GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto i	ROGAŠKA SLATINA december 1973
Veliko sreče in osebnega zadovoljstva v Novem letu 1974 želi vsem članom kolektiva in bralcem
uredništvo
' Celje - skladišče
D-Per	§
545/1973	5
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana
OBRAČUN
DVELETNE DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE ZK
Osemindvajsetega novembra 1973 je bila v našem kolektivu redna konferenca organizacije ZK Članstvu je bil podan obračun dveletnega dela organizacije in njenega vodstva 7 a prikaz potrjuje, da je bila organizacija ZK v kolektivu zadnji dve leti izredno dejavna, posebno pa še po pismu tov. 'lita in po 29. seji CK ZKJ. Med drugim je organizacija na svojih sestankih obravnavala vse aktualne probleme tako s področja družbenopolitične dejavnosti kakor tudi probleme, ki zadevajo proizvodnjo v našem kolektivu.
Obravnavane so bile smernice XI. in III. konference ZKS, nadalje mladinska dejavnost in delo z mladino, ustavni amandmaji ter njih uveljavljanje, sprejemanje novih članov v ZK in vrsta drugih pomembnih političnih vprašanj.
Posebno pozornost je osnovna organizacija ZK posvetila pismu tov. Tita ter v zvezi s tem usmerila svoje delo. Disciplina v organizaciji se je po pismu tov. Tita precej popravila. Ko smo pretresali vprašanja o socialnem razlikovanju, smo ugotovili, da v našem kolektivu ni bilo primerov neupravičenega bogatenja, ali bogatenja na račun drugih nasploh. Kritiziran je bil odnos v dejavnosti tovarna—privatnik, kar se je tudi uredilo.
Tudi v organih delavskega samoupravljanja je čutiti odgovornost in dejavnost članov ZK; v teh organih aktivno sodeluje 20 članov ZK.
Drugo najpomembnejše vprašanje, ki ga je obravnavala organizacija, je bilo uveljavljanje 21. in 22. ustavnega amandmaja,- ter nove ustave nasploh v našem kolektivu. Izvoljena je bila komisija za ustanavljanje tozdov; v njej so bili med drugimi tudi člani ZK. Ta komisija je pripravila konkreten predlog za ustanovitev tozdov in njihovo združitev v steklarno »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Vsi ti predlogi so bili v kolektivu že sprejeti, in sicer na referendumih po oddelkih.
V zadnji mandatni dobi je bilo sprejeto v organizacijo ZK 20 novih članov, predvsem iz vrst naše mladine. Mladinska organizacija je sicer postala bolj delovna, žal mnogi dogovori in sklepi o delovanju mladine niso bili v celoti uresničeni, tako da ostaja to ena poglavitnih nalog organizacije ZK.
Glede drugih neposrednih akcij je prav, da poudarimo izredno prizade vanje celotne organizacije med pripravami in izvajanjem referenduma za izenačevanje pravic iz socialnega in pokojninskega zavarovanja delavcev in kmetov ter referenduma za graditev spominskega doma v Kumrovcu.
Splošna ugotovitev konference je brez dvoma ta, da je za ugodno politično klimo v našem podjetju v preteklem obdobju precej zaslužna organizacija ZK. Ta klima nam je prinesla lepe proizvodne in finančne rezultate, rezultat le-teh pa so razmeroma dobro urejeni osebni dohodki v kolektivu.
Razprava po poročilu sekretarja ZK je bila zelo razgibana, nakazovala pa je predvsem, kaj naj bo v prihodnje osnovna naloga organizacije ZK. V ospredju mora biti predvsem delo z mladino in njeno strokovno izpopolnjevanje. Investicijska politika v kolektivu bo usmerjena predvsem na razširitev oddelka peči. Izgradnja novih peči pa bo zahtevala precej mladih, strokovno izpopolnjenih steklarjev. V prihodnjih letih bomo morali posvetiti večjo pozornost ideološki izobrazbi članstva ter stalno in sistematično obnavljati organizacijo z mladimi, političnega dela voljnimi mladinci.
IVAN S1TER
TESN
Vsako srečanje upokojencev našega kolektiva je prisrčnejše, prijetnejše in bolj množično. O tem smo se prepričali 29. novembra, ko je kar 180 naših nekdanjih sodelavcev, znova prišlo med svoje stare dobre znance in prijatelje.
Ta podatek govori v prid trditvam, da postaja povezava med kolektivom in tistimi, ki imajo velik delež v njegovem napredku, vsako leto tesnejša.
Na devetnajstem srečanju sta vsem navzočim zaželela dobrodošli-
co Valter Jordan, predsednik osnovne organizacije sindikata, in direktor podjetja dipl. ing. Vojo Djinov-ski. Poleg tega sta na kratko seznanila goste z dosežki in nadaljnjimi načrti delovnega kolektiva. Izrazila sta tudi prepričanje, da bo kolektiv še poglobil stike s svojimi nekdanjimi sodelavci, k čemur lahko veliko pripomorejo tudi upokojenci sami.
2 a veselo razpoloženje je poskrbel ansambel glasbenikov z znanimi do-
VINKO KARAT
mačimi melodijami. Mladostno razigrani so se na plesišču zavrteli številni pari.
V času, ko so se medsebojni pogovori razmahnili, je najina radovednost zmotila kakšen pomenek. S številnimi upokojenci sva se pogovarjala o tem in onem Upava, da nisva kalila dobrega razpoloženja. Med drugim naju je zanimalo tudi nekaj v zvezi z našim glasilom. Nekaj drobcev tistega, o čemer sva se pogovarjala, sva tudi zapisala, kajti za podrobno pisanje bi potrebovala veliko več prostora.
Najprej zapišiva, da sva prišla tudi v zadrego. Bilo je nekaj upravičenih očitkov na račun 'nerednega prejemanja »Steklarja«. Lahko sva le obljubila, da v prihodnje ne bo več tako, kljub temu, da nisva neposredno odgovorna za odpremo glasila na dom. Dobro pa je, da smo zvedeli za to, saj bi se sicer napaka kar naprej ponavljala. Prav bi bilo, da pošljete svoje točne naslove, pa bo »Steklar« vaš redni gost. Velja.
Takoj sva opazila, da med udeleženci ni najstarejšega med njimi, Jožeta Bauerja. S pismom se je tovariš Bauer zahvalil delovnemu kolektivu za vabilo. V njem je tudi zaželel kolektivu čimvečje delovne uspehe. Tovarišu Bauerju želimo skorajšnje okrevanje.
Vinko Karat sodi med naše starejše upokojence. Krepka drža ne izdaja, da jih ima že 74. Več kot štirideset delovnih let je bilo za njim, ko se je poslovil od sodelavcev.
Med drugim nam je dejal: »V Steklarju berem precej tega. Najbolj pa so mi všeč članki tistih, ki so se vrnili s kakšnega potovanja.« Pristavil je še: »Pišite o zgodovini steklarstva. Starejši vam bomo dali dovolj uporabnega gradiva.«
Marija Godec: »Zelo rada se udeležujem srečanj upokojencev. Odkar sem mvalidsko upokojena od 1967. leta, sem bila na vseh »delovnih sestankih« ob dnevu republike. To je edina priložnost, da srečam svoje dolgoletne sodelavce. Pogovorimo se
MARIJA GODEC
o vseh dobrih in slabih straneh življenja. Posebno pomembno se mi zdi, aa nas sedaj zaposleni seznanijo z razvojem kolektiva. Prijeten občutek zame in tudi za druge upokojence je, ker je vsako leto v naši družbi direktor Vojo Djinovski. če mi bo zdravje dopuščalo, se bom teh srečanj še naprej redno udeleževala.«
Franc Kraus: »Vseh srečanj nas upokojencev se nisem udeležil.« »Veste,« je nadaljeval, »človek se vedno ne počuti najboljše. V tem primeru rajši ostanem doma. V družbi nisem rad nerazpoložen.«
Triinštirideeset let je Kraus delal v našem kolektivu. Dejal je, da so bili enotni in delavni. Sedaj se čuti prizadetega, čeprav trenutek ni bil najbolj primeren za pogovor o za-
FRANC KRAUS
devi, ki jo je ob tem načel, so njegove besede vredne pozornosti.
Ne samo zaradi njega samega, temveč zaradi vseh. ki so prej odšli v pokoj. Tisti, ki so se upokojili pred sprejetjem zakona o beneficirani delovni dobi, so prikrajšani za tisto pravico, ki gre vsem upokojencem po sprejetju tega zakona, saj imajo posebno štetje, ki je vsekakor veliko ugodnejše. Prav bi bilo, če bi bili te ugodnosti deležni tudi starejši upokojenci, saj je znano, kako smešno nizke so njihove pokojnine.
Tako. Toliko o najinih pogovorih z upokojenci. V nečem so si vsi edini: da bi bilo še veliko takšnih srečanj. To je tudi naša srčna želja.
V. HORVAT J.TIŠMA
TABELARIČNI
PREGLED DELAVCEV
Prišli:
1.	Franc Vodušek, odnašalcc
2.	.Alojz Škrabi, steklobrusilec
3.	Stanislav Kamenšek, delavec v pripravi zmesi
4.	Stanko Mikulič, krogličar
5.	Franc Rajher, steklobrusilec v grobi brusllnici
Odšli iz podjetja
1.	Majda Stojnšek, steklobrusilka, zaradi prekvalifikacije
2.	Milan Podhraški, steklobrus. v grobi brus., dal odpoved
3.	Mirko Halužan, krogličar, del. razmerje počiva
4.	Franc Rajher, steklobr. v grobi brus., del. razmerje počiva
Odšli v JA:
1.	Jože Gorišek, krogličar
2.	Stanislav Prah, steklobrusilec
3.	Anton Bukšek, odnašalec
4.	Stanislav Ogrizek, odnašalec
5.	Vjekoslav Mikša, steklobr. v grobi brusi Imci
6.	Janez Rajher, odnašalec Umrl:
1. Jože Pelko, skladiščni delavec Rodili so se:
1.	Petra Trobec, hči Jožefe
2.	Janko Grobin. sin Ivana
3.	Cecilija Romih, hči Amalije
4.	Andreja Koražija, hči Janeza
5.	Matejka Slabi,jak, hči Mata
ti. Zvonko Grobin, sin Leopoldine
7.	Renata Križnik, hči Vlada
8.	Andreja Lončarič, hči Andreja
9.	Vladimir Kovač, sin Marjane 10. Gordana Halužan, hči Antona
Poročili so se:
Jožica Kobale, steklobrusilka, poročena Herček
Olga Zolger, steklobrusilka, poročena Col nerič
Matilda Zaler, poročena Vreš Mari,ja Čebular, poročena Kos Čestitamo!
SLOVESNO PODPISAN
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
Šestega decembra 1973 ob 15. uri so se v prostorih nove komerciale sešli pooblaščeni predstavniki vseh štirih tozdov, da so ob navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Steklarne »Boris Kidrič« slovesno podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi tozdov v organizaciji združenega dela s sedežem v Rogaški Slatini.
Obrati Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, »Naše steklo« Beograd in Restavracija v Rogaški Slatini so s tem tudi pravno postali tozdi.
S tem so končane večmesečne priprave. Uvodno besedo je podal sekretar podjetja tovariš Vlado Mrhar, ki si je od začetka do konca priprav najbolj prizadeval za uresničevanje družbenih teženj.
Na kratko je orisal potek priprav. Dejal je, da takšno organiziranost zahteva razvoj družbenih odnosov, ki so presegli dosedanji način odločanja. Na koncu je še dodal: »Samoupravni sporazum naloga slehernemu vodilnemu veliko odgovornost do širše družbene skupnosti, posameznih TOZD in OZD. želim, da bi v na novo ustanovljenih organizacijah dosegli še večje uspehe kot doslej.«
Nato je spregovoril direktor dipl. ing. Vojo' Djinovski, ki je dejal:	»Samoupravni sporazum je
družbena nuja, ki je prej ali slej morala priti. Na današnji stopnji razvoja si je nemogoče zamisliti nadaljnji napredek v upravljanju po starem. Dosedanji delavski sveti ali razne komisije ne morejo več odločati o življenjsko pomembnih zadevah vseh zaposlenih. Ce še upoštevamo, da je bilo včasih kar precej nedelavnih članov, je toliko bolj upravičeno in prav da preidemo na drugačen način upi avl jan ja.
Nič manj pomembno se mi ne zdi vprašanje, kako ustvariti dohodek Zelo hudo bi bilo namreč, če bi prišli v položaj ko bi se začeli prerekati, zakaj nismo ustvarili tolike dohodka, da bi nam bilo zagotovljeno normalno življenje in delo.
Vselej smo bih in tudi ostajamo poborniki dobrih zaslužkov. Le-ti pa morajo v vsakem primeru sloneti na dobrem delu in gospodarjenju, široka demokracija v odločanju, združena z zavestnim redom in delom, je edino zagotovilo za naš boljši jutri.«
KAKO BOMO VOLILI
Pred nekaj dnevi je delavski svet razpisal volitve v samoupravne organe temeljnih organizacij združenega dela in v delavski svet podjetja. Volitve bomo opravili 8. januarja 1974, in sicer s tajnim glasovanjem v vseh temeljnih organizacijah združenega dela.
Za OZD steklarno »Boris Kidrič« Rogaška Slatina volimo delegate, kakor je določeno s samoupravnim sporazumom o združitvi, in to:
TOZD steklarna Rogaška Slatina 11 delegatov
TOZD steklarna Slovenska Bistrica 11 delegatov
TOZD delavska restavracija 2 delegata
TOZD »Naše steklo« Beograd 1 delegata
Ce bi bili delavska restavracija in prodajalna »Naše steklo« v Beogradu številčno večji in bi bila njihova dejavnost proizvodnja, bi tudi ta dva TOZDA volila po 11 delegatov, katji v delavskem svetu podjetja bi morali biti vsi deli podjetja zastopani z enakim številom delegatov. Ker to v našem podjetju ni mogoče zaradi majhnega števila zaposlenih, je samoupravni sporazum določil gornje število delegatov, ki jih volijo posamezne enote.
8. januarja 1974 bomo volili tudi
samoupravne organe v TOZD Rogaška Slatina in TOZD Slovenska Bistrica.
V delavski svet TOZD steklarna Rogaška Slatina volimo naslednje število članov:
—	oddelek peč	12 članov
—	oddelek desen brusilnica 6 članov
—	oddelek groba brusilnica 6 članov
—	oddelek pomožnih dejav. 3 člane
—	oddelek skupnih služb 3 člane 8. januarja 1974 bomo izvolili tudi odbor za medsebojna delovna razmerja, ki bo odločal o sprejemu in odpustu delavcev, o štipendiranju, o delitvi stanovanj, o rekreaciji itd. Štel bo 9 članov in 9 na-
mestnikov. Tudi ta organ se voli s tajnim glasovanjem.
Komisije za delavsko nadzorstvo ne bomo volili, ker smo jo pred kratkim že imenovali.
Vse to delo je precej obširno; čakajo nas najprej priprave za kandidiranje, nato pa volitve 8. januarja 1974. Naloga vseh družbenopolitičnih dejavnikov v podjetju in vsakega posameznika je, da bodo dostojno zastopali svoje oddelke.
V začetku januarja nas čaka konstituiranje teh organov (izvolitev predsednika in komisij), nato bodo javno razpisana vsa vodilna delovna mesta v podjetju.
Vselej, ko je šlo za volitve, smo pisali ali govorili, da moramo izvoliti najboljše bodisi v organe upravljanja ali v sindikat. To so bile normalne želje, saj smo tistim, ki smo jih izvolili, zaupali veliko pomembnih odločitev. Gotovo si nihče med nami ni želel slabih odločitev. Po večletnih izkušnjah smo počasi, a zanesljivo prihajali do spoznanja, da so posamezniki zlorabljali naše zaupanje. Vedli so se dokaj čudno. Ni jim bilo mar za to, da smo jim zaupali veliko.
Čeprav je težko trditi, da je ude-ežba na sejah poglavitno merilo za orizadevnost posameznikov, se nam zdi, da pa vendarle pomeni določeno odgovornost pred volilci. Zato naj omenimo, kako so bile obiskane seje delavskega sveta v zadnji mandatni dobi. Na doslej sklicanih štirinajstih sejah je bilo navzočih povprečno 26 članov delavskega sveta ali 65 odstotkov. Podatek nikakor ni razveseljiv.
Žal nimamo podatkov, ki bi osvetlili prizadevnost posameznih članov v razpravah na zasedanjih delavske ga sveta in v stikih z volivci skozi
vse leto. Naj nam bo dovoljena majhna posplošitev: ni majhno število tistih, ki so bili le opazovalci in nemi udeleženci.
Iskanje vzrokov bi bilo najbrž težavno delo, ki bi zahtevalo veliko časa za analizo. Nedvomno pa je bilo tako tudi zato, ker nikoli nismo nobenega nedelavnega člana povprašali, zakaj je tako neprizadeven. Res pa je, da so mnogi preobremenjeni z raznimi obveznostmi in ne utegnejo biti za vseh krajih in koncih. Ne nazadnje bi lahko tudi rekli, da premalo zaupamo Širšemu krogu zaposlenih, da bi nas zastopali v raznih organih.
Ozek krog ljudi, ki jih volimo v razne organe, prav gotovo ni spodbuda drugim. Sami pa se lahko začnejo vesti kot da so nenadomestljivi, kar v nobenem primeru ni hvale vredno.
Na novo ustanovljene TOZD, reorganizacija osnovnih organizacij sindikata, volitve v organe» OZD so lepa priložnost, da opustimo dosedanjo prakso. Ne kopičimo funkcij posameznikom, kajti če bodo vse-
povsod, bo korist majhna. Zaupajmo mladim, saj smo kolektiv z velikim številom mladih, dajmo ustrezno mesto delavkam, kajti z njihovo dosedanjo udeležbo v raznih organih ne moremo biti zadovoljni.
Pieženimo strah pred zamero. Tistim, ki bi utegnili zlorabiti naše zaupanje, povejmo odločno in dosledno, da z njihovim delom nismo zadovoljni. Samoupravljanje ni le pravica, temveč je cuoi dolžnost. Prav zaradi tega mora biti ravnanje posameznikov, ki jim zaupamo določene zadeve temu primemo. Ce bo takšno, bo tudi naše skupno. Z izvolitvijo raznih organov pa naše samoupravljalsKe dolžnosti še zdaleč niso izčrpane. O poglavitnih zadevah bomo tako ali tako odločali vsi Izvoljenim bomo zaupali le del. Z našo pomočjo bodo laže izpolnili zadane jim naloge.
Glasovi, ki jih bomo na prihodnjih volitvah dali posameznikom, bodo dokaz našega zaupanja in pričakovanja, da se bodo izkazali vredne tega zaupanja.
J. T.
PROŽNEJŠE
ORGANIZACIJE
Izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije steklarne »Boris Kidrič« je na seji dne 12. 12 letos sprejel sklep, da se članstvo sindikata v steklarni v Rogaški Slatini podeli v tri osnovne sindikalne organizacije. Na seji so izrazili prepričanje, da bo njihov sklep deležen razumevanja v kolektivu.
Sklep izvršnega odbora sindikata je logična posledica večkratnih razprav o reorganizaciji sindikata. Kaj je temeljni razlog za reorganizacijo sindikata v našem kolektivu? Ali to pelje nazaj v leta, ko smo imeli več pododborov? Lahko bi naštevali vprašanje za vprašanjem. A vsekakor bo boljše, če vsaj površno ocenimo razliko med tako veliko sindikalno organizacijo, kot je sedaj naša, in manjšimi, ki jih je predlagal izvršni odbor. Vsakomur je že na prvi pogled jasno, da tako številčna organizacija, če tudi bi si še tako prizadevala, ni mogla biti v središču pozornosti in blizu svojemu članstvu. Problemov
je bilo veliko. Zaradi številčnosti pa se nismo že leta sestali, da bi vsaj enkrat pretresli kakega izmed njih. Predlagana reorganizacija na tri osnovne organizacije ima nedvomno več dobrih strani kot ena sama sindikalna organizacija v TOZD.
V deljeni organizaciji se bomo laže pogovorili. Laže proučili probleme in jih hitreje odpravili. Organizacija bo bliže članstvu in članstvo bo bliže organizaciji. To je poglavitni namen reorganizacije.
Da bi članstvo res živelo s svojo organizacijo, bodo izvoljeni novi poverjeniki. Ne takšni, kakršni so bili nekdaj, ko so pobirali članarino in pika. Njihova vloga bo bistveno drugačna. Izvoljeni bodo za določeno število članov — ne več kot štirideset. Poverjeniki bodo tista vez med osnovno organizacijo in članstvom, ki bo delovala v obe smeri. 'Ni dvoma, da bo takšna I organiziranost prožnejša in plodnejša.
HVALA,
TOVARIŠI!
Verjemite, da mi je zelo hudo obujati spomine na tisti januarski dan, ko se je v našem kolektivu zgodila nesreča. Upam pa, da m tega ne boste zamerili, kajti v tej nesreči sem bil poškodovan tudi jaz. Poškodba ni bila majhna, saj se zdravim že več kot deset mesecev. Zdravil sem se v celjski bolnišnici in doma, pred nedavnim pa sem bil na zdravljenju v vojaškem rehabilitacijskem centru v Rimskih Toplicah.
Med bivanjem v Rimskih Toplicah so me obiskali tovariši iz izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije našega kolektiva, in sicer Mirko Coh, Drago Aleks-d in Nikola Bursad. Prav to je tudi razlog da sem sklenil napisati teh ickaj vrstic.
Obisk teh tovarišev mi pomeni veliko. Spoznal sem, da tud v najhujši nesreči nisi sam, da so sodelavci s teboj, četudi nisi na delovnem mestu. V imenu kolektiva in v svojem lastnem imenu so mi zaželeli, da bi čimprej okreval. To je zame velika spodbuda. Spodbuda, da se resnično čimprej vrnem med svoje delovne tovariše :n da z veliko vnemo $ podvojenimi močmi nadomestim zamujeno. Ce mi bo zdravstveno stanje dovoljevalo, se bom vrnil med že dvajset let znane tovariše.
V našem glasilu želim izraziti iskreno hvaležnost, sindikalni organizac ji za dobre želje in darilo, ki so mi ga .zročill ob obisku. Vas, spoštovano uredništvo »Steklarja«, prosim, da objavite teh nekaj vrstic, za kar se vam vnaprej zahvaljujem.
SIME PRGIN
Kakor vidite, tovariš Prgin, vaš prispevek smo objavili. Tudi mi se vam zahvaljujemo za to pismo. Pridružujemo se željam vseh članov kolektiva, da bi čimprej ozdraveli in se vrnili med nas.
Uredništvo
DRUŽBENO
STANOVANJE
V našem kolektivu imamo tudi nekaj takih delavcev, ki so pojem družbene lastnine spremenili v pojem osebne lastnine. Ob tem primeru pa ne mislimo tistih nezaželenih delavcev, ki si v tovarni prilastijo posamezne predmete in jih nosijo domov, temveč tiste, ki menijo, da je družbeno stanovanje po 10 letih uporabe njihova last oziroma da so si v tem času pridobili pravico do razpolaganja s takim stanovanjem.
Ker pa ni tako, moramo poudariti, da je osebna last samo tisto stanovanje oziroma hiša, ki jo delavec kupi iz svojih lastnih sredstev, podeduje ali na katerikoli drug način pridobi v osebno last.
S tako lastnino lahko njen lastnik vsekakor osebno razpolaga.
Drugače pa je z družbeno lastnino. Z njo ne more nikoli razpolagati posameznik. S stanovanji, ki so last družbe, razpolaga edino družbena organizacija, ki jih je zgradila, če je stanovanje zgradilo naše podjetje, potem ima podjetje v primeru, da nosilec stanovanjske pravice izprazni stanovanje, pravico razpolagati s tem stanovanjem, nikakor pa ne dosedanji uporabnik stanovanja. Napačna je misel, da delavec pridobi po 10 letih uporabe tovarniškega stanovanja pravico do razpolaganja s tem stanovanjem. Take pravice ne more pridobiti nihče. V pogodbah, ki jih je podjetje skle-
nilo z nosilci stanovanjske pravice, je določilo, po katerem ima podjetje pravico odpovedati stanovanjsko razmerje delavcu, ki je dobil tovarniško stanovanje zaradi delovnega razmerja s podjetjem, če po lastni krivdi ali odpovedi preneha biti član delovne skupnosti steklarne pred potekom 10 let, uporabo tega ali drugega tovarniškega stanovanja.
Družbeno, to je tovarniško stanovanje, torej delavec lahko uporablja zase in svojo družino. Nikakor pa ne more z njim razpolagati ali celo po izselitvi zapustiti sorodniku ali nekomu drugemu v uporabo. Se več, uporabnik takega stanovanja ne more vzeti niti podnajemnikov niti turistov brez odobritve samoupravnih organov podjetja.
Na koncu bi dodali še tole: družbeno premoženje je naša skupna last, s katero tudi skupno razpolagamo. Uporabniki družbene lastnine pa jo moramo namensko uporabljati in paziti, da je ne poškodujemo, ko pa ne izpolnjujemo več pogojev za njeno uporabo, jo moramo vrniti lastniku, to je podjetju.
V. M.
»Veš, Argus, ti si pa najbrž že utrujen,« mi piše anonimen bralec. »Nekatere stvari ti uhajajo,« tečnari naprej. »Ali do zdaj nisi opazil, da smo pred nekaj leti, kolikor me spomin ni zapustil, odšteli kar čedno vsotico denarja in lepo opremili ...« je končal svoje kratko sporočilo.
A, ha, kljub temu, da nisi kon čal, vem, na kaj meriš, golobček Moje oči niso zadremale. Kako bi tudi, ko pa o tem že vrabci čivkajo. V svoji rubriki nisem obdelal tega vprašanja iz povsem praktičnih razlogov.
V	tem času sem namreč premišljeval, kako bom pripravil akcijo za zbiranje pred nekaj leti kupljenih inštrumentov za godbenike. Skoraj bi se splačalo, saj so baje stali več kot štiri milijone starih dinarjev. Ce ne zaradi drugega, pa zaradi plačila stroškov, ki bi iz tozadevnih reči nastali. Upam, da bo akcija uspešna, saj nam je skoraj vsem veliko do pihalne godbe. Saj ne dajemo več kot po en dinar na mesec, pa vseeno bi radi slišali godbenike vsaj ob najnujnejših primerih. Neznansko pa bi bil vesel, če bi me kdo drug prehitel v tem delu, čeprav bi bili to sami godbeniki.
*
V	teh zimskih dneh je kaj lahko stakniti nahod. To še ni tako hudo. Za prvo silo nekaj svežih robč-
kov, nato ustrezno zdravilo, pa se znebiš te nadloge. Tudi če te prime kašelj, v ambulantni čakalnici ne boš prišel v zadrego. Nisem pa pripravljen priseči, da ne boste prišli v zadrego v marsikateri delavnici našega podjetja. Jaz sem res prišel. Vem, da ste že radovedni, zakaj. Iskal sem pljuvalnike, in verjemite mi, da jih tudi v dobro razsvetljenih prostorih nisem našel. Tudi reflektorji ne bi zalegli.
Zelo sem »nesrečen«, ker sem bil zadržan in prikrajšan za športni »užitek«. Nisem se udeležil, še kot gledalec ne, »ragbi-košarkarsko-ka-rate« tekme, ki je sodila v okvir medobratnih športnih iger. Baje je bilo tamkaj zelo živahno. Nekateri celo trdijo, da bi prišel prav kakšen posnetek, da bi pokazal, kako
se — ne sme igrati košarka in kako se ne smejo vesti »športniki«.
Pravijo, da je bilo posebno »veselo« po tekmi med brusilnico in I. pečjo. Očividci pravijo, da bi enemu udeležencu kazalo podeliti priznanje za karatä. Srečna okoliščina je, da takšnih nimamo veliko, kajti v nasprotnem primeru bi bili prisiljeni pripraviti tekmovanje v pretepanju.
Naj končam. »Zadovoljen« sem, ker vedno kdo poskrbi, da imam kaj napisati. Do zdaj sem se že nekajkrat oglasil. Imate drugi kaj napisati na moj naslov? Ne bom nejevoljen, če se mi boste oglasili. V upanju, da se boste, vas prisrčno pozdravlja
ARGUS
ZA DOBRO VOLJO
V GOSTILNI
—	Dva (teci vina, prosim.
—	Pravkar ga je zmanjkalo.
—	Ali lahko dobim eno žganje?
—	Ga ni več.
—	In konjak?
—	Tudi v tem vam ne morem ustreči. Nimamo ga.
—	Ce je že tako. potem mi prinesite plašč In klobuk, da odidem.
—	Zal tudi tega ni več!
ZAPLETENO
Oče (po telefonu); »Gospod doktor, moj sin ima škrlatlnko!«
Doktor: »Sem ga že včeraj pregledal! Glejte, da ne pride v stik z drugimi!«
Oče: »Ne razumete me. doktor. On — moj srn — je poljubi! gospodinjsko pomočnico!«
Doktor: »Nerodna zadeva! Tudi njo mo-ramo Izolirati.«
Oče: »Da — in jaz sem Jo poljubil!« Doktor: »To je še bolj zapleteno. Po-
tem ste verjetno tudi vi okuženi, če še niste Imeli te bolezni.«
Oče: »Pa moja žena? Tudi njo sem poljubil!«
Doktor: »Prekleto, potem bom verjetno tudi sam zbolel.«
NIC HUDEGA
Okoli druge ure ponoči zazvoni telefon pri Robiju: »Prosim, je tam 2-2-1-1-6-6?« Bobi: »Ne. tu je 22-11-66.«
Glas iz telefona:	»Oprostite, prosim,
da sem vas zbudil.«
Dobrodušni Bobi: »Nič hudega, saj sem tako moral vstati, ker Je ravno zvonil telefon.«
DESET
»Midva z ženo sva eno, sva kot eden, kot ena!«
»Midva z ženo sva pa deset!«	)
»Kako, deset?«
»Veš. takole je: žena je ena. jaz pa nič, oboje skupaj pa je — deset!«
SPOSOJENE
MIŠU
Eden izmed sedmih modrijanov Je večkrat dejal: »Zakoni so podobni pajčevini. ki lov! majhne muhe, velike pa jo raztrgajo.«
(Bacon)
Velika ovira sreči Je — preveliko, pričakovanje sreče.
(Fontenelle)
Moč mladih Je tudi v tem, ker velikim lahko naredijo nevšečnosti.
(Maurlac)
Učimo se tri tedne, radi se imamo tri mesece, pogovarjamo se tri leta, prenašamo se trideset let. In potem se vse začne z našimi otroki.
(H. Talne)
Radi Imamo samo odkritosrčnost tistih, ki nas Imajo radi. Odkritosrčnost drugih nas žali, Imenujemo jo — nesramnost.
(Maurlac)
Cigare so kot ženske: Ko začutijo, da se Izgublja zanimanje zanje, ugasnejo.
(A. Rubinstein)
Vsi Imajo radi pijance ln zaljubljene.
(Emerson)
Vojna Je vrsta katastrof, ki se včasih končajo z zmago.
(Clemenceau)
Sramot« ni v kazni, temveč v zločinu.
(Herder)
I
ŠPORT IN ŠAH
MEDOBRATNE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Kakor smo že v prejšnji številki zapisali, so naši športniki počastili praznik republike s številnimi športnimi prireditvami. Tu so sedaj rezultati v doslej odigranih panogah.
NOGOMET
I. peč : brusilnica 2:2, brusllnica servisne službe 0:0, 1. peč : servisne službe 1:0. Uvrstitev: 1. I. peč. 2. brusllnica. 3. servisne sldžbe itd.
V	predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: I. peč : II. peč 3:1, III. peč : brusilnica 0:0, po enajstmetrovkah 2:4, IV. peč : servisne službe 0:3. ODBOJKA
Predtekmovanje: brusilnica : III. peč 0:2, l. peč : II. peč 2:0, IV. peč : ser-visne službe 0:2. Finale: I. peč : III. peč 2:0, servisne službe : III. peč 0:2, I. peč : servisne službe 2:1. Uvrstitev: I. peč. III. peč, servisne službe itd.
STREU ANJE
1. brusilnica 744 krogov, 2. II. peč 731, 3. servisne službe 692, 4. III. peč 586, 5. I. peč in 6. IV. peč 531.
NAMIZNI TENIS
Predtekmovanje: 1. peč : IV. peč 5:3, II. peč : brusilnica 5:4, III. peč : servisne službe 4:5. Finale; servisne službe II. peč 5:4. II. peč : I. peč 5:0. I. peč : servisne službe 0:5. Uvrstitev: 1. servisne službe 2. II. peč, 3. I. peč itd. KOŠARKA
Predtekmovanje: II. peč : servisne službe 5:22, I. peč : brusilnica 20:15. III. peč : IV. peč 19:15. Finale: servisne -službe I. peč 12:20, III. peč : I. peč 14:18, servisne službe : III. peč 27:25. Uvrstitev: 1. I. peč. 2. servisne službe, 3 III. peč itd. *
V	doslej odigranih šestih panogah Je
sodelovalo 36 moštev z dvesto Igralci, kar je lep uspeh glede na to. da so to prve tovrstne igre v naši delovni organizaciji. Tekmovanje v kegljanju, kjer prav tako pričakujemo udeležbo najmanj 40 zaposlenih, bo v kratkem, ker nam je doslej nagajala redukcija električnega toka.	. x,.
Po doslej odigranih tekmah v sestih panogah so posamezni oddelki dosegli naslednjo uvrstitev: 1. I. peč 175 točk (120 točk za sodelovanje. 55 za dosežene uspe-he), 2. serv. službe 170 (120, 50) 3. bru-silnica 160 —10 za izključenega igralca (120, 40), 4. I. peč 140 (120. 20). 5. III peč 135 (120. 15), 6. IV. peč 120 —40 zaradi nesodelovanja ▼ odbojki. Skupaj 80 točk.
SAH
Od Izida zadnje Številke Steklarja so bili naši šahlstl zelo delavni, saj so se
DEDEK MRAZ
OBIŠČE NAŠE NAJMLAJŠE
Tako kakor mnoga leta nazaj, nas bo tudi letos obiskal dedek Mraz. Našim najmlajšim se bo predstavil 29. decembra ob 15. uri. Vsakokrat smo ga nestrpno pričakovali, saj je prinesel koš daril, letos pa je izvršni odbor sindikata sklenil, da bo ob tej priložnosti izveden program, ki bo predvidoma trajal 20 do 30 minut. Veselje nštn otrok bo še večje.
udeležili in organizirali številne turnirje. Vsekakor Je bila največja prireditev četrto prvenstvo Slovenije v šahu za posameznike — člane sindikata, ki Je bilo v veliki dvorani zdraviliškega doma 24.
NAGRADNA
KRIŽANKA
Križanka, ki jo objavljamo danes, je nagradna Reševalce, Jd nam bodo poslali pravilno rešitev, čaka 150 dinarjev, ln sicer:
1.	nagrada 70 dinarjev
2.	nagrada 50 dinarjev 3/ nagrada 30 dinarjev
Prt žrebanju bomo upoštevali le tiste rešitve, Id bodo prispele na naš naslov najpozneje do 10. Januarja 1974.
Pravilno rešitev križanke ln imena dobitnikov bomo objavili v prihodnji številki.
in 25. no žilo 135 š.
največ doslej. Premočan zmagovalec tega turnirja je bil mednarodni mojster Vojko Musil iz Maribora, Id je v finalni skupini zbral 15 točk brez poraza. Velik uspeh je dosegel član našega kolektiva Maks Djurkovič, ki se je uvrstil v finale in zasedel 13.—14. mesto.
XXX
V	okviru medobratnih športnih igei v počastitev dneva republike so naši ša-bist! pripravili moštveni turnir. Udele žilo se ga je 6 moštev. Po pričakovanju je prvo mesto pripadlo moštvu brusil' niče, ki je bre? izgubljenega m neodločenega dvoboja zbralo 18,5 točke. Sledijo: servisne službe 15,5, I. peč 9,5, III. peč 8,5, II. peč 6 In IV. peč 2 točki.
XXX
v počastitev dneva republike Je šahovski klub »Edinstvo« Iz Rogaške Slatine pripravil brzopotezni turnir s 6 igralci. Odigrali so po dve partiji. Prvo mesto je osvojil Tlšma z devetimi točkami. Sledita Djurkovič 8, Krofeljc 6 itd,
XXX
V	drugem delu delavskih športnih Iger >bčlne Šmarje pri Jelšah so naši šahi-sti vnovič dokazali, da smo daleč najmočnejši v šahu. Kljub temu, da v moštvu ni bilo Djurkovlča in Kubaleta, smo zlalika dosegli prvo mesto. Uvrstitev: Steklarna 16 točk, prosveta 14,5, skupščina ol>čine 13 točk itd.
Po moštvenem brzoturnirju so šahlsti odigrali še posamezni brzoturnir z desetimi Igralci. Največ uspeha sta Imela Jo-vlčič in Tišma, ki sta zbrala po 7 točk ln sl delila prvo in drugo mesto. Najbolje je igral Jovičič.
'	J. T.
KALIJ
VESELJE.
DAVNI PRED.NA NAŠEM OZEMLJU
NEČIST ZRAK V MESTIH
DOMAČE
ŽENSKO
IME
HRVATSM
ILUSTR
REVIJA
INDUST
RASTLIN*
TOVARNA V
RADOVLJ.
MODERNA
TKANINA
RIBA
KOSTNI.
DEL
TELESA
AMER LETALSKA DRUŽBA
SAD..
SEME
OZEK
KOS
DESKE
PRIL JUBj PIJAČA
GRŠKA
ČRKA
TOALETA POTREBS ČINA
AVTONOM POKRAJ
LEPAK
POVRT-
NINA
KRAVJI
GLAS
ČE
NAŠEGA DELEG-V OZN
MESTO
OB
JADRANU
T RAVA DRUGE KOŠNJE
ZVEZDO-■S LOV EC
TONA
LEPO
VEDENJE
PRITR-
DILNICA