom obširno poročilo o položaju poročenih državnih uradnic in opozorile na padanje rojstev pri poročenih uradnicah. Zaradi tega je izvršni odbor JUU zahteval iz večjih mest podatke poročenih učiteljic s posebnim ozirom na število rojstev. Odsek je izdelal to statistiko najprej za Ljubljano in okolico in jo marca meseca odposlal. Bil pa je mnenja, da se bo prava slika pokazala šele s podatki poročenih učiteljic vse banovine. Zato je izvršil pred kratkim obširno statistiko. Razposlana bo vsem sreskim društvom, izvršnemu odboru JUU in gg. ministrom. Ta statistika bo dobro služila pri akciji za zboljšanje prejemkov poročenih učiteljic. Kako potrcbno je ibilo, da imamo jasen pregled, nam pokažejo te številke: V dravski banovini je 1047 poročenih učiteljic. 65,3 % njihovih mož jc v državni službi, povečini vsi v nižjih položajih. Samoupravnih in privatnih uradnikov ter upokojencev je 12,2 %, v svobodnih poklicih 15,9 %, brezposelnih pa 6,5 %. Iz tega je razvidno, da je marsikje žena edini vzdrževatelj družine. Število rojstev v zadnjih štirih letih znaša povprečno 71 otrok na leto, da pridc na vsako družino 0,06 rojstev na leto. Ti porazni podatki so vsekakor posledica močno zmanjšanih prejemkov poročenih učiteljic. Spomladi je pevski zbor bolgarskih učiteljic posetil Ljubljano in odsek učiteljic je smatral za svojo dolžnost, da jih je prisrčno sprejel in jim pripravil čim ugodnejše bivanje med nami. Naše bolgarske sestre so imcle na koncertu popoln uspeh in so odncsle najlepše vtise iz naših krajev. Na pobudo odseka je tajnica pevskega zbora bolg. učiteljic predavala o bolgarski ženi. Zelo zanimivo predavanje je obiskalo precej učiteljic in še več zastopnic raznih ženskih društev. Na zadnjih sejah je odsek sestavil okrožnico vsem sreskim ueiteljskim društvom in njihovim odsekom učiteljic, kjer jih kliče k narodno obrambenem delu, posebno v severnih krajih naše domovine. V zvezi s predavanjem »Ženino delo za narcd« smo predlagali razne gospodinjske, šivalne in higienske tečaje za žene, obdaritev dece s pomočjo dobrodelnih društev in podpor, organiziranje delovrvih taborov in širjenje dobrega in poučnega čtiva med ženami in dekleti. Upamo, da bodo tovarišice z navdušenjem sprejele ta program in šle na delo za dobrobit in obrambo naroda. Odsek učiteljic je poslal za banovinsko skupščino sledeče predloge: 1. Ponavljamo svojo zahtevo, da se izenačijo prejemki poročenih učiteljic z ostalimi, ker je krivično in nemoralno ter delu v škodo, da je del učiteljstva slabše plačan od ostalih, čeprav opravlja enako delo. Po statistiki, ki jo je izdelal odsek učiteljic, je razvidno, da je število rojstev v družinah poročenih učiteljic v zadnjih letih neznatno ter znaša na družino 0,06 %, kar je gotovo posledica nezadostnih prejemkov zaradi ukinitve draginjskih doklad, stanarine iit kuriva. 2. Zahtevamo, da se ukine celibat učiteIjic, ker pomenja kratenje osebnih in državljanskih pravic, zajamčenih po ustavi. 3. Pouk na učiteljiščih naj se reorganizira tako, da bi bili bodoči učitelji in učiteljicc dovolj poučeni o gospodarstvu in zadružništvu, učiteljice pa naj dobe še posebej praktičen pouk iz gospodinjstva in o negi dojenčka. Razmere so namreč pokazale, da je omenjeno znanje učiteljstva pri izvenšolskem delu najbolj potrebno. 4. Zahtevamo, da se pri sprejemu v I. letnik učiteljišča ne dela nikakih razlik med moškimi in ženskimi prosilci, ne glede števila in ne glede predizobrazbe, torej naj se sprejme isto število dijakinj kakor dijakov iz gimnazij kakor* iz meščanskih šol. Prj vseh prosilcih naj se upoštevajo le boljši učni uspehi. 5. Pri razpisu upraviteljskih mest na mešanih šolah naj bo razvidno, da za ta rnesta lahko prosijo tudi učiteljice, kakor jim je po zakonu dana možnost. 6. Zahtevamo, da ponovno stopi v veljavo § 87. u. z., ki daje učiteljicam - materam z nad 3 otroki po 20 lctih službe pravico do upokojitve na lastno prošnjo. Gospodarski odsek. Sekcija JULJ je osnovala leta 1931. gospodarski svet, ki je posvetovalni organ upravnega odbora sekcije in v katerem so zastopane vse učiteljske gospodarske in socialne ustanove. Naloga gospodarskega sveta je mnogovrstna. Gospodarski svet se bavi z napredkom stanovskega gospodarstva, tvori vez med po sameznimi stanovskimi gospodarskimi in socialnimi ustanovami in išče pota, kako ustanoviti čim tesnejšo gospodarsko vez med našimi ustanovami, da se bodo medsebojno podpirale ter jih krepile. Konkretna naloga gospodarskega sveta je, da na podlagi sistematične gospodarske vzgoje učiteljstva dvigne krog zadružnikov in članov pri stanovskih zadrugah ter tako dvigne tudi veljavo in kredit ustanov. Ena izmed glavnih nalog gospodarskega sveta pa je go spodarska osamosvojitev in okrepitev vsega stanu in ustvaritev prave podlage za uspešno idejno borbo in pridobitev upoštevanja učiteljskega stanu v javnosti. Jasno je, da se mora gospodarski svet baviti z vsemi vprašanji naših stanovskih gospodarskih ustanov in po potrebi tudi z njihovo reorganizacijo in napredkom, Največjo pažnjo pa jc v letošnjem letu poklanjal Učiteljski tiskarni. Organiziral je po svojih srezih poverjenike Učiteljske tiskarne, ki so nabirali med učitelji novih zadružnikov, na zborovanjih poročali o stanovskih gospodarskih ustanovah in priporočali učiteljstvu, naj vse svoje potrebščine kupuje v stanovskih podjetjih. Da se je olajšal nakup blaga zadružnikom za lastno uporabo, je gospodarski svet razposlal okrožnice z navodili za otvoritev krcdita. Ta akcija je v korist družinskim očetom in tudi ostalemu učiteljstvu. Le želeti je, da se učiteljstvo čim bolj poslužuje te ugodnosti. Izdelal je nov izkaz zadružnibov, ki so ga prejeli vsi poverjeniki in društva, da bodo imeli točen pregled, kako napreduje naša akcija za zvišanje števila zadružnikov. Skladno s sklepom lanske banovinske skupščine je izdelal gospodarski svet referat za »Gospodarski dan«. Referat je bil informativne narave za vse učiteljske gospodarske in socialne institucije in je obsegal posebno poročilo o Učiteljski tiskarni. Temu dnevu so skoro vsa sreska društva posvetila eno izmed svojih zborovanj. Na zadnji banovinski skupščini je bil sprejet nasvet, naj pristopi vsak organiziran učitelj kot zadružnik k Učiteljski tiskarni. Akcija za nabiranje novih zadružnikov je prinesla do danes skoraj 250 zadružnikov in prepričani smo, da se bo prihodnje leto ponovno odzvalo visoko število učiteljev in učiteljic. Moramo pa poudariti, da težke gospodarske prilike med učiteljstvom ovirajo gospodarski svet pri njegovem delu. Zato pa naj se učiteljstvo s pravim pojmovanjem nastalih razmer oprime dobrin, ki jih nudi Učiteljska tiskarna in upošteva navodila, ki jih prejema od gospodarskega odseka potom sreskih društev in poverjenikov. Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov. Ta odsek posluje pri sekciji že več let in je ravno v zadnjem poslovnem letu pokazal veliko agilnost. V svoj krog je zbiral brezposelne učit. abituriente in je bil v stalnih stikih s pododsekom mariborskih brezposelnih abiturientov. Zbiral je statistične podatke o brezposclnih abiturientih, postavitvah, praznih učiteljskih mestih in o socialnih razmerah, v katerih živi danes okoli 450 abituricntov, ki čakajo na koiček kruha že več let. Ti podatki so koristno služili za sestavo brošur, spomenic in predstavk ter intervencij za nove namestitve. Vse to je bilo mogoče izvršiti odseku le s pomočjo slovenskega učiteljstva, ki je brezposelne abituriente moralno in v prvi vrsti tudi gmotno zvesto podpiralo. Odsek računa tudi v bodoče na vsestransko pbdporo učiteljstva, organiziranega v JUU. Radi povezanosti med brezposelnimi abiturienti in organizacijo je sklical odsek več članskih sestankov, na katerih so bila razna predavanja in razgovori o stanju in o bodočem delu. Odsek je priredil dne 2. decembra 1937. akademijo pod pokroviteljstvom sekcije JUU. Čisti dobiček je bil namenjen za podporo najrevnejšim abiturientom. Sekcija JUU jc finansirala abiturientom tečaj za slikanje na les, ki ga je vodil ravnatelj g. Novak. Tečaj je posečalo okoli 20 članov. Vršil se je v mesecu februarju in marcu. Za proračunsko debato je odsek skupno z brezposelnimi profesorji izdal brošuro »Naše šolstvo« in spomenico. Oboje je bilo odposlano vsem slovenskim poslancem, senatorjem in ministrom. Stroške je krila sekcija JtJU. Prva jugoslovanska plavalna šola je priredila v maju za člane odseka brezplačen plavalni tečaj, ki ga je posečalo 30 članov. Odsek je bil v stalnih stikih z mariborskimi in zagrebškimi tovariši. Sodeloval je to leto posebno še z »Društvom brezposelnih profesorskih kandidatov«, s katerim je skupno reševal razna vprašanja in pokrenil razne akcije. Odsek je preskrbel instrukcije in vzgojiteljska mesta nekaterim abiturientom, da bi na ta način tudi gmotno pomagal svojim članom. O svojih težnjah je odsek stalno obveščal javnost potom dnevnega časopisja. Odsek za strokovno nadaljevalne šole je na svojih sejah razpravljal o novih predlogih za spremembo uredbe o strokovnib nadaljcvalnih šolah, ki je izšla v »Službenem listu« 27. febr. 1935., 17. kos. V predlogih za spremembo so bila podana točna navodila za spremembo uredbe in pravilnika. Vsi predlogi so bili poslani izvršnemu odboru.v Beogradu s prošnjo za dostavitev zastopnikoTn trgovskih in obrtnih zbornic, ki so zborovale v Beogradu meseca februarja 1938. Odsek se je dalje zavzemal za zvišanje honorarjev učiteljstvu ter za prvenstveno upoštevanje učiteljstva pri nastavitvah. Šolski radio, ki je ustanova sekcije JUU, je zaključil poslovno leto z Vidovdansko proslavo. Smoter tega odseka je, omogočiti šolski mladini spoznavanje domače grude potom raznih predavanj, pokrajinskih oddaj in glasbenih prireditev. Ravno tako je omogočeno seznaniti šolsko mladino tem potom s kulturnimi, zgodovinskimi in zemljepisnimi znamenitostmi drugih narodov. Šolski radio se jc povsem zavedal svojega smotra in je vso pažnjo polagal na programe oddaj, ki morajo biti za mladino res primerne in na višku. Med letom je bilo 65 oddaj: 3 proslave, 4 akademije, 1 pokrajinska oddaja, 5 slušnih iger, 1 pevski nastop, 4 nastopi z učenci, 3 razgovori z učenci, 7 glasbenih predavanj s petjem, 1 dialog z glasbenimi vložki, 2 predavanji s petjem in spremIjevanjem na klavirju, 2 predavanji s petjem in reproducirano glasbo, 4 predavanja z recitacijami, 7 dialogov in 21 drugih predavanj. Radijska oddajna postaja in kr. banska uprava sta tudi v tem poslovnem letu pripomogli z denarno podporo, da sta ostali v programu 2 tedenski oddaji. Le meseca junija je bila po 1 tedenska oddaja radi skrčenja programa v radijski postaji. Šolski radio se zaveda, da svojih nalog ne more vršiti v polni meri. Temu je krivo pomanjkanje materialnih sredstev in je v nemali meri tudi nizko število radijskih aparatov na šolah. Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič. Na zborovi skupsčini dne 5. julija 1937. je bil izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik Supančič Drago, podpredsednici Šubert Štefanija in Andreja Skulj - Grumova, tajnik Rupnik Vinko, gospodar Lumbar Bogo, arhivar Lumbar Gabrijel; odborniki: Andoljšek Ludvik, Tavčar Ljudevit, Petrovčič Mara in Flego Mara; njih namestniki pa Rugelj Zora, Kneisel Vida in Velnar Amalija. V poslovnem letu 1937./38. je imcl upravni odbor 10 rednih in 2 skupni seji z artističnim zborom, na katerih je obravnaval deloma priprave za pevske tečaje, koncert v Ljubljani, turnejo po Bosni in Dalmaciji in sprejem pevskega zbora bolgarskih učiteljic iz Sofije, deloma predloge artističnega odseka glede izdaje glasbenega priročnika »Materinski dan«. Artistični odbor je imel 3 redne seje. S pevskimi tečaji v avgustu (3 dni), oktobru (3 dni), decembru (3 dni) in januarju (3 dni) se je članstvo UPZ pripravilo za koncert v Ljubljani, ki je bil dne 10. januarja 1938. Na koncertu, ki se je .vršil v veliki dvorani Filharmonije, je nastopilo 80 članov in članic UPZ s skladbami iz moderne glasbene literature ter dokazal, kako potrebna institucija je UPZ za propagando sodobne moderne muzike. Z istim koncertnim programom je nameraval UPZ nastopiti 14. februarja 1938. v Mariboru v korist tamkajšnjega Učiteljskega doma. Mariborski tovariši so pa koncert spričo mnogih predpustnih zabav in drugih prireditev ter visoke najemnine za dvorano v Unionu odsvetovali ter priporočili prenos koncerta na mesec oktober t. 1. Od 24. do 28. aprila t. 1. je posetil Slovcnijo pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. UPZ je aranžiral skupno z odborom učiteljic koncerte v Ljubljani, Škofji Loki in Trbovljah. Tovarišice iz Sofije so bile povsod najprisrčneje sprejete in so v vseh navedenih krajih pele pred polnimi dvoranami. Njihovi koncerti so bili manifestacija slovanske vzajemnosti med jugoslovanskim in bolgarskim narodom. UPZ se zahvaljuje vsem tovarišem in tovarišicam, ki so s svojim delom pripomogli, da so tovarišice iz Bolgarije odneslc iz Slovenije najlepše spomine. Istočasno velja najlcpša zahvala tudi našim oblastem ter učiteljskim ustanovam za gmotne podpore. Največ pozornosti sta posvetila upravni in artistični odbor UPZ izdanju glasbene edicije »Materinski dan«, ki je izšla v začetku aprila 1938. Z izdajo tega glasbenega priročnika je UPZ izpolnil sklep lanske banovinske skupščine v Ljubljani in dal našim Solam ter učiteljstvu tako potrebno zbirko igcr s petjem in mladinskih zborov za materinski dan. Kljub občutni potrebi takega glasbenega priročnika in nizki ceni je razprodal zbor od 1000 komadov naklade le 335 izvodov, s čemer ni kril vseh stroškov. Izmed naročnikov je le 80 šol, ostale izvode so pokupili posamezniki in društva, nekaj izvodov tudi CMD v Ljubljani za slovenske izseljence. UPZ upa, da bo v prihodnjem poslovnem letu razprddal še preostale izvode in pričel nato s pripravami za izdajo glasbenih priročnikov za ostale solske prireditve in proslave. Z izdajanjem glasbenih priročnikov ima zbor sicer mnogo dela in še več stroškov, kar bi bila najmanjša zapreka za izdajo celotne serije glasbenih priročnikov za različne šolske proslave, ako bi šole in učiteljstvo pridno segalo po izdajah. Meseca maja t. 1. je mislil UPZ pohiteti v Bosno ln Dalmacijo ter s koncerti v Slav. Brodu, Zenici, Sarajevu in Mostarju, Dubrovniku in Splitu navezati kulturne stike s tamošnjim učiteljstvom. To pevsko turnejo je moral UPZ, kljub najprijaznejšim vabiloin tovarišic in tovarišev iz Bosne in Dalmacije. preložiti na poznejši čas, ker se je javilo sicer zadostno, toda po glasovih nesorazmerno število pevcev in pevk. Po sklepu seje upravnega odbora UPZ z dne 25. marca 1938. leta je priredil zbor dne 9. maja v Ijubljanskem opernem gledališču s sodelovanjem 60 otrok ljubljanskih ljudskih šol, opernega baleta in vojaškega orkestra v proslavo materinskega dne, Ribičičevo pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Radi velikega povpraševanja je ponovil igro dne 14. maja izrecno za šolsko mladino, a 5. junija za javnost po znižanih cenah. UPZ je namenil ves dobiček od predstav delno za fond v odkup Prešernove rojstne hiše, deloma za šolske kuhinje v Ljubljani. Predstave so vsakokrat napolnile do dobra dvorano, toda radi visoke najemnine za gledališko dvorano in ostalih stroškov za nabavo celotne garderobe ter vseh rekvizitov ima UPZ deficit, ki ga bo pokril s prcdstavami v jeseni ter z izposojanjem garderobe in rekvizitov, ki je učiteljstvu na razpolago. Upravni odbor UPZ se je mnogo bavil z vprašanjem reorganizacije pevskih tečajev, katerih se članstvo v času šolskega leta radi prezaposlenosti z delom v šoli in zunaj nje ni moglo polnoštevilno udeleževati ter nuditi dovolj garancije za uspešne nastope. Odločil se je, da bo z ozirom na to dejstvo v bodoče uporabljal za pevske tečaje čim manj šolskih dni ter prirejal v času velikih počitnic daljše pevske tečaje v kraju izven Ljubliane. Na teh tečajih bodo poleg običajnega študija koncertnega programa tudi predavanja glasbenoteoretskega značaia, ki bodo imela namen usposabljati učitcljstvo za dirigente in pevske organizatorje ter posebna glasbeno-narodopisna anketa, ki bo usposobila članstvo UPZ za nabiralce in zapisovalce narodne pesmi. V ta namen je zbor že stopil v stike z voditcljem folklornega instituta v Ljubljani g. Maroltom, ki je pripravljen pri imenovani anketi sodelovati. — Prvi tak pevski tečaj se bo vršil letos od 11. do 25. julija v kraju, ki ga bo LJPZ pravočasno naznanil. UPZ je začcl iskati tudi stike s stanovskima pevskima društvoma »Filipovičem« v Zagrebu in »Marinkovičem« v Beogradu v svrho skupnega dela na glasbenem polju. To skupno delo bi se nanašalo na skupne nastope, izmenjavo skladb in notnega materiala itd. Tak prvi skupni nastop je predviden za letošnjo jesen v proslavo 20 letnice osvobojenja, z namenom pokazati razvoj naše glasbe od osvobojenja do danes. Koncerti so predvideni v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sofiji. Realizacija te velike in lepe zamisli zavisi od zavednosti članov posameznih zborov ter od moralne in gmotne podpore merodajnih činiteljev. Ker so člani in članice UPZ raztreseni po vsej dravski banovini, so stroški za pevske tečaje visoki. Od članstva pa tudi ni mogoče zahtevati, da bi žrtvovalo poleg časa in fizičnih moči še svoja itak skromna gmotna sredstva. UPZ je izdal v »Učit. tovarišu« večkrat poziv na učiteljstvo iz bližnjih krajev Ljubljane, da pristopi k zboru in tako omogoči sestaviti priročen zbor, ki bi se lahko sestal kar najhitreje večkrat mesečno z najmanjšimi stroški. Odziv je bil pa tako malenkosten, da se razmere v tem pogledu še dolgo časa ne bodo spremenile. V bodoče misli UPZ posvetiti vso svojo pozornost ustanovitvi skupne organizacije mladinskih zborov, ki bi imela namen podpirati delo posameznih zborov, prirejevati večje skupne nastope, nabavljati notni material itd. V najkrajšem času bodo šole sprejele posebrie okrožnice s prošnjo, da pošljejo UPZ natačne podatke o ustanovitvi, delovanju in potrebah svojih mladinskih zborov. UPZ uživa moralno in gmotno podporo od učiteljstva organiziranega v JUU. Le tej skupnosti in stariovski zavesti je pripisovati vse dosedanje uspehe zbora in le ta dva faktorja sta poroštvo, da bo UPZ izvedel v bodočnosti še veliko dela, ki bo le v korist učiteljskemu stanu. Ekskurzijski odsek je pripravil potovanje v Bolgarijo. Radi maloštevilnih prijav je moral preložiti potovanje na prihodnje leto. Razpis bo obiavljen še lctos septembra in bodo lahko reflektanti mesečno nalagali posamezne obroke v fond za to ekskurzijo. Odsek za obmejno šolstvo. Osnovanje tega odseka smo pokrenili že leta 1922. in pozivali k nadstrankarskemu vzajemnemu delu za dvig duhovnih, moralnih in gmotnih sil na naši meji. Načrti se žal niso uresničili radi nerazumevanja raznih organizacij. Do leta 1926. je imel ta odsek ožji delokrog. Vodil je evidenco o obmejnem in manjšinskem šolstvu ter potom sekcije opozarjal oblastva na razne nedostatke. 14. jan. 1926. sta sreski učiteljski društvi Maribor levi in desni breg obnovili svoj klic po večjem zanimanju in upoštevanju obmejnih teženj ter potom Jugoslovanske matice izdali posebne vprašalne pole za skupno obmejno delo, predvscm za dvig obmejnih šol. Klic za združeno obmejno delo je iz istih razlogov kot prvič zamrl tudi drugič. Odsek je svoje delo nadaIjeval v prejšnjem pravcu. Prišli smo v dobo, ko so se ustanavljala številna društva. Povsod pa je moral sodelovati učitelj, ki je prihajal radi tega često v težke prilike. Cepili smosile, prihajali v diference, dopuščali vmešavanje lajikov v naše službene posle, premalo naglaševali gospodarsko in socialno delo, drveli brez sistematike za nesigurnimi cilji, in tako je ostalo vse naše prizadevanje na tem polju iluzorno! Nekako ob višku teh nezdravih pojavov je izpregovorilo med drugimi zopet učiteljstvo sreza Maribor levi breg pri zborovanju 2. dec. 1937. Ob sodelovanju CMD in drugih priznanih obmejnih delavcev je društvo objavilo obširno resolucijo za konccntracijo in sistemizacijo obmejnega nacionalnega dela, do katerega naj bi prišli potom skupnih nnket. V Mariboru smo tozadevne priprave začeli pod vodstvom našega obmejnega rešftelja generala Maistra, s čegar smrtjo je žal že 1. 1934. ta akcija prestala. Zelo plodonosno je usmerjal gospodarsko socialna krajevna proučevanja po sekciji osnovani »Klub prijateljev vaške kulture«. Od 1. 1934. dalje je ta odsck začel le »životariti«, to pa iz dveh razlogov: 1. Učiteljstvo, razočarano nad brezbrižnostjo za obmejna in manjšinska vprašanja od strani v to poklicanih, je vedno bolj odstopalo od tega brezuspešnega snovanja. 2. Učiteljstvo v notranjih predelih banovine pa radi nepoznavanja obmejnih prilik ni več vzdržalo v zanimanju za obmejna vprašanja. Iz teh razlogov je pri lanski banovinski skupičini bilo prvotno celo izglasovano, da ta odsek sploh črtamo, ter se je le na zahtevo zastopnikov obmejnih učiteljskih društev sklenilo izvesti skupščinski sklep iz 1. 1936., in je skupščina izvolila glavnega ali sekcijskega poročevalca za ta odsek, čegar člani so kot društveni poročevalci od društev izvoljeni zastopniki. Predvsem so tu mišljena severna obmcjna društva in kočevsko ter je s tem delovno središčc tega odseka bilo prenešeno na scver — v Maribor. To je le kratek historičen in delovni pregled tega odseka do 1.1937. Moramo priznati, da so si tudi ljubljanski tova"ši ter ljubljanski »Branibor« in »CMD« "^nogo prizadevali za delo v tem odseku ter Za obmejno prosveto sploh. Lanska skupščina je poverila funkcijo po^evalca za obmejno in manjšinsko šolstvo na§e sekcije tov. Vaudi. Že historiat tega od^ka dokazuje, kako težko je to delo. UvoOrna moramo omeniti glavne ovire: 1. SkupjjGst dela otežuje medsebojna oddaljenost ""fUštvenih poročevalcev. 2. Skupni sestanki "So zvezani z velikimi izdatki. 3. Kritje teh in izdatkov za odsekove potrebščine ni nikjer zasigurano. Tudi nekateri društveni poročevalci razvijajo prcmalo aktivnosti in lastne, svojim sreskim prilikam odgovarjajoče delovne iniciativnosti, čeprav bi baš danes morala obravnava o obmejnem šolstvu in narodno obrambnem položaju tvoriti glavno točko dncvnega reda zborovanj in sej naših obmejnih učiteljskih društev (seveda tudi drugih obmejnih in ostalih ustanov!). Medsebojna oddaljenost delavcev, pomanjkanje denarnih sredstev, zlasti pa često nerazumevanje za naše prizadevanje od strani javnost in odločilnih ustanov, onemogočajo vidnejše in pozitivncjšc uspevanje našega prizadevanja, ki ga zato blagovolite s tega vidika ocenjevati. V »Ueit. tovarišu« je odsek pozval vsa društva, da javijo izvoljene društvene poročevalce za ta odsek. Dobili smo odgovore le od sedmih društev. Odsek je uspel s predlogom skupnega zborovanja mariborskih in sosednih učiteljskih društev dne 11. dec. 1937., kjer je tov. Vauda predložil spomenico glede odtujevanja in zaščite naše obmejne zcmlje, smatrajoč ta pojav kot najbolj pereč in opasen. Spomenica je bila z navdušenjem sprejeta tudi od drugih učiteljskih društev. Podprla so jo tudi vsa naša narodno-obrambna društva, razmnožila jo je sekcija in dostavili smo jo vsem merodajnim, tudi najvišjim činiteljem. Temu prvemu delu je sledila statistika o odtujeni zemlji v obmejnem pasu, žal te statistike večina društev, katerim je bila dostavljena že 15. apr. t. 1., ni vrnilo, čeprav smo društva ponovno pozvali v »Učit. tovarišu« dne 23. jun. t. 1. Pri omenjenem skupnem zborovanju smo se tudi pogovorili za prvi sestanek tega odseka za 27. dec. 1937. in so bili k sestanku vabljeni kot sosvetovalci tudi zastopniki mariborskih narodno-obrambnih društev. Večina se je odzvala vabilu. Tov. Vauda je očrtal namen sestankov, predvsem glede evidence in dviga obmejnega šolstva, obenem pa za sistematično gospodarsko, socialno in nacionalno dviganje našega obmejnega ljudstva in to z združitvijo vseh narodnih sil. Situacijo v Prekmurju je popisal tov. Peter.nel, v dravograjskem srezu pa tov. Močnik. Za enkrat smo določili kot delokrog ožji obmejni pas s srezi: Dravograd, Maribor 1. breg, Ljutomer, Murska Sobota in Lendava ter sklenili najprej za te sreze izdelati statistiko ljudskega šolstva. Pri drugem sestanku dne 27. januarja t. 1. smo sklenili, da se v interesu čim širšeea in uspešnejšega vzajemnega delovanja odslej vedno sestajamo skupno kot meddruštveni narodno obrambni odbor, ki naj obsega zastopnike sledečih organizacij: JUU, NO, CMD, Slovenske Stražc, Branibora, Narodno obrambnega odseka, Sokol. župe Maribor, Prosvetne zveze in Zveze knlturnih društev. Tem meddruštvenim sestankom predsedujejo izmenoma zastopniki sodelujočih organizacij. Po potrebi pa ima v izrazito obmejnih in manjšinskih šolskih zadevah sestanek obmejno - šolski odsek, ki obstoja in deltije dalje, tvori bistveno sodelujočo moč pri tem meddruštvenem odboru in tam uveljavlja s ipodpiranjem ostalih sodelujočih ustanov borbo za obmejno - šolske in učiteljske interese. Pregledali smo krajevni študij občine Sv. Trije kralji na Kozjaku, ki ga je sestavil zelo temeljito tov. Vilko Kolar. Tak krajevni študij je naloga nas vseh, izvedljiv pa le po učitelju, ki se je vglobil v vse vaško življenje, torej po učitelju. ki je gotov svoje stalnosti, ima mir pri svojem delu in je dostojno plačan! Tov. Vauda je pri sklcpu izrazil svojo radost, da se po 16 letnih sanjah polagoma uresničuje misel o složnem, nadstrankarskem rtastopu za našo mejo, kateri naj bi poleg kulturne veljala naša gospodarska in socialna skrb! Za sestanek 4. febr. t. 1. je pripravil odsek po svojem poročevalcu statistično podprto obširno obmejno - šolsko predstavko za proračunsko zasedanje banovinskega sveta. Naj navedemo le nekaj podatkov! Omenjeni obmejni srezi štejejo 33.812 učenccv, 669 oddelkov, 486 učnih sab, 148 šol, 609 učiteljev, 258 učiteljskih stanovanj, to obmejno šolstvo stane 4,113.859 din. Torej pride na cno učno sobo 70 učenot^v, na enega učitelja 55 učencev, en učeneo\.stane banovino in občino skupno 122 din. Potrebnih pa je še 23 novih šol, 211 novih učnih sob, 49 novih oddelkov, 60 učiteljev in 396 učiteljskih stanovanj. Z omenjeno predstavko bomo seznanili učiteljsko skupščino. Nato so se vršili trije meddruštveni sestanki in skupno obmejno učiteljsko zborovanje v Murski Soboti dne 14. maja t. 1., ki je bil lepa manifestacija obmejneiga učiteljstva in naše stanovske sloge. Pohvalno je treba omeniti prizadevanje Učiteljskega pokreta, ki je posvetil v letošnjem letu posebno številko svojega glasila Prosvete proučevanju tega perečega problema naših obmejnih krajev. S tem si je zagotovil naklonjenost in fiValežnost vsega učiteljstva. Z a k I j u č e k. Ko podajam poročilo o delu sekcije v poslovnem letu 1937./38., moram ugotoviti, da je to poročilo zgolj okvirno. Ni mogoče opisati vseh podrobnosti in tudi ni potrebno, ker je bilo mnogo zadev podrobno iznešenih v okrožnicah in objavah v stanovskem listu. Ugotoviti pa moram, da smo prebrodili najtežje čase, kar jih je kdaj preživljala organizacija. Da je bilo vodstvu sekcije mogočc svojc delo opravljati, se moramo zahvaliti v prvi vrsti močni in trdni stanovski zavesti našcga članstva, ki je vztrajalo kljub največjim težkočam. Ravno radi tega je imelo vodstvo trdno moralno oporo v svojem članstvu. Vedno je lahko računalo, da je za njim vse članstvo dravske sekcije, ki je pripravljcno podpirati dclo onih, ki jim je zaupalo vodstvo. Kot predstavnike učiteljstva dravske sekcije vas prosim, da izrečete svojo sodbo o delu in daste novih nasvetov za delo v bodočem letu.