Politiški oddelek.
Volitve na Koroškem.
Za Slovence je na Koroškem gotovo položaj najneugodnejši. V deželnem zboru so dosedaj imeli samo dva poslanca in tudi v bodoče ni pričakovati, da bi jih dosti več imeli. Neugodna razdelitev volilnih okrajev je v prvi vrsti kriva, da Slovenci ne moremo pridobiti nobenega mandata. V deželnem zboru so dosedaj vladali liberalci, v bodoče bodo pa narodni Nemci, kakor se kaže.
Nemški konservativci dosedaj v deželnem zboru niso imeli nobenega zastopnika. Sploh se konservativna stranka na Koroškem ni skoro nič udeleževala javnega življenja. Dolgo je konservativna stranka mirno prepuščala  liberalcem,   naj le sami vladajo  po  svoje v deželi.
Od kar je pa tudi na Koroškem nemški liberalizem prišel močno ob veljavo, se je konservativna stranka začela močno gibati. Jela je sklicevati politične shode in letos ima upanje, da pri volitvah doseže precejšnje vspehe. Slovenci in nemški ktnservativci bodo pri volitvah skupno postopali. To je tudi potrebno, ker le na ta način je upati kacih večjih uspehov.
Nadejamo se, da bodo konservativci podpirali slovenske težnje v deželnem zboru. Če tudi tega ne store iz ljubezni do Slovencev, nagibati jih bode k temu moralo to, da brez slovenske pomoči pri volitvah mnogo ne opravijo. Na Koroškem so volilni okraji tako razdeljeni, da je mnogo Slovencev priklopljeno nemškim okrajem. Ti Slovenci bodo pa konservativcem jako potrebni za zmago. Nanje se celo zanašajo, posebno zaradi tega, ker so Slovenci politično mnogo bolj zavedni, nego nemški kmetje. Pri drugih volitvah bi pač Slovenci več ne podpirali konservativcev, ako bi videli, da so jih v deželnem zboru pustili na cedilu.
Slovenci in nemški konservativci upajo, da nemško-narodni oziroma nemškoliberalni stranki odtrgajo v kmet-skih občinah vse mandate.   Če ni morda to upanje malo
preoptimistično, pokazale bodo pač še le volitve. Vsekalo bode pa novi zbor precej drugačen od bivšega, v katerem so liberalni in narodni Nemci po svoji volji odločevali. Seveda večino bodo narodni Nemci z liberalci vred že še imeli, ker je zanje volilni red ugoden. V ve-leposestvu zmagajo liberalci in ti podado roke narodnim Nemcem voljenim v mestih in trgih, pa je večina gotova. V narodnogospodarskih vprašanjih se pa vendar utegne marsikaj premeniti. Narodni Nemci se ne vjemajo v gospodarskih stvareh z liberalci in utegnejo včasih s konservativci glasovati. Konservativna manjšina nikoli ne bode brez vsega vpliva.
Nemški konservativci in Slovenci so izdali skupen program. Glede za nas Slovence sta posebno važna naslednja odstavka: „Mi hočemo skupnost in jedinost avstrijskih dežel in narodov pod slavno vladajočo habskurško cesarsko hišo, popolno jednakopravnost za vse, vspešno gojenje višjih dober, vere, narodnosti, prave vednosti in napredka v državi in deželi Koroški. Odločno zavračamo načelo, da vera nima ničesar opraviti s politiko. Ni dovolj, da zakonodajstvo in uprava, kakor tudi ljudsko zastopstvo krščanske dežele le trpe in z besedami čislajo vero; temveč zahtevamo, da prešinja tudi zasebno življenje in delovanje, zakonodajstvo, upravo in pravosodje. Krščanski nauki so podlaga nravne moči ljudstva in zagotovilo njegovega blagra. Mi hočemo posredno in neposredno pobijati židovski vpliv, v kolikor škodi na duševnem in gospodarskem polji.
Koroški katoliki, Nemci in Slovenci, vidimo v delitvi človeštva v narodnosti delo božje previdnosti. Edino le krščanska pravičnost je ključ, s katerim se morejo rešiti tudi one težkoče, ki so posledica narodnostnih razlik. V okvirju skupnih krščanskih načel in ljubezni do skupne avstrijske domovine bodo naši poslanci obeh narodnostij drug drugega podpirali. Po sebi je umevno, da bodo svoje posebne narodne koristi prostodušno zagovarjali. Nad narodnostjo pa je katoliška vera, ki veže avstrijske narode s cesarsko hišo, ta vera pa bode tudi porok miru med Nemci in Slovenci na Koroškem
------    324    ------
V smislu teh splošnih načel bodemo reševali deželne zadeve ter zagovarjali samostojno zakonodajstvo in upravo dežele; ob jednem pa hočemo potom deželnega zbora po možnosti vplivati na državno zakonodajstvo, v kolikor se nanaša na Koroške razmere.
Glede šole zahteva katoliška ljudska stranka za katolike katoliške šole, v katerih naj se učna doba in tva-rina uravna po razmerah in potrebah prebivalastva v mestih in po deželi. V šolah bodi pouk v maternem jeziku, kjer pa bi se pokazala potreba, naj se otroci uče obeh deželnih jezikov. Ustanove naj se poljedelske in obrtne nadaljevalne šole, občine naj dobe merodajni vpliv pri nameščenju učiteljev. Učiteljstvu naj se zavarujejo službeno stališče, plača in višji plačilni razredi proti vsaki samovoljnosti. Na višji realki v Celovcu, kakor tudi na vseh nadaljevalnih in obrtnih šolah se mora vpeljati krščanski nauk."
Nadalje našteva program posamezne točke, ki so: potrebne nove ceste, vravnava rek in hudournikov, meli-joracije in lokalne železnice, toda kolikor mogoče brez zvišanja deželnih priklad, iz denarstvenih ozirov naj v deželni bolnišnici v Celovcu prevzemo postrežbo usmiljene sestre, po potrebi naj se po deželi vrede okrajne in občinske bolnišnice, oziroma zavodi za slepce in hiraice.
Da se ohrani ravnotežje v deželnem gospodarstvu, treba varčnega gospodarstva in novih virov dohodkov. Za gospodarski napredek in razvoj treba obrtnih in kmečkih zadrug, vravnati lastninske in dedne razmere, preosnovati zalaganje armade, denarne in zavarovalne zavode i. t. d. Občinski zastopi morajo v deželnem odboru polagati vsakoletne natančne račune o dohodkih in stroških ter preosnovati preskrbljevanje ubogih. Glede volilne pravice zahteva stranka direktne volitve tudi v kmečkih občinah s tajnim glasovanjem; volišča naj so po občinah, volilni okraji naj se pravičneje razdele, volilne zlorabe naj se preprečijo.