Miscellanea gel naš zadnji projekt v letu 2001, ekskurzija v Turčijo, ki je potekala od 28. septembra do 8. oktobra 2001. Nanjo nismo pritegnili le na- ših študentov, ampak namje zanjo uspelo navdušiti tudi nekaj študen- tov drugih oddelkov FF, kar nas je še posebej razveselilo, saj sta s tem naše delo in naš študij postala bolj opazna. Naše potovanje se je priče­ lo in končalo v Istanbulu, vmes pa smo videli in doživeli mnogo: polo- tok Galipoli, antična Pergamon in Efez, Dalyan, Fethiye, Myro, ostan- ke Olimpa, Hierapolisa in Laodice- je, Pamukkale - tako rekoč celotno vzhodno obalo Egejskega morja. Program ekskurzije je sestavil gos- Antika kot težavna ljubezen KOLOKVIJ ANTIKA IN 3. TISOČLETJE (Ljubljana, 29. novembra 2001) Kolokvij Antika in 3. tisočletje, ki sta ga soorganizirala ISH, Fakulteta za podiplomski humanistični študij Ljubljana in Društvo za antične in humanistične študije Slovenije,je bil prvo širše srečanje strokovnjakov za antiko v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Kolokvij pomeni nadaljevanje sodelovanja med ISH, oddelkom za antropologijo antičnih svetov, od- delkom za klasično filologijo ljub- ljanske Filozofske fakultete ter Druš- tvom za antične in humanistične štu- dije Slovenije, ki smo ga začeli z ob- javami v reviji Keria. Dogodek je po- 163 pod Ralph Prausmuller z agencije Appia, ki nas je spremljala na poti, sofinancirala pa stajo Študentska or- ganizacija FF in DAHŠ. V dveh letih smo tako uresničili kar nekaj zamisli in načrtov. Pokazali smo, da študij ni samo branje in uče­ nje predpisane izpitne literature, ampak daje nekaj več in da mu rav- no to daje prav poseben žar. Veseli nas, da lahko soustvarjamo podobo našega oddelka in smo pri tem de- ležni profesorske spodbude in pod- pore. Ker pa idej na srečo nikoli ne zmanjka in ker za starejšo vedno pri- de mlajša generacija z novimi in boljšimi, vemo, da smo na dobri poti in da nas čaka še veliko dela. Nina Vuk predsednica študentske sekc~·e memben tudi z vidika vzpostavljanja konstruktivnega dialoga med različ­ nimi teoretskimi in ideološkimi po- gledi, saj šele v medsebojni komu- nikaciji lahko ugotovimo, katere so razlike in ali so tako velike, kot se včasih zdijo. Antične Atene 5. in 4. stoletja pred Kristusom so v misel- nih predstavah zasidrane kot zibel- ka demokracije, zato smo strokov- njaki za antiko želeli preskusiti svo- je koncepte tudi z vidika demokra- tičnosti in sodobnosti najstarejše hu- manistične vede. Antične študije imajo dediščino z dolgo tradicijo ideoloških manipu- lacij tako levih kot desnih totalita- rizmov. Slovenija je v zadnjih dese- tih letih po osamosvojitvi sprejela za- hodni kapitalizem, kjer je od padca 164 berlinskega zidu leta 1989 prevladu- joča ideologija potrošništvo. S poho- dom globalizacije v 90. letih minu- lega stoletja se identiteta določa z geslom »kupujem, torej sem«, in v tej obnorelosti s potrošništvom se prebivalci Slovenije lahko merimo z najrazvitejšimi državami. V takšnih razmerah je ljubezen do antike pre- cej težavna, saj razen priročne sim- bolne dodane vrednosti avtoritete ali magičnosti imena ne more več uspešno služiti novi ideologiji in- stantne gratifikacije in takojšnjega materialnega dobička. Spodaj podpisana sem se organiza- cije kolokvija lotila, da bi skupaj s kolegi ugotovila, kakšno mnenje imamo o vedi in o sebi raziskovalci antike v Sloveniji. Večina razprav se žal suče okoli pomanjkanja denarja in upadanja zanimanja za antiko pri splošni javnosti. Povabljenim preda- vateljem sem zato predlagala, naj svoje raziskovalno področje predsta- vijo v kontekstu sodobnega časa in prostora. Takšen pristop se mi je zdel produktiven in privlačen za ši- rok spekter strokovnjakov za antiko. Na kolokviju smo poskušali predsta- viti vizije raziskovalcev in razpravljati o položaju antičnih študijev v novem tisočletju, v novih političnih, eko- nomskih in družbenih razmerah. Preučevalci antike se soočamo z na- videznim manjšanjem vpliva v druž- bi, saj ne moremo tekmovati s hi- perprodukcijo podob in vedno no- vih vsebin. Kljub temu je antika kot mreža simbolov trdno zasidrana v sodobnem vsakdanjiku. Antika je kljub svoji starosti prva futuristična znanost, saj so antične podobe del Keria IV - 1 • 2002 sodobnega sveta. Antika je hkrati tudi klasična, zato se moramo vpra- šati, kaj raziskovalcem antike pome- ni pojem »klasično« in ali klasično izključuje koncepte sodobnosti. Kljub domnevam, da je preučevanje antike stvar preteklosti, je srečanje privabilo veliko poslušalcev. Kolok- vija so se udeležili tudi ugledni gost- je, kot so akademik prof. Primož Si- moniti s klasične filologije, prof. Vla- dimir Simič s pravne fakultete, prof. Slobodan Čače z Univerze v Zadru, prof. Bojan Djurič z arheologije, prof. Stanko Kokole z umetnostne zgodovine, prof. Lev Kreft s socio- logije, dr. Neda Pagon, urednica Studia humanitatis, dr. Katja Skru- bej s pravne fakultete, dr. Milan Lo- venjak z arheologije ter študentje, magistranti, doktoranti in mladi ra- ziskovalci z različnih študijskih sme- ri. Strokovnjaki za antiko smo kljub visoki izobrazbi in strokovni uspo- sobljenosti v sodobnem svetu mar- ginalna skupina, vendar tega dejs- tva ni treba razlagati kot negativne- ga ali pesimističnega. Na kolokviju je ravno ljubezen do antike združi- la strokovnjake, ki se v primeru bolj izrazite vloge antike v sodobni druž- bi verjetno ne bi srečali. Kot so po- kazali seminarji predavateljev, mar- ginalizacija spodbuja k vedno nove- mu izpraševanju in preverjanju za- stavljenih ciljev in metod ter odpira nekatere možnosti raziskovanja, ki doslej še niso bile dovolj izkorišče­ ne. Poglejmo si teme, ki so bile pred- stavljene na kolokviju. Svetlana Slapšak, ki je s predava- njem Težavna dediščina ali študij an- Miscellanea tike kot tekoče zrcalo: o lahkotnih primer- javah, avtonomnosti vede in bastardni epistemologi,ji odprla kolokvij ,je sebi in poslušalcem postavila vprašanje o položaju antičnih ved. Ali lahko sprejmemo model interpretacije, v katerem antika predstavlja tekoče zr- calo sodobnega človeka, in ali je ba- stardna epistemologija odgovor na vulgarizacijo antike v popularni kul- turi? Svetlana Slapšak je predlagala nomadizem kot epistemološki mo- del, saj danes tradicionalna zaveza- nost eni teoriji in eni disciplini ne more več ponuditi zadovoljivih od- govorov. Matjaž Babič je predstavil temo Raz- vozlava linearja B in klasične študije nove dobe. Poudaril je, daje študen- te in raziskovalce izredno težko nav- dušiti za mikenologijo, tudi sam se je težko navdušil zanjo, saj je daleč od lepih in vzvišenih misli, s kateri- mi se mnogokrat želimo identifici- rati tisti, ki se ukvarjamo z antiko. V nasprotju z egiptologijo, kjer sestro- kovnjak ravno tako sooča s težavno pisavo, mikenologija ni nikoli dose- gla mističnega statusa in mesta v mi- selnih predstavah splošne javnosti, kar lahko spremljamo predvsem v poljudnih oddajah na televizijskih programih National Geographic ali Discovery Channel. Marjeta Šašel Kos je v temi Zlatorog in volkulja predstavila svoje poglede na položaj in prihodnost antike v so- dobnem svetu, kjer je še posebej poudarila pomen kvalitetnega razi- skovalnega dela in sprotnega objav- ljaaja v znanstveni periodiki, kata- logiziranja rimskih najdb nasloven- skih tleh in čim boljšega ažuriranja 165 knjižničnega gradiva, ki je ključno sredstvo za komuniciranje v znans- tveni skupnosti. Božidar Slapšak je v temi Antične kra- jine 3. tisočletja predstavil svoje po- glede in izpostavil ključne razlike med antičnimi krajinami 2. in 3. ti- sočletja ter pokazal možnosti upo- rabe novih tehnologij v arheologiji. Martin Žužek je v svoji temi So dolo- čeni vzorci manipulacije z antično kul- turo epistemološka konstanta ne glede na čas, kulturo in institucijo? podal zani- mive poglede, v katerihje poskušal pokazati, da manipulacija z antiko ni novodobna iznajdba in da se z njo soočamo že od nekdaj. Namesto no- stalgije je predlagal natančno anali- zo manipulacij in morebitno ugotav- ljanje ponavljajočih se vzorcev. Popoldanski del kolokvija je odprl Marko Marinčič s temo Interpretaci- ja antične poezije: historicizem, intertek- stualnost in njihove meje, s katero je skušal informativno problemsko pri- kazati nekatere novejše smeri v in- terpretaciji antične poezije. Opozo- ril je na pomembnost zahteve po zgodovinski verifikaciji, ki v tako do- sledni obliki ostaja specifika grške in rimske filologije nasproti nacio- nalnim filologijam. Zlasti ko gre za pisanje literarne zgodovine, se zani- manje od avtorja čedalje bolj preu- smerja k občinstvu, ob tem pa se od- pirajo mnoga nova, pogosto ideološ- ko zaznamovana teoretična vpraša- nja. Najbolj strastnega odzivaje bila de- ležna tema Antika pred izgi,notjem (Antika pred nestankom), ki jo je predstavil Dubravko Škiljan. Profe- sor Škiljan je nanizal dejstva, ki ka- 166 žejo, da je preučevanje antike v stag- naciji in da je vedno manj tistih, ki imajo konkretno znanje o antiki. Ker je antika v predstavitvah in v za- vesti sodobnega človeka le še izkriv- ljeni odsev tistega, kar si pod antiko predstavljamo strokovnjaki, je po njegovem mnenju antika obsojena na izginotje. Tako lahko na interne- tu pod geslom »Cezar« najdemo hkrati Gaja Julija Cezarja, priljublje- no znamko pasje hrane z istim ime- nom ali vinjak Cezar. Potrošnik mnogokrat več ne bo vedel, kateri Cezar je »pravi«, ampak se bo odlo- čil za tistega, ki mu bolj ugaja. Pre- davanju je sledila burna debata, v ka- teri so vsi po vrsti izražali svoj vtis, da so prve tri minute predavanja mi- slili, da prof. Škiljan nikakor ne more misliti resno. Prof. Babič je izrazil entuziastično prepričanje, da nikakor ne more verjeti tako pesi- mistični napovedi, saj v svoje delo - med drugimje glavni urednik revi- je Keria in predsednik Društva za an- tične in humanistične študije Slove- nije - vlaga ogromno ljubezni in energije. Če bi namreč verjel pesi- mističnim projekcijam, bi se svoje- mu delu moral odpovedati. Matej Hriberšek je v temi Slovaropisje klasičnih jezikov v 3. tisočletju: doseda- nji dosežki in perspektiva predstavil izredno pomembno področje antič­ nih študijev, ki ima ključno vlogo v pedagoškem procesu in pri preva- jalskem delu. Slovaropisje je po- memben in dolgotrajen projekt, ki zaradi svoje obsežnosti zahteva tudi velika finančna sredstva. Kljub temu Keria IV - 1 • 2002 je za slovenske antične študije izved- ba projektov ključnega pomena, saj doslej še nimamo slovarskega kor- pusa, ki bi bil primerljiv s slovarji v velikih svetovnihjezikih. Maja Sunčič je v temi Antika v imagi- nariju, imaginarij antike predstavila medijske predstavitve in uporabe antičnih imen in simbolov. Čeprav v slovenskem medijskem prostoru ne zasledimo tako barvitih in komer- cialnih uporab kot v razvitih zahod- nih državah, so slovenski primeri izredno zanimivi. Maja Sunčič se je osredotočila predvsem na tista no- vinarska ali reklamna besedila, pri katerih lahko opazujemo pomanj- kljivo znanje avtorjev, to pa pri poz- navalcu izzove izbruhe smeha, saj je učinek uporabe antičnega znaka po- gosto nasproten od zaželenega in pričakovanega. Takšne zmote nima- jo večjega odmeva, saj jih potrošni- ki in avtorji ne zaznavajo, vendar so koristno sredstvo za ugotavljanje predstave o antiki v imaginariju. Kolokvij se je končal v izredno opti- mističnem vzdušju in v upanju, da se obeta nadaljnje sodelovanje in is- kanje odgovorov na vprašanja, ki so se izoblikovala na srečanju. Organi- ziranje strokovne skupnosti pa hkra- ti odpira možnosti za predstavitev širši javnosti, kjer so ključnega po- mena konstantno in javno delova- nje. Slednje sicer ne zagotavlja pre- mika z margine proti centru, ven- dar upočasnjuje še hitrejšo margi- nalizacijo, zato upamo, da bo na- slednje strokovno srečanje že v bliž- nji prihodnosti. Maja Sunčič