Štajerske vesti. —š— Učiteljski krožek v Jeruzalemu, •pa ne tatn v Palestmi. temveč tu sredi Slovenskih goric ¦— ne tam med divjimi Saraceni. ampak tu med pristnimi Prleki — ne tam, kjer se koljeta Turek in Arab, ampak tu. kjer se obiemiajo na ameriški podlagi, liberte. egalite, fraternite muliast mozler ali poščip z rumendcem^ in tramincem, mali, a krepki in vitežki tizling svojimi polbratom. mak> večjim laškim rizleceni!. beli in roodri burgundec s portugicem1, ranfol in španjoJ; tu. kjer si pripovedjeta stari devici šmarnica in izabelž zgodbe \z davno prošlih dni — ne tam kjer se v rokah bliskajo ostre damascenke, tenrveč tu, kjer se iskri in žari v kupic žlahtna vinska kapljica — ne tam. kjer mufti kliče z minareta k molitvi, temiic tu, kjer čriček vabi v vinograde k veseli trgatvi — ne tam. kjer so judje Kristusa križali. ampak tu, kjer mu narod hvaio poje: »... zavoJio ljub'ga Jezusa, ki nam tak' dabro kapljo da« — ne tam v tistem Jeruzalemu. kjer žene za prekrižanirra okni živijo žatostno življenje. ali pa hodijo z zakritim obrazom okrog, ne tam — ampak tu pri nas. kjer se tudi one radujsjo z nami in nosija v vrhe za nami ^ibanice in klobasice — tu, tu sem nas je sklicak na cesarjev god v soboto, dne 4. t. m.. nadučiteljeva soproga in učiteljica gospa Mici Tomažičeva; iz Stare ceste. Reči moramo, da je bila to res dobra misel. Imeh smo tako zopet priliko. da smo se pogovorilij o vtiskih, ki so jih dobili na potovanju tisti tovariši in tovarišice. ki so se udeležili Zavezine 251etnice v Ljubljani na račun tiste od deželnega odbera obljubljcn.e podpore. ki je še da danes nimamo, da smo. pom'HovaIi in požatovaili s tistimi ki jim ni bil:o dano 'potovati nki v Ljubljano, niti v Štrigovo. kaj šele na brionske otoke in ki so morali pa:ziti- doma na decd. NadaMe se nam je na tem krožku nudila prilika, da obnovimo stare prijateljske zveze. V tem1 smislu nas ie 'pozdravila gcspa sklicateljica pred vsenr tov. nadučitilia Martina Šalamuna. 'ki mu je čestitala. da je po prebiti nevarni bolezmi zopet zdrav in čil 'prihitel med nais, pozdravila je tudi njegovo' gospo1 scprogo. potem učitelia tcv. Drajotina Pinteriča in njegovo soprogo, učiteljico1 gospo Marico Pinteričtvo. učiteljico gdčno. Šaiamunovo' ter gdč. Tramšekovo. vsi od Sv. Miklavža; nadalje nadučitelja tov. Ludovika šijanca sin njegovo soprogO' učiteljko go. Tončko SijančevO'. oba od Svetini; potem. nadučiteIja tov. Mirka Kožuha in njegovo soprogcučiteljico gospo Lojzko Kožuhovo, oba od Sv. Duha v Halozah, tačas na počitnicah v Čezenjevcih. koročno tudi znane^a >^GIobetrotterja« tovariša Mauriča Karla iz Križevec na Murskem polju in seveda tudi svojega moža nadučitelia tov. Ivana Tomažiča, ki ga pa ipak vedno v srcu ncsi. Slavnostni govor, če se smem tako izraziti. pai ie imel tovariš Kožuh, poudarjajoč. dai je treba ločiti resno delo od zabavnega. drugačno ie d'elo učiteljsvo v šoli in konferencah. domačih in uradnih, skratka med deliovatijem med šoiskimi le~ tom in onim v počitnicah. ko je potreba zbira-ti novih moči, krepiti živce. bistriti duha, ojačiti telo. da bomo potem lahko kos težavnemu in trudapolnemu ds!u v bodočem šolskerrr letu. Ne smemo po-zabiti gojiti tcvariškib stikov. za kar imamo stdaj v pcčitnicah več priilike, kakor sicer. Taki ¦prijateliski sestanki so že marsikogar obvarovali, da ni zatelodiil k Slomškarjem po »čukolado1«. (Vsestransko- pritrjevanije.) Z željo-: v šo!li bodi marljiv učitelj. med tovariši pa vselei iskren in odkrit tovariš, je zaključil govornik svo! prelepo zasnovani govor. Burni aplavz in veseli klici so mu jdoneli v zahvalo od vseh strani. Tov. Šalamiun nam. žal, zaradi hripavosti ni mcgel zapeti s svojim krepkim baritancm. ki bi bil dilka marsikateremiu opernemu pevcu, prav nobenc pesmj. — Izmed spomin.ov iz 'potovanj, ki smo iih slišali, naj zapišem naslednia dva: Več tovarišev in tovarišic iz Ijutomirskeza, in ormoškega okrajai je napravilo nekoč v poičitnfcah izlet čez mejo v sosedni trg Štrigovo. ki je že na Ogrsfcem. Tam so se senzanili z ondctnimi tovariši, trdimi Madjari. K sreoi ie znal en ogrski učitelj nekaj nemških besedic. eden naših pa nekai oftrskih. Sicer pa se |e vršil ves pogcvor« z gestikulacijami; da ie bižo pri temi smeha dovolj, se razume. Hipoma pa pristcpi oni og.ijski tovariš, ki je za silo tomH nemščino. k eni naših gospodičen, ter ji napravi tale kompiiment: »Fraiiain, vos wiir aine schone Ciierblat hoben. zi!« Mislil1 je — obraz!« Kako je Madjar prišel do tega izraza, ozir. zamenjave. se ni&o mio^lii domeniti. — Drug! tovariš nam je zoipet pripovedoval. kako ie pri. ogledovanju 'postoinske jame trčit ob ne^ki kapnik, in si pri tem prebil —cilinder! — Tako je med resnimi in veseHmi pogovori. pomešaniimi tupatam s kako narodtio pesmijo, mineval čas. dokler sc nismo ločili. Meni pa se ie zdelo. da so ob slovesu izpraznjene buteljke žalostno stegovale svoje suhe vratove z-a nami. —  Pripomba: Za aranžma prihodnjega uči-  teljskega krožka v JeruzaLemu je bil per  aklamationem izvo^en tovariš Dragotin  Pintarič. učitelj ¦pri< Sv. Miklavžu. Vsi in- teresentje se naj blagovolijo tozadevn<» do njega obrniti. —š— Zadeva tov. Knafliča zaradi premestitve iz službenih ozirov, kakor io Jw pred časomi tov. KnafMč sami obiavil v »Učit. Tov.«, se bo obravnavala pred upravinim sodiščem v soboto1 dne 11. t. m. —š— Imenovan je za izvanrediiega profesorja slovanske iitotogije na ^rašken« Viseučilišču dr. Rajko1 Nachtigal. doSiei docetit na dunajski eksportni akademi.ii in lektor na dunajskem1 vseučilišču. —š— Lep zastppnik učiteljstva. Ceravno zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu po neki še ne prestari odredibi1 ni odgcvvoren učitelostvu okraja. ker ga je le smatrati kot strakovnjaka, vendar je niegova sveta dolžnost, da sc poteza v omenjeni koTporaciii za koristi svojih volilcev. dasi jimi rnenda ni osebea prijatelj. Zahtevati je odi njega vsaj tolrko, da se ne udeleži neopravičenih napadov na svoje kole.ge. — Živi pa v nekem okra>ju na ogrski meji mož, zastopn& učiteljstva, velezaslužen in vpliven po mogočnih koneksijah navzgor. Ta mcž ie pesimis* ter gleda v vsakem človeku, 'ki ne soglaša z njim popolnoma, svojega sovražnika. Razumljivo je, da tzkuša dozdevniega nasprotnika uničiti. Pri tem pa ni preveč tankovesten v izbiranju sredstev. temveč ravna se po tistem jezuitskem načelu, ki pravi. da po^svečuje nameti: sredstva — tudi blato. Posebno mu leži na srcu usoda »mladinov« v okraju — tako strujo si ie nanrreč ustvaril v svoji domišljiji — in kjer l'e more, tam povzdigne svoj glas na vplivnem mcstu, da onemogoči nastavljenie teh nevarnih ljudi. Dejstva na dan! Talko zavpije menda kdo? — Evo jih! — Neki tovariš ie prosii za definitivno mesto ckr. pom. učitelja; bil je edini prosiiec in sigurno bi bil na-stavlien. Gospod za>stopnik pa je tudi velik moralast — fama govori, da popravlja s tem mlade grehe — in tako je romal nekega dne v Gradec — sprem;ljale so ga po; 'poročiih hudobne fame baje oskubljeni purani — ter tam izjavil decedirano, da se prosilec ne sme nastaviti, ker bi, to bMo še 'plačilo za prestopek, ki je najbolj priivatnega značaja na svetu. In z^odilo se je: Gradec ie odklonil nameščenje ki ostalo je pri starem. — Drugi siučaj: Neki tovariš je prosil za definitivno mesto. Ne vemov kako ie prišlo, da je gospod zastopnik imel vpliv na njegovO' kvaMfi'kacij'0. ali deistvo ]e. da stoji poleg vseh lepih lastnosti, ki dičijo miladega moža, tudi opomba: politischer Agitator. Tako ie hotel1 gospod zastopnik očrniti dobrega učitelja. ki nima drugega greha, nego da iima svoiO' voljo in svoje misli ter se briga za 'politiko gotovo manl, ko gospod zastopnik za vsakdanji tčTok pri svojem »zetu« v iarovžu — tudi tp. govori fatna. — Tretji slučaj se je zgodil na Š0'l:i;. kjer .gospodari gospod zastopnik. Tam. deluie 3. leto mlad učitelj — in kakor 'pravi fama, uboga famia! — ne brez uspeha. Ta tovariš je malo preveč samostojen. kar se tiče šole in tudi vnanfega življenja ter se ne ravna posebno v slednjem po volji gospoda zastopnika. Tako si je izbral nevesto iz narodne rodovine. ki pa gospodu zastcpniku že mtrogo let ni po godu. Zakaj? Bogve, o( temi ne poroča fama ničesar. Gospod zastopnik in večina klerikalrah članov v okr. šol. svetu so; si bi!;i edini v tem. da omerrjeni tovariš ne sme dobiti' def. mesta. za katero ie bil prosil. Gospod zastopnik ie storit svoje. Kot šolski vodja je pokvaril njegovo kvalifikacijo s tetn, da mu ie očital1 nekorektiM? vedenje izven šole. ker mu dru^ače ni mogel1 d'o živega. StoTil pa je še več; ker ima gaspod; zastopnik mioigočne zveze, jc to poročilo primerno opremil ter ga lepo zabeljenega poslal v Gradec, kjer se jc poteni' porodilo mmenje, da živi omenjeni učitelj jako pohujš!;jivo. razuzdano življenje — mogoče celo v divjem- zakonu. V okr. šol. svet pa je slamnat mo(ž — gospod zastopnik ne Ijubi očitnih potov — stavil predtoig. nasproten' predlogu gospoda nadzornika, ki je bfl sprejet ter postavil tovariša na drugo mesto, čeravTno ie imel največ let. izkušnjo z odliko; lepe uspehe v šoli in je bil 'povrhu že na mestu. Tako so ga hoteli izpodriniti ter zadostovati svojemu slepemu sovraštvu. A drevesa: ne rastejo v nebo: v zadoSčenje vsem pravim^ kolegorri' v okraju je tovariš dobil mesto. Seveda je moral nastopiti pot v Gradec, kjer ie zauži! nekaj ti&tega smradu. ki tevira iz gnilih razmer. Če bi ses zgodilo kaj takega meni, bi si kupil1 pasjt bič... — Neki starejši tovariš bi rnenda ahko priipovedoval o denuncijacijah. ki jim doteo ni našel provzročitelia — zdaj sa meinda že pozna ... Iz soivraštva torej vse z vsemi sredstvi! Le kddr se zna hliniti. tega štititi, četu<di -stoji časih na majavih noigah ter išče zavetja pred delom v spanju med šolskim časom! To tudi pravi poredna fama! — To so goia dejstva, ki spominjajo na ogrske rasmere ah — na kranjske. Preudari jih dobro. dragi čitatelj-tovariš, in našel boš, da so te razmere hude rane. tem hujše, ker izvirajo iz našega lastnega stanovskega telesa. Opazovalec.