laklad^na otoku. Wt W9ptšS9jp> BEBTMtel PnnhM. l CDaU».) ^SHIver*, mn }• oagovorll tovarfS^ ¦m «paiil sem, da ni bil samo rd <c v m*, ampak da ]e bil njegov glas bra$>mw, kakor krokarjev in da se mu je itOBtil kakor napeta vrv. ^Silver", mu )a prarll, «star si In ,pošten si, ali vsk] aa takega reljaS, in pogumeu bI lad) — ali pa se fiisto motim v iebi ¦ ln koČeS mi dopovedati, da se bootutfi tf dal zvabiti od teh lopovov? Ti 3« nel In kakor gotovo inene Bog vidft, ja» rajgi izgnbim svojo roko! Da W |m pozabil svojo dolžnost —»* Codon, neznan g)as ga je prj^nO —„ NaSel sem enega, JK je bil fie poiten —. In sedajle sem fiul drug°ga. Dalefi tam zunaj v moftvirju nokje jo ladonel nevoljen glas, drug zada] aa Hjin mu je odgovoril. In koj nato sem 5ul strašen, dolgozategnjen krik —/ Rtenp ,,Dal.jnogIeda" so ga odbija98, ]ate mofivirnih pti5ev so hiporaa sIrfoteJe kvišku in ratomnile nebo- Dolgo ]e Se atvei*el obupnl kril: — smrti v mojib uSesib, ko je 2e tlbots gpet zavladala po mofivirju in nl bilo drnga 6uti kot plabutanje ptiddv, ki so sedali nazaj na drevje, in bo^naeje valov ob daljne peCine —, iTom je planil po koncu kot konj, foe ga zadene bift. Silver ni tE^-l . i odesom. Nepremiftno je stal na sv.-.sm mestu, labno naslonjen na berg^ i> je gledal tovariša, kakor kaca, ki ]e vsak bip pripravljena, da zada r.tru« p«nl zob svoji žrtTi. ,John — 1" je vzkliknil Tom t»r biegnil roko iprod njemu. BRoke kvišku!" je zakllcal Silvn in skočil par korakor nazaj, vkij. b svoji bergli gibčno in varno kakor aurjen telovadec. BRoke kviSku tudi til - SI '.* vest imaS, pa se me bojiš! — Amp.a" r imenu božjem, jjovej mi, kaj je i^> bilo -?- BTo—?• je ponavljal Silver in se smejal, pa previdneje, kot po nave li. Oči so mu bile fcisto majhne v vea kem, zabuhlem licu, pa žarele so nu vakor živo oglje. wTo — ? O —, nnslim, io je bil Allan," Ubogi .Toib je TZQlamtel. ^Allan — ?" je kriknil, MBog mu daj vcftn; mir, zvestemu mornarjul — Ti pa, John Silver, ti si bil dolgo moj ijrijatelj in tovariš, odslej pa nisi v eč. In 6e umrjem kakor pes, zvest boneni osfal svoji dolžnosti! Ubil si Allaia. oaj ne? — Ubij ge mene, ako me flM>r«S! ZaniSujem tel" In pridnl, pogumnl Tom nra j& obrnll hrbet in stopil proti obrežio, Pa ni mu bilo usojeno, da bi bil dalefi prišel —. John je kriknil, pognabil bergb lzpod pazduhe in z vso silo zagnai lo fiudno sulico po zraku. Zadel je To -ma na hrbtenico pod zatilnikom. Ubogi Tom je zakrilil z rokami p« i,raku, hlashiil po sapi in padel. Ali je bil mrtev, ali sanio omam •• Hen, kdo ve? Verjetno je bilo, da wn ¦e silni sunek bergle zlomil brbleni ca Pa ni imel 8asaa da bi priSel S iavesli —. Gibfino kakor opioa, Brez Tiergle, in ua eni saini nogi je bil Silver v liipu nad njira in dvakrat mu je za bodel svoj nož do ročaja v prsi. Tja v svoje skrivališfie sem Cul n]e«5O.u glasno dihanje, ko je zavihtel nož. No T«m, k»j se pravi, onesve^lill 66, le to rem, da mi ]e v tistem tr»» nutku ves svet zaplaval ,pred oflmi x meglenem vrtinon, Silver in ptiči %\ BDal,nogled" so plesali krog meca — zvonilo mi je v ugesib in divji giiJn* vi so iz neznane daljave vpili naiu*. Ko sem se spet zavedel, je krvoloCna pošast stala na sroji eni nogi. % berglo pod pazdubo in s klobnkcoi na glavi. Na trati ie ležal Tom. SiJV ver si je s šopom trave briaal krtr*-»l toi in se ni prav nirt zmenil »a vart> vo truplo. Vse drugo je bilo neizpr»* nenjeno, solnoe je brezsr&no sijalOBK kade5e se močvirie ip na akalnat«v»# hov« in težko sem verjel, da se 1© agodil nmor, da je bilo trenutek pre| iruto koncano ubogo ^loveSko živijeu* ;t pred mojimi očmi. John pa je segel v žep, polegutl Dišfialko in nekaterekrati zalvllgal ¦ >anjo, da ]e oglušUiOCo donelo skozi vroči zrak. Nisem siocr redel, kai pomemjoO ntegovi žvižgi. pa m*y strab se mi W zbudil —. Njogovi tovarifli bodo prV> 6Ii —. Našli ti me —. Dva poSten»tt« k& so že umorili, za Tomom In Alwnom bi utegnil pritt tudi jaz — m» ?rsto. DaJjo prihoviniiifc