Stran 244.
Politični pregled.
K položaju. — Med parlamentarnimi počitnicami imajo poslanci navado, da izražajo pred volilci svoja mnenja o položaju in o bodoči taktiki svoje stranke oziroma o načrtih vlade Minola dva tedna je poročalo več poslancev različnih strank in vsi so se bavili z vprašanjem, kaj bi bilo najboljše sredstvo, da bo mogel državni zbor zopet redno poslovati. Nemci, zlasti radikalnejše barve, vneti so za razpust zbornice in za nove volitve; zmernejši Nemci pa so za to, da se izpre-meni državnozborski opravilnik tako, da bo za bodoče obstruk-cija onemogočena, in da se uredi jezikovno vprašanje s § 14. Kaj stori vlada, ne ve nihče. Ako razpiše nove volitve, se bo število radikalcev v zbornici le še pomnožilo, kakor se je to zgodilo tudi v Italiji, kjer je moralo Pellouxovo ministrstvo zategadelj odstopiti. Za izpremembo opravilnika) pa bo težko dobiti večino, kajti obstrukciji se za vsak slučaj nočejo odpovedati niti cehi niti Nemci. Ker poteče z zadnjim junijem proračunski provizorij, in je treba določiti iznova tudi kvoto, si bo vlada podaljšala provizorij s § 14. ter najela za 50 milijonov kron posojila; kvoto pa določi krona za leto dnij. češki in poljski listi poročajo, da je Korberjevo stališče že zelo omajano, da vlada med ministri radi jezikovnega vpia-šanja nesloga, in da je pričakovati izaenadenj. Poljaki, ki 30 prvi izstopili iz bivše desničarske večine, so se že iztreznili ter bi radi zopet sestavili večino s Cehi. Zato delajo na to, da se začno nova pogajanja med Čehi in Nemci, cehi so, kakor vselej, pripravljeni takoj skleniti mir, ako se jim za-jamči enakopravnost češčine.
Poroka avstroogerskega prestolonaslednika. — Včeraj, v četrtek opoludne se je vršila na Dunaju izredna svečanost. Avstroogerski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je vpričo dvora avstrijskih in ogerskih ministrov ter drugih najvišjih dostojanstvenikov v roke cesarja Franca Jožefa I. prisegel, da se odpoveduje za svoio bodočo ženo in za njene eventuvalne sinove vseh pravic do prestola. Nadvojvoda Franc Ferdinand se namreč v kratkem — baje že to nedeljo — poroči z grofico Zofijo Chotek. Ker ta ni najvišjega rodu ne more biti enakopravna s svojim soprogom. Zato pa bodoča družica bodočega našega cesarja ne more postati nikdar cesarica in tudi njeni sinovi nimajo pravice do prestolonasledništva. Nadvojvoda Franc Ferdinand za svojo osebo ne izgubi s tem nobene pravice, nego postane po cesarjevi smrti avstroogerski vladar. Grofica Zofija Chotek, bodoča soproga avstroogerskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bila rojena 1. marcija 1. 1868, ter ima torej 32 let Njena rodbina je starega češkega plemiškega rodu, ki je dobila 1. 1723. grofovski naslov. Njen oče, grof Bohuslav Chotek, ki je bil pod Hohenwartovo vlado cesarski namestnik češki, je umri v oktobru 1 1896. Imel je osem otrok, med katerimi je bila Zofija peta. Rodila se je v Stuttgartu, ker je bil njen oče poslanik. O njeni mladosti se ne ve veliko. Imela je jako skrbno odgojo ter se odlikuje s posebnimi lastnostmi duha in srca. Že pred leti je bila določena za dvorno damo nadvojvode Friderika, kakor je bila tudi Zofijina sestra, Sido-nija dvorna dama prestolonaslednice Štefanije. V hiši nadvojvode Friderika se je seznanil nadvojvoda Franc Ferdinand z grofico Zofijo Chotek pl. Chotkovo in Wogninsko ter se zaljubil vanjo. Nadvojvoda si je izbral svojo bodočo ženo svobodno, brez posredovanja politikov in diplomatov. Ako umrje cesar, nastopi vlado Franc Ferdinand, nadvojvoda Oton pa bo prestolonaslednik. Poroka se bo vršila v nedeljo v Reichstadtu brez vsakoršne posebne slavnosti.
Groi Muravjev umrl. — Ruski kancelar in voditelj zunanjega ministrstva, grof Muravjev je umrl, ker ga je zadela kap. Kot naslednik kneza Lobanova je postal grof Muravjev 1. 1896. vodja ruske zunanje politike ter si pridobil tekom  štirih let velikih   zaslug ne le za Rusijo, nego za ves
Stran 245.
svetovni položaj. Njegova zasluga je, da se je sklenila med Rusijo in Avstroogersko zveza glede Balkana, da se je zveza med Ensijo in Francijo še bolj utrdila, ter da je postalo razmerje Rusije z Nemčijo prav ugodno. S tem je evropski mir zagotovljen za dolgo časa. Njegovo delo je tudi mirovna konferenca v Hagu, katero je sklical po inicijativi carja Nikolaja II. Ta konferenca ni imela sicer nobenih večjih uspehov, toda začetek je storjen tudi na mirovnem polju. Za Rusijo je smrt v sedanjem času kitajske vojne jako neprijetna Muravjevi naslednik bode baje grof Lamsdorff, sedanji začasni vodja ruskega zunanjega ministrstva.
Vojna na Kitajskem.   —  Vojna med Kitajsko in mednarodnimi   velesilami   se   je   začela   ter   je   že   zelo   krvava. Danes se ne gre več za ustajo boksarjev,   roparskih morilcev in fanatičnih   sovražnikov   vsega   inozemskega,   nego   tudi za oficielno vojno s cesarskimi kitajskimi četami, ki so prestopile na ukaz cesariee-vdove na stran boksarjev   ter dobile povelje, da je pomoriti in izgnati vse tujce.   Prava vojna se je začela tistega dne,    ko so kitajske   čete v trdnjavicah ob   luki Taku začele streljati na ondi vsidrano mednarodno brodovje.   Napad Kitajcev in Djihovo   bombardiranjo   je bilo silovito ter   je prizadelo brodovju in moštvu mnogo škode.   Zlasti Rusi so imeli hude izgube.   Vendar pa   je mednarodno   brodovje pregnalo s svojimi topovi   kitajske   napadalce ter zasedlo   vse trdnjavice. 500 Kitajcev   je bilo ubitih,  300 pa ujetih    Radi teških po-škodeb brodovje   De more po reki Peiho,   ki se izliva v luko Taku, navzgor proti mestu   Tsientsinu, kjer  je položaj naravnost   obupen za inozemce.   Kitajci so   požgali   ves mestni oddelek tujcev ter   jih mnogo   pomorili.   Ruski oddelek 50 mož so docela uničili   ter   zagnali   nazaj   združene   ameriČanske in ruske   čete, ki so prihitele   mestu   na   pomoč.   Mednarodnega vojaštva,   ki    brani   inozemce   v   Tsientsina,   je   bilo   komaj 3000 mož spočetka bojev, ki trajajo   že   14 dnij.   Gotovo   se je torej število braniteljev že zelo zmanjšalo.   Kitajske čete pa derejo z vseh   strani   skupaj.   Zategadelj   se   je   bati, da  pomore   Kitajci v Tsientsinu vse tujce z otroci   in ženami vred Vender pa je upati, da pride iz luke Taku pravočasno pomoč Tudi v   P ekinu   so   razmere   strašne.   Boksaiji   in   kitajski vojaki so požgali   katoliško   katedralo, vse misijone   in   kapelice ter vse poslaniške hiše, razen   avstroogerske, belgijske in angleške.   Več   ljudij,   zlasti   misijonarjev,   je  bilo umorjenih. Sedaj   pa   so   dobili poslaniki svoje   potne   liste   nazaj ter se jim je ukazalo, naj zapuste Pekin.   S   tem   je Kitajska napovedala   mednarodnim velevlastim  vojno v pravem   pomenu besede.   Rusija   je   že   mobilizirala  svoje   čete v amurskem vojaškem okrožju ter pozvala pod orožje tudi   reserviste iz Sibirije.   Tako pojde   Rusija   prva z veliko armado   na   Kitajsko. Japonska in Angleška jo bosta   posnemali, a tudi druge vele-vlasti   bodo   poslale   sedaj večje   vojaške   oddelke   in   še   več bojnih   ladij.   Avstroogerska   ima   v   luki   Taku   bojno   ladijo „Zenta", te dni pa je odšla iz Pulja še bojna   ladija  „Marija Terezija". Za odhod je pripravljen tudi slovenski polk v Trstu. Tako se je torej začela ljuta   borba   Evrope v družbi z Ameriko in Japonsko proti Kitajski.   Kakšen   bode konec?   Morda bode ta vojna imela za Kitajsko   največjih posledic, in   morda je ta vojna začetek novega mednarodnega razmerja.