Stran 244. Politični pregled. K položaju. — Med parlamentarnimi počitnicami imajo poslanci navado, da izražajo pred volilci svoja mnenja o položaju in o bodoči taktiki svoje stranke oziroma o načrtih vlade Minola dva tedna je poročalo več poslancev različnih strank in vsi so se bavili z vprašanjem, kaj bi bilo najboljše sredstvo, da bo mogel državni zbor zopet redno poslovati. Nemci, zlasti radikalnejše barve, vneti so za razpust zbornice in za nove volitve; zmernejši Nemci pa so za to, da se izpre-meni državnozborski opravilnik tako, da bo za bodoče obstruk-cija onemogočena, in da se uredi jezikovno vprašanje s § 14. Kaj stori vlada, ne ve nihče. Ako razpiše nove volitve, se bo število radikalcev v zbornici le še pomnožilo, kakor se je to zgodilo tudi v Italiji, kjer je moralo Pellouxovo ministrstvo zategadelj odstopiti. Za izpremembo opravilnika) pa bo težko dobiti večino, kajti obstrukciji se za vsak slučaj nočejo odpovedati niti cehi niti Nemci. Ker poteče z zadnjim junijem proračunski provizorij, in je treba določiti iznova tudi kvoto, si bo vlada podaljšala provizorij s § 14. ter najela za 50 milijonov kron posojila; kvoto pa določi krona za leto dnij. češki in poljski listi poročajo, da je Korberjevo stališče že zelo omajano, da vlada med ministri radi jezikovnega vpia-šanja nesloga, in da je pričakovati izaenadenj. Poljaki, ki 30 prvi izstopili iz bivše desničarske večine, so se že iztreznili ter bi radi zopet sestavili večino s Cehi. Zato delajo na to, da se začno nova pogajanja med Čehi in Nemci, cehi so, kakor vselej, pripravljeni takoj skleniti mir, ako se jim za-jamči enakopravnost češčine. Poroka avstroogerskega prestolonaslednika. — Včeraj, v četrtek opoludne se je vršila na Dunaju izredna svečanost. Avstroogerski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je vpričo dvora avstrijskih in ogerskih ministrov ter drugih najvišjih dostojanstvenikov v roke cesarja Franca Jožefa I. prisegel, da se odpoveduje za svoio bodočo ženo in za njene eventuvalne sinove vseh pravic do prestola. Nadvojvoda Franc Ferdinand se namreč v kratkem — baje že to nedeljo — poroči z grofico Zofijo Chotek. Ker ta ni najvišjega rodu ne more biti enakopravna s svojim soprogom. Zato pa bodoča družica bodočega našega cesarja ne more postati nikdar cesarica in tudi njeni sinovi nimajo pravice do prestolonasledništva. Nadvojvoda Franc Ferdinand za svojo osebo ne izgubi s tem nobene pravice, nego postane po cesarjevi smrti avstroogerski vladar. Grofica Zofija Chotek, bodoča soproga avstroogerskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bila rojena 1. marcija 1. 1868, ter ima torej 32 let Njena rodbina je starega češkega plemiškega rodu, ki je dobila 1. 1723. grofovski naslov. Njen oče, grof Bohuslav Chotek, ki je bil pod Hohenwartovo vlado cesarski namestnik češki, je umri v oktobru 1 1896. Imel je osem otrok, med katerimi je bila Zofija peta. Rodila se je v Stuttgartu, ker je bil njen oče poslanik. O njeni mladosti se ne ve veliko. Imela je jako skrbno odgojo ter se odlikuje s posebnimi lastnostmi duha in srca. Že pred leti je bila določena za dvorno damo nadvojvode Friderika, kakor je bila tudi Zofijina sestra, Sido-nija dvorna dama prestolonaslednice Štefanije. V hiši nadvojvode Friderika se je seznanil nadvojvoda Franc Ferdinand z grofico Zofijo Chotek pl. Chotkovo in Wogninsko ter se zaljubil vanjo. Nadvojvoda si je izbral svojo bodočo ženo svobodno, brez posredovanja politikov in diplomatov. Ako umrje cesar, nastopi vlado Franc Ferdinand, nadvojvoda Oton pa bo prestolonaslednik. Poroka se bo vršila v nedeljo v Reichstadtu brez vsakoršne posebne slavnosti. Groi Muravjev umrl. — Ruski kancelar in voditelj zunanjega ministrstva, grof Muravjev je umrl, ker ga je zadela kap. Kot naslednik kneza Lobanova je postal grof Muravjev 1. 1896. vodja ruske zunanje politike ter si pridobil tekom štirih let velikih zaslug ne le za Rusijo, nego za ves Stran 245. svetovni položaj. Njegova zasluga je, da se je sklenila med Rusijo in Avstroogersko zveza glede Balkana, da se je zveza med Ensijo in Francijo še bolj utrdila, ter da je postalo razmerje Rusije z Nemčijo prav ugodno. S tem je evropski mir zagotovljen za dolgo časa. Njegovo delo je tudi mirovna konferenca v Hagu, katero je sklical po inicijativi carja Nikolaja II. Ta konferenca ni imela sicer nobenih večjih uspehov, toda začetek je storjen tudi na mirovnem polju. Za Rusijo je smrt v sedanjem času kitajske vojne jako neprijetna Muravjevi naslednik bode baje grof Lamsdorff, sedanji začasni vodja ruskega zunanjega ministrstva. Vojna na Kitajskem. — Vojna med Kitajsko in mednarodnimi velesilami se je začela ter je že zelo krvava. Danes se ne gre več za ustajo boksarjev, roparskih morilcev in fanatičnih sovražnikov vsega inozemskega, nego tudi za oficielno vojno s cesarskimi kitajskimi četami, ki so prestopile na ukaz cesariee-vdove na stran boksarjev ter dobile povelje, da je pomoriti in izgnati vse tujce. Prava vojna se je začela tistega dne, ko so kitajske čete v trdnjavicah ob luki Taku začele streljati na ondi vsidrano mednarodno brodovje. Napad Kitajcev in Djihovo bombardiranjo je bilo silovito ter je prizadelo brodovju in moštvu mnogo škode. Zlasti Rusi so imeli hude izgube. Vendar pa je mednarodno brodovje pregnalo s svojimi topovi kitajske napadalce ter zasedlo vse trdnjavice. 500 Kitajcev je bilo ubitih, 300 pa ujetih Radi teških po-škodeb brodovje De more po reki Peiho, ki se izliva v luko Taku, navzgor proti mestu Tsientsinu, kjer je položaj naravnost obupen za inozemce. Kitajci so požgali ves mestni oddelek tujcev ter jih mnogo pomorili. Ruski oddelek 50 mož so docela uničili ter zagnali nazaj združene ameriČanske in ruske čete, ki so prihitele mestu na pomoč. Mednarodnega vojaštva, ki brani inozemce v Tsientsina, je bilo komaj 3000 mož spočetka bojev, ki trajajo že 14 dnij. Gotovo se je torej število braniteljev že zelo zmanjšalo. Kitajske čete pa derejo z vseh strani skupaj. Zategadelj se je bati, da pomore Kitajci v Tsientsinu vse tujce z otroci in ženami vred Vender pa je upati, da pride iz luke Taku pravočasno pomoč Tudi v P ekinu so razmere strašne. Boksaiji in kitajski vojaki so požgali katoliško katedralo, vse misijone in kapelice ter vse poslaniške hiše, razen avstroogerske, belgijske in angleške. Več ljudij, zlasti misijonarjev, je bilo umorjenih. Sedaj pa so dobili poslaniki svoje potne liste nazaj ter se jim je ukazalo, naj zapuste Pekin. S tem je Kitajska napovedala mednarodnim velevlastim vojno v pravem pomenu besede. Rusija je že mobilizirala svoje čete v amurskem vojaškem okrožju ter pozvala pod orožje tudi reserviste iz Sibirije. Tako pojde Rusija prva z veliko armado na Kitajsko. Japonska in Angleška jo bosta posnemali, a tudi druge vele-vlasti bodo poslale sedaj večje vojaške oddelke in še več bojnih ladij. Avstroogerska ima v luki Taku bojno ladijo „Zenta", te dni pa je odšla iz Pulja še bojna ladija „Marija Terezija". Za odhod je pripravljen tudi slovenski polk v Trstu. Tako se je torej začela ljuta borba Evrope v družbi z Ameriko in Japonsko proti Kitajski. Kakšen bode konec? Morda bode ta vojna imela za Kitajsko največjih posledic, in morda je ta vojna začetek novega mednarodnega razmerja.