Maribor, dne 2*. januarja 1913
Posamezna Ste\ ilka slane 1 rtia
GOSPODA
1 z ti a ) a v s a K o sredo
Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, Četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. PoStno-eekovnt račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste.
LiST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z ME-ECNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. relet on 21-IS
Cene inseratom: Cela «iran din 2000 —, pol strani din 1000 -, četrt strani din 500 —, ' •» strani din 250 —, 'i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din i —
BaSkan - pozornica mirovnih naporov
Balkanske države so nekdaj bile na glasu, da spadajo med ogroževalke miru ne samo na tem sredozemskem polotoku, marveč v vsej Evropi. Nekateri so jih celo smatrali za smod-nišnico Evrope. Ta sodba je kajpada bila neupravičena, ker so se evropske velesile posluževale zdaj te zdaj druge balkanske države za dosego svojih sebičnih ciljev. V sedanji veleresni dobi za evropsko človeštvo pa se Balkrn z zgledno smotrenostjo in vztrajnostjo trudi za ohranitev miru v srednji in južno-
Papež je sprejel v posebni avdienci znanega angleškega novinarja Ward Pricea ter mu obrazložil, da bo nadaljeval s posredovalno akcijo za dosego miru. Papež je globoko pretresen radi trpljenja na Poljskem in Finskem in radi nesreč na morju. Pripravljen je porabiti vsako priliko za pomirjevalno akcijo. Najprej je kajpada potrebna pripravljalna
Razpoloženje v Evropi je v letošnji zimi podobno onemu v lanskem septembru. Tedaj je čutil skoro vsak, da bo prinesla jesen nevarne in grozne odločitve. Celo dnevi teh odločitev so bili napovedani.
V sličnem položaju kakor lansko jesen gremo sedaj letošnii spomladi naproti. Že nekaj let sta marec in september za življenje v Evropi nevarna meseca; meseca, v katerih so uspele nemškemu kancleriu Hitlerju velike zasedbe. V marcu leta 1936 so vkorakale nemške čete v obrenslce pokrajine, katere so
Samozavestna izjava predsednika Finske
Predsednik finske republike je podal v minulem tednu naslednjo izjavo: »Sovjeti so se vrgli zadnje dni na požiganje finskih nezavarovanih mest in na »ubijanje civilnega prebivalstva. Zadnje dni so sovjetska letala obmetavala z zažigalnimi bombami nad sto finskih nezavarovanih mest. Pri teh napadih je bilo ubitih 243, hudo ranjenih pa 269 civilistov. Izgube bi bile lahko še večje, če bi finska protiletalska obramba ne bila tako dobra. Finsko topništvo je sestrelilo od začetka vojne 170 sovjetskih letal. Finska bo vzdržala vse sovjetske napade, če bo dobila gospodarsko in vojaško pomoč iz tujine. Do spomladi, to je do konca maja, se ji ni treba nič bati. Do takrat bo Fince branila zima, kaj bo potem, se ne ve, toda Finska se bo branila z vsemi silami do zadnjega.«
vzhodni Evropi. V tem oziru je opažati dvoje gibanj, ki tečeta ne navzkrižno, marveč vzporedno. Eno vodi Italija, ki se trudi organizirati fronto zoper prodiranje boljševizma na Balkan. Da bi se doseglo pomirjenje balkanskih držav, svetujejo italijanski listi Romuniji, da v svrho pomiritve z Madžarsko odstopi večinoma z Madžari naseljene kraje Madžarski. Drugo fronto pa vodi Turčija, ki v tem oziru sledi težnjam Anglije in Francije. Turčija sestavi poseben mirovni načrt, ki ga
akcija za pomiritev duhov. Brez te pomiritve ni miru. Ko je v prejšnji vojni papež Benedikt XV. posredoval za mir, najpristojnejši činitelji niso hoteli poslušati njegovih nasvetov. Papež upa v uspeh svojega pomirjevalnega dela, ker je njegovo prizadevanje še okrepila akcija Roosevelta, predsednika Ze-dinjenih držav.
bile po verzajski mirovni pogodbi do tedaj zasedene od Francozv. Marca 1938 so bili Nemci na Dunaju. Nato je s^dil septembra 1938 nerrški nastop proti Češkoslovaški, ki je bil zaključen s popustljivostjo Anglije ter Francije v Monakovem. Marca 1939 so zasedli Nemci še preostalo Češkoslovaško in septembra istega leta je doživela Evropa izbruh druge svetovne vojne.
Iz teh dejstev je razvidno, da je n°kaj več nego praznoverje, ako pričakuje evropska javnost letošnji marec s strahom.
Fond predsednika Amerike za pomoč Finski
Ker Finska v nad sedem tednov trajajoči vojni ni le odbila vseh sovjetskih ogromnih napadov, ampak je tudi zmagovita in se bo branila po zgorašnji izjavi svojega predsednika do zadnjega, se trudi predsednik Združenih ameriških držav Roosevelt za izdatno pomoč Finski. Predsednik Roosevelt je sporočil kongresu ali parlamentu v Washingtonu. da sedanji ameriški zakon o nepristranosti, ki prepoveduje denarno pomoč vojskujočim se državam, ne more veljati za Finsko in Rusijo, ker Rusija ni napovedala Fincem vojno Zato Amerika lahko da Finski pomoč v obliki posojila 65 milijonov dolarjev, s katerimi bo Finska kupila živež in vojni material v Ameriki. Razen tega predlaga predsednik Roosevelt, naj ameriško finančno ministrstvo vrne Finski vse obroke, ki jih je plačala na račun
bo predložila na sestanku balkanske konference v Beogradu dne 2. februarja. Ta načrt vsebuje nasvet balkanskim državam, zlasti Madžarski in Bolgariji, naj počakata s svojimi zahtevami po popravi državnih mej do konca sedanje vojne. Takrat naj se reši vprašanje morebitnega odstopa madžarsko naseljenih krajev Romunije, a do takrat pa naj da Romunija madžarskim narodnim manjšinam samoupravo na kulturnem področju.
vojnih dolgov. Ti obroki znašajo 234 milijonov dolarjev.
Slike groze po finskih bojiščih
Bojna srditost se je na Finskem Lenutno nekoliko unesla. Nekaj nepopisnega je groza, katero je prinesla ta vojna ne samo napadenim, ampak predvsem napadalcem. Poročila iz Finske govorijo o 50.000 mrtvih in prav toliko ranjenih Rusih. S tem številom pa še ni vse povedano. Očividci slikajo strahote belega pekla, v katerem so celi sovjetski bataljoni in polki pri 30 do 58 stopinjah zmrznili, tako da so naletel' prodirajoči Finci na otrpla trupla sovražnikov v položaju, v kakršnem jih je zalotila smrt. Ruski mrliči so pogostokrat drug na drugega naslonjeni, ali sključeni nad orožjem, držeč ročne granate v rokah, kakor bi jih hoteli pravkar vreči; na njihovih mrtvih obrazih je razločiti izraz začudenja in groze.
Želeti bi bilo, da bi na Finskem zmrznjene Ruse, kakor so bili najdeni, spravili v Moskvo, kjer bi jih naj ohranili kakor mumijo Lenina za spomin povzročiteljem strašne vojne v neznosnem mrazu.
To se ne bo zgodilo. Nasprotno! Vojno proti Finski rdeči car Stalin nadaljuje. Zopet je pripravljenih 20 azijatskih divizij s 400 tisoč možmi, katere bodo pognali sovjetski voditelji proti finskim junakom, ki bi naj ne imeli toliko miru, da bi se pošteno odpočili.
Da si finski branitelji ne morejo oddahniti, za to skrbijo sovjetska letala. Na stotine ruskih bombnikov obdeluje dnevno finsko zaledje. Na srečo je bil doslej uspeh sovjetskih zračnih napadov v primeri z lastnimi izgubami in napori le malenkosten. Čeravno je bilo vrženih že na tisoče ruskih najtežjih bomb na številna finska nezavarovana mesta ter naselja, je bilo doslej od teh bomb malodane manj Fincev ubitih, kakor pa od Fincev sestreljenih ruskih bombnikov.
Položaj Fincev bi bil še znatno boljši, ako bi jih glede letalstva Rusi z bogznaj koliko
premočjo ne nadkriljevali.
*
Rusko premoč na suhem bodo Finci zaustavljali do maja, če bo dospela od velesil jim zagotovljena zračn» pomoč, in ne bodo klonili niti pred 500 kg težkimi letalskimi bombami, ker so odločeni za obrambo do zadnjega!
Papež Pii m ne popušča od mirovne akcije
September in marec za Evropo nevarna
mesecc
Finska se bo branila Jo zaJnfega
Ali BI EliM^i?!
V človeškem živi jen ju se menjata med seboj sreča in nesi zen, veselje in» žalost,, kakor v naravi sonce in dež, lepo vreme in neu-ja. Včasih-pa se nagrnenad posameznike in č o-veštvo toliko zla, da se obzorje nad clb-vekom zatemni, da človek več ne-vidi ne son«' ne Boga. V takih hipih1 se izvijé iz 'hiše člove !a vzdih: Ali ni Boga? Ni to-vzdih vernega človeka, ki ga vera uči, od kod zlo in kak j-njegov smoter. Če tak vzdih zatrepečs na ustnicah v Boga verujočega človeka, je njegov izvir v trenutni preplašenosti in zmedenosti ki ga ovira, da se ne more znajti, ko» udari nanj zlo z vso silo, o^obito če zadene c'bve-štvn teil'ína katastrofa, kakor je vo'na. V rs+fli RVištnsnvifi in cw*tvmifi sovražnikov pa pomenia ta beseda upornost zoper Boga in zanikanje njegove previdnosti.
Božji in Kristusovi nasprotniki so mojstri besedičenja in množica v svoji nerazsodnosti kaj rada sledi njihovim frazam, kakor sledi' neuki potnik v neznani nokrajini veščam, dokler ne zaide v močvirja, ki iz njega ni re šitve. Božja previdnost je človeku v življenju zvezda vodnica. Bog, ki jé svet ustvaril, g° tndi neprenehoma ohranja in vlada tako, da vse stVari vodi' in vse obrača na dobro. Zlo ni cd Boga, marveč od človeka, od zlorabe nj°-gove svobodne volje, od grelia, je torej kazen za greh. Bttg zemlje-ni ustvaril kofc-hiralhieo in bo'ni«nico, ne kot grobišče in; mueilišfie. Bog je človeštvu na začetek njegove poti zasadil rože. osat in trnje je zasejaP e!t»vek z grehom. Krut s človekom je santo človek, nikdar pa ne Bogi ki hr.ee s trpljenjem ljudi ne «uno kaznovati, marveč tudi preizkusiti, poučiti, očistiti« pob©?-"sati in izpopolniti; Tudi v najvmjem trpljoniu se zrcali neskončna bo?»'» -*obrotljivost in modrost njsgove previdnosti.
Omejenemu človeškemu razumu je ta modrost r-Moumna. Namesto- da bi človek v ponižnosti in potrpežljivosti klonil svojo glavo
Že pred svetovno vojno se je čimdalja bolj širila na kmetih uporaba gospodarskih stro jev in modernega orodja. V prvih povojnih letih je potreba po modernem orodju naraščala, naši kmetje so pa gospodarske stroje tudi kupovali. To so lahko storili, kajti kmetijski pridelki so takoj po vojni imeli dobro ceno Predvsem so se nabavljali železni plugi in drugo orodje. Na žalost je pa bilo tedaj industrijsko blago slabe kakovosti. Večji posestniki, kmetijske šole in druge ustanove imajo še sedaj motorne škropilke in razno drugo orodje, nabavljeno iz prvih povojnih let. Vse to orodje in kmetijski stroji so danes po večini zaradi svoje slabe kakovosti neuporabljivi. Toda čim je industrija v drugih državah jela izdelovati boljše blago, je nastopila druga velika ovira v napredovanju našega kmetijstva. Ta ovira je zaščitna carina.
Zaščitna carina je-bila uvedena na vse inozemsko blago takoj, ko se je začela snovati domača industrija. Čim se je v državi začel izdelovati kak stroj, ali kako orodje, že je dotični podjetnik zahteval zaščito in jo tudi dobil, pa čeprav je njegov izdelek bil malenkosten. Ta zaščitna carina se je zviševala iz leta v leto ter dosegla 100% in še več tovarniške cene. Naš kmet si pa vsled visokih carin, ni mogel nabavljati tistega orodja* ki bi ga potreboval pri svojem-gospodarstvu. Da je carina zelo velika, nam priča sledeči primer :
Pred kratkim so bili poslani iz nemškega mesta Ulm železni plugi v Zagreb. Do jugoslovanske meje postavljen plug (tu je vraču-
,predi tujiioiijo boiije previdnosti, pa mnogo--'eri zabav!.;o.jo in preklinjajo in druge hujska-jo zoj.er L ,a ui njegovo Cerkev, in prav ti pacajo-v vrsto onih ljudi, ki jih zadeva glav na krivda za gorje, ki prihaja nad narode in Iržave, ker. se ne zm nijo ne za božje resnice ne za kazni. Pfepež Pij X» j" početje teh ljudi 'n iz njega izvirajoče nesrečo tako-le označil: »Naš čas je nadvse-nehvaieŽTrpi-oti dobrotam P o ga in g?uh za njegove-opomine, čeprav na-storajo kot silovite katastrofe nadloge. Foga r,o izločili iz zborov in zbornic, iz šol, iz družin, iz vse človečke družbe, ki bi naj bila svobodna vsakega jerobstva, ter si domišlja, da bo sama iz sebe nriški na nraro pot.« Kam pridejo narodi In «'bve^vo, če se n? dajn vo* diti od Bega in n'e«»ovi"i zapovedi. dokazujejo sedanje razmere na svetu; ki iih je povzročila nevera, poganstvo in-brezboštvo.
Toda naj se te sile še toliko trudijo ter uporabljajo najnovejše in najpopolnejše iznajdbe človeškega, duha, Bogu vendar ns bodo iztrgali iz rok. svetovnega žezla. Zadnje niti' svetovnih dogodkov se stekajo v božjih rokah. Bog je, ki vodi usodo posameznikov in narodov-. On je, ki uravnava tudi' katastrofe, ki zadevajo narode in čToveštvo, k pravemu cilju Napoleonove vojne ob začetka preteklega stoletja so prinesle državam neizmerno veliko nadlog in tegob. Nekaj dobrega pa je iz njih vzrastio: vzbudila se je nacionalna zavest posameznih narodov, ki je začrtala pot razvoju preteklega stoletja, Svetovna vojna (od 1914 do 1918) je bila svetovna katastrofa,, iz katere pa je končno vznikla svoboda in samostojnost malih narodov in njih držav. Kaj bo sedanja vojna prinesla kot končni rezultat: svetu, ne moremo in ne maramo prerokovati. Eno pa vemo in povemo: tisti človek in tisti narod, ki v vsem svojem življenju in trpljenju neomajno zaupa v Boga, bo deležen obljube svetopisemske besede: »V Tebe, Gospod, sem /.»upal, ne bom vekomaj osramočen!«
nana tovarniška cena pluga in dovoz do.meje)' tipa »Jota S« je stal 446- din, postavljen; v Zagreb pa 875- din, tip- »Servus« do meja. 460 din, v Zagrebu. 984 din, obračalni plug do meje 695 din, v Zagrebu pa 1339'din. Torej ja carina vzela ravno toliko, kot stano plug, v tovarni. Obračalni plug, ki. je potreben baš-. najbolj revnim posestnikom v hrihih, stane torej okrog 1500 din, (ločim, bi ga- v tovarni lahko dobili za 600 din* Domača; industrija izdeluje le slabše vrste plugpv, obračalnih, pa sploh ne. Tako morajo ostati kmetovalci brez dobrega orodja, in: to skoraj izključno na račun zaščitne carine, ki znaša 49 zlatih; dinarjev od 100 kg teže (zlat dinar je vreden 13 navadnih dinarjev). Pri vinogradnik škropil-kah znaša zaščitna carina celo 100 zlatih dinarjev za 100 kg teže. V razmerju 8 kmetom v Nemčiji' plača naš kmet za gospodarske stroje približno trikrat več. Naš kmet je tako trpel na dveh koncih. Na eni strani je padla v času krize cena kmetijskim pridelkom, na drugi strani so se mu pa stalno podraževali stroji, umetna gnojila, galica itd., vsled česar naše kmetijsko gospodarstvo iz leta v leto nazaduje, namesto da bi napredovalo.
Posledice tega stanja
so, da naš kmet sploh ne kupuje strojev in modernega orodja. Muči se s starim, dostikrat neuporabljivim orodjem in težkim ročnim delom. Radi par industrijalcev in malih podjetnikov, ki zaposlujejo nekaj stotin delavcev, zaostaja dva milijona kmečkih gospodarstev v naprednem kmetijstvu. Poleg vse-

.ga je pa kljub toliki: zaščiti domača industrija malenkostna. Kine i, ki: si vsled navedenih dejstev ne more nabaviti dobrega: železnega plu* ga, si pusti izdelati pol železen plug; pri vaškem kovaču kot »njega dni«. Ko bi' m bilo carine, bi si bili naši kmetje nabavili' za isti lenar, kot so ga izdali: za manj vredno orodje, boljše in dvakratno število orodja, kakor so si" pa pod pogoji» ki so se jim nudili.
Dostikratt kmet niti' ni mogel nadóme^ stiti' še- tistega orodja; ki ga je prej imel. tako da je celotni napredek v gospodarstvu-občutno nazadoval Sáj še v Sloveniji, ki- je" precej" napredna, težko najdeš na vasi" dober železen plug, ampak le lesen plug, pri kate-rem je železen samo nož, lemež in! deska. S» takim plugom se pa ne da globoko orati, zaton je pa tudi pridelek mnogo ¡anjsi kot bi sicer bil 1 Tkk plug; potrebuje- tudi' mrčnejšo vprego-kot pa dober železen, n. pr. Sackov plug.
Posledica slabega.orodja jé, da naš kmet na svoji zemlji ne pridela, skoraj, nič, dk kmečko 'ljudstvo beži z dežele v mesto, da naš liarol' hira radi pomanjkanja h- ne itd! Zemlja se ¡da dobro obdelati le z dobrim orodjem, k-e-tijš' e. rastline se dajo obraniti pred'škodljiv ci le z dobrimi, škrooilkami. veselje do krneč-* kega déla da le. dbbro orodje; vzpodbudo k-naprednemu kmetijstvu dk le dobro orodje, sploh vse, kar je združeno s kmetijstvom, ima svoj izvor le v dobrem kmetijskem orodju in' v dobrih- kirettišKitt strojih Kmetijska' znanost priporoča globoko oranje. Kako bo kmet :globoko oral, če nima za to primernih plugov? V vinarstvu in- sadjarstvu' se dhnes ne da več shajati brez škropljenja. Da naši kmet' je škropljenja sadnega drevja ne izvršujejo, je krivda v pomanjkanju" dobrih, cenenih škro-pilk. Trta šmarnica uničuje zdravje nareka vedno bolj, toda kljub temu jo ljudje goje- in zagovarjajo, ker se pač boje škroPI je-nja- žlahtne, vinske trte, iii to radi pomanjkanja dobrih, cenenih, trsnih škropil k in škropilnih potrebščin. Končna krivda vsega tega stanja je pa v neumestni, nenrimerni zaščitni carini na kmetijske stroje in kmetijsko orodje.
Kaj je storiti?
Kmetijske organizacije, pa tudi razni kmetijski ministri že leta in leta zahtevajo, da se zaščitna carina za kmetijske stroje in kmetijsko orodje ukine. Vfee je bilo-brez uspeha: Koristi malega števila ljudi-so bile-postavljene- nad korist' 12 milijonov kmečkega prebivalstva. Tako je preveliko; podpiranje industrije s pomočjo ■ visoke uvozne carine- povzročilo na kmeíih' veliko revščino. Poleg' toga smo' si navlekli na vrat zaradi tega podpiranja industrije-cel kup pijavk iz tujine, ki pri nas' tiašejo in baše jo v nikdar polne žepe, naše ljudstvo jim pa v svoji nevednosti'še pomaga. •Na ta način- nas bodo enkrat? zrinili'1 iz rodne grude kot ježlisioG,
Danes zmaguje zdrava pamet pri nas in drugod, zato bi bilo pametno tudi pri nas naravnim potom, z ukinjen jem zaščitnih carin na kmetijske stroje in kmetijsko orodje znižati cene tem za kmeta; najvažnejšim industrijskim izdelkom in. tako zajeziti pot pretiranemu dobičkarstvu na tem polju. Jasno je, da se vse to ne dk napraviti z eno potezo, ker ¡bi se ta poteza pregloboko ^ajédllt v naše javno gospodarstvo, na katerem, slone denarna sredstva driave in banovin, toda zafe ti je treba,, kajti sicer jé zgubljen naš kmet, ker ravno na tem polju hira pri korenini. Zdravila, ki se našemu, kmetijstvu nudijo sedaj, so zdravila smrtno bolnemu. Tfeba je" uporabiti nave>-dena naravna zdravila, pa bo ozdravel naš kmet in.z.njim vred bo šel'ves naa narod'bolji-šemu življenju naproti;
»Slovenski gospodar« stane i.
za vse leto- 32 din', za pol' leta 16 din, m četrt leta 9 »lin.
^aiiéi üüieg^ kmetipásía
P® ftsgeslaviji
Zagreb&bi ahLvk kneza-namestnika Pavla in njegove soproge knegiaje Olge ni samo ¡po-jnenijiv dogoaek v notranji politiki države, marveč tudi utrja v mnogočem mednarodni položaj naše jugoslovanske države. Hrvateko ljudstvo je o priliki knezovega bivanja v iZa-, grebu podalo vsej javnosti dokaz, da ne išče svoje sreče in svojega napredka izven mejina-države, "narveč da je navezalo svoj obstoj ■in svoboden razvoj na sožitje s Srbi in Slovenci v isti državi, ki ji je na čelu vladarska hiša Karadjordjevieev. 'Ta veličastna manifestacija je globoko odjeknila v vsem svetu, kateremu je dokazala, da je Jugoslavija nezlomljiva in nerazdružljiva država Hrvatov, Slovencev in Srbov, ki so z na ; Inim sporazumom položili tej državi trdne temelje ter b>>do njen obstoj, njeno neodvisnost iin njene pravice branili v bratski slogi in nezlomljivi vzajemnosti.
Nov načelnik našegu generalnega štaba. Za ■načelnika našega glavnega generalnega štaba je postavljen armijaki general Peter ¡Kosič, •dos»ej povSlirtik TBeograda. General Peter ^Ko-eič je temeljito izobražen in sposoben za naj if» mesta v vojski
'Važen 8<>tanek našega zunanjega ministra a romunskim. Stalni svet držav Balkanske zveze se bo sestal 2. februarja v Beogradu V očigled temu sestanku sta se sešla 20. janu arja naš zunanji minister dr. A. Cincar-Mar-Iiovič in romunski Gafeneu v Vršcu ob jugo-šlovansko-romunski meji in sta imela tam dve in pol ure trajajoč posvet. Ministra sta razpravljala o vprašanjih v zvezi z zasedanjem stalnega sveta Balkanske zveze, ki bo pa odločujoč glede zadržan ia in nastopanja balkanskih držav v bližnji bodočnosti.
Potrebno sodelovanje. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček je poudaril v svoji izjavi romunski novinarski agenciji Rador, da nobena država ne more živeti zase, marveč se mora verati z drugimi bodisi na gospodarskem, bodisi na vojaškem področju. Za male drža-o je bolje, da se vežejo z malimi državami, ki imajo iste potrebe in koristi. To velja slasti za Jugoslavijo in Romunijo. V današnjem položaju bi bilo izredno važno in koristno, da bi Jugoslavija, Tlomunija, Madžarska in Bolgarija začele s čim tesnejšim sodelovanjem na vseh področjih.
Za edinstvo radikalov. V radikalni stranki ni več tiste sloge, kakršna je bila v preteklosti. Velika večina radikalov je združena v JRZ pod vodstvom nministrskega predsednika Dra-giša Cvetkoviča. fitari Pašičev prijatelj Aoa
Stanojevič je na čelu staro-radikalov. Svoji | skupini vodita ministra dr. Laza Markovič in Boža Maksi*novič. Radikalom-volilcem pa ta borba med radikalnimi prvaki, ki je bolj osebnega ko -stvarnega značaja, močno preseda in zato zahtevajo na shodih in sestankih, naj bi se vse radikalske skupine združile.
Hrvatski sabor je cilj želja in zahtev hrvatskega-naroda. Odkar so se-Hrvati s Srbi in Slovenci združili v skupno državo, ta zahteva ni utihnila. Sedaj je njihova zahteva izpolnjena : knez-namestnik Pavle je za časa svojega bivanja v Zagrebu vveliko veselje Hrvatov podpisal zakon za volitve v hrvatski sabor. Razpis teh volitev je ■torej samo vprašanje časa. Volilno pravico •za hrvatski sabor imajo moški, ki so pripadniki banovine Hrvatske, ki torej imajo domovinsko pravico v eni izmed občin te banovine. Jugoslovanski državljani (Srbi, Slovenci in tudi Hrvati), .ki niso prinadniii banovine Hrvatske, se ne bodo udeležili volitev za /hrvatski sabor. Aktivna volilna pravica se -začenja z dovršenim 24. letom starosti, pasivna pravica (da rmore kdo biti izvoljeni) pa je vezana na starost, 30 let. Aktivni državni, banovinski, mestni in občinski uradniki ne more-¡o biti rzvcilvni, pač ©a morejo biti -izvoljeni ban. ministri in <vse-učiliški profesorji, ki z .izvolitvijo ne izgubijo
svjoega profesorskega položaja. Na vsakih 40.000 prebivalcev pride en poslanec, ta'; o da bo sabor štel nad sto poslancev. Glasovanje se vrši s kroglicami. Volilna edinica ni okraj, marveč okrožje. Vseh okrožij je 12. Okrožno kandidatno listo lahko postavi vsak, ki zbere zanjo najmanj sto ; podpisov. Za razdelitev mandatov velja D'Hontov proporčni sistem. Volilne komisije postavljajo okrožna sodišča. Verifikacijo (potrditev) mandatov izvoljenih poslancev t ne bo izvršil sabor, marveč vrhovno sodišče (Stol sedmorice v Zagrebu). Poslanci bodo imeli dnevnice po 120 din za časa zasedanja in če sodelujejo pri delu sabora.
JNS je podobna koklji, ki jo zapuščajo pi-ščeta. Ta pojav opazujemo v Sloveniji, kjer se vrši pobeg nekdanjih pristašev'JNS k Samostojni demokratski stranki, odnosno iz podeželske JNS k mladokmetijcem, ki še nimajo pravega političnega kompasa; nekateri pa 30 se orientirali odločno na levo, kjer jih z odprtimi rokami sprejema pod sovjetsko zvezdo jadrajoča Zveza delovnega ljudstva. Slična usoda je -a<tdela JNS tudi v Bosni Za časa diktature se je v to stranko zateklo mnogo ljudi,,ki¿?o.prišli.iz različnih strank. Sedaj pa, ko se ladja JNS potaplja, jo po starem pregovoru zapuščajo podgane, to se pravi: pristaši JNS bežijo nazaj v svoje prejšnje stranke.

Imloca dels cestnih odborov Maribor in Piuj
Dela mariborskega cestnega odbora
Okrajni cestni odbor Maribor je v minulem tednu' razpravljal o novem cestnem proračunu, ki predvideva 5,624.172 din izdatkov.
Dohodki so predvideni s 4,119.950 din, primanjkljaj pa se bo kril z 22% cestno doklado.
Za vzdrževanje banovinskih cest bodo porabili nekaj nad dva milijona dinarjev.
Nadaljevali bodo tudi cestna dela Brester-nica—Sv. Križ, za Icar je določenih 340.000 din, sa cesto Ruše—Fala 190.000 din, Žiee—Sv. Ana 150.000 din, za cestna dela v Slovenskih goricah pa so predvideni večji in manjši zneski. Za preureditev banovinske ceste Maribor —Sv. Peter je določen znesek 200.000 din, za nadaljevanje te ceste pa še 250.000 din. Letos bodo tudi končali pohorsko cesto Reka—Sv. Areh, za kar bodo porabili 300.000 din.
Okrajni cestni odbor bo popravil cesto Ma-renberg—Ribnica—Brezno in je za ta dela določen znesek 40 000 din Končali bodo tudi cesto Slov. Bistrica—Oolotnica, za kar je odobren znesek 250.000 din.
Delovni program cestnega odbor v Ptuju
Okrajni cestni odbor je odobril novi proračun, ki izkazuje 1,823.980 din izdatkov in din 1,238.013 dohodkov. Za vzdrževanje banovinskih cest je določenih 952.410 din; za vzdrževanje ceste k železniški postaji 12.030 din; za podpore občinam 8500 din; za vzdrževanje subvencioniranih cest 75.475 din; anuiteta za posojilo 30.362 din; za vzdrževanje okrajne imovine, broda v Zavrču, ceste Leskovec— Podlehnik in Majšperk—Naraplje 56.100 din; za gradbene sklade 11.500 din; za preureditev banovinskih cest in mostov C75.000 din; za odkup zemljišč in napravo načrtov 51.000 dinarjev.
Dohodki so predvideni tako: dohodki cestnega okraja 45.963 din, prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih cest 446.840 din; železniška unrava 4210 din in prispevek banovine 241.000 din.
Primanjkljaj znaša 535.967 din, ki bi se naj kril z 18% okrajno cestno doklado na neposredne državne davke.
Novi proračun je za 62.375 din manjši od lanskega.
■Hnjstarojši francoski vojak
NajstertijSi živeči vojak francoskega imperija je neki Afričan iz alžirske -pokrajine Con-stantine. Oblasti so dognale, da je bil rojen v letih med .1330. do 1833. in je zatorej 'letos vsaj že 166 let -star. -Starine se imenuje Mohame-' Bougiz in se je 1. 185?. uvrstil v zvezo Turkr-sov. Kot član te : zveze se je udeležil 16 vojnih pohodov in več ,ko 60| Bitk in tudi nesF.-čas franeoske pustoiovBčine s cesarjem Maksimilijanom v Mehiki. Cez 19 let nato so je poln odlikovanj povrnil v svoj rojstni kraj. Od L 1876. pa mož ni več -zapustil •voje vasL Zato pa je pet. njegovih sinov padlo v svetovni vojni. Za lflOt letnico mu je fran-•Mx»ki Komandir k njego-
V -rdečem »rajn«
Roman iz-sovjetskega kmetskega življenja
* '
šubin je Alekseja postavil za i predsednika koihoza, čeravno je bil osumljen protiboljše^Mkega mišljenj. On je bil namreč edini sposoben za vodstvo kolhoza. In edino, kar je od Šubina zahteval ljudski komisar Klaus Rišin, je bil čim boljši pridelek žita. Ta pa se je dal doseči samo pod vodstvom tako izvrstnega gospodarja kakor je bil Alekaej. šubin ga je aovreži), ker ga ni mogel ustrahovati ko drugih, sa mi >rau storil žalega, ker mi .imel šlo-, veka, ki bi zmogel ,Atoiaww za meniti.
Šubin sam je lili v vaHmn : ovjetu neomejen gospodar. On je bil upravnik, sodnilnin sploh vse. Pravico je, krojil po svoje. Najčešže jo .je delil z revolverskim strelom. Kdor je bil osumljan tli obtožen, je že bil tudi kriv in je moral brez zaslišanja in zagovora umreti kot sovražnik sovjetske republike.
Subin je obedoval. Ravno je njegova žena Natalija postavila predenj na krožniku lepo ribo, ki ši p je pridržal od plena, poslanska -v Jaako. Kakor drugi niso smeli zaužiti niti trohice (ti sadov svojega dela, tako si je on pridržal od vsakega pridelka najboljši del. Tako
so delali vsi voditelji.soyjetov, veliki in mali — ti drug' še v večji meri ko prvi.
Poleg krožnika je ležal.hleb belega, svežega kruha Sama Natalija ga jo bila zamesila in spekla iz moke. ki jo -je gospod predsednik vzel iz sovjetskega skladišča, kakor je jemal vtdko, konzerve, obleke in vse drugo, i«, je potreboval za svojo udobnost.
Dobre grižljaje je gospod predsednik zalival z vodko Obraz "mu je žarel od pijače-in zadovoljnosti. Bil je. dobro raspiilfliwr Mislil je na mlačvo v kolhozu, ki Be bo začela aaMcdqjgga-tine. Letina je bila dobra in tako bo lahko Tibilo «ta-poslal Kteusu Rišinu, za kai bo prejel pohvalo. A'titdi «sam si bo mogel pridržati nekaj stotov. Njegova zvesta pobočnikt Karanzin in Aksakov, člana vaškega sovjeta, se bosta že pobrigala, da od časa do časa reopaženo izgine kaka vreča zlatorumene pšenice na njegovem podstrešju. Ravno tako bosta tudi poskrbela, da bo zrnje skrivaj naši pot v Jasko, kjer ga bo »sodrug« Tavnatelj sovjetskih mlinov spremenil v fino moko. Po bočnika in ravnatelj'bodo radi molčali, ker bodo tud; oni dobili primerne deleže.
Natalija je skrbno stregla -svojemu gospodarju. A tudi na njenem okroglem, rdečem obrazu.ni sledu o bedi in trpljenju. Pr«d šestimi meseci je.z grozo v ^rcu zapuščala dom. Šubina se je.bala in ga sovražila. Življenje v
fHovice iz domačih krajev
80-letnica zlatomašnika. Dne 24. januarja je izpolnil 80 let gospod Matija Stoklas, zlato-mašnik in vpokojeni župnik v Zabukovju. Jubilant se je rodil 24. januarja 1860 v Šmarju pri Jelšah. V mašnika je bil posvečen 1. 1883. Dolga leta je župnikoval v Zabukovju, kjer uživa pokoj še čil in zdrav. Bog ga ohrani še mnoga leta!
Poledica povzročila smrtno prometno nesrečo. V Mar'boru na križišču Aleksandrove in Kopališke ulice se je ustrašil 64 letni avto-izvošček Ferdinand Simbah trčenja s tovornim avtomobilom. V izogib ene nesreče je zavrl z vso naglico svoj avto, katerega pa je zaneslo radi poledice na pločnik pred Morav-čevo trgovino. Nesreča je hotela, da je bila na pločniku v tem trenutku 28 letna Gizela Filip-čič, hči pečarskega mojstra iz mariborske Mlinske ulice. Avto je pognal Filipčičevo z vso silo ob zid, da si je -azbila glavo in je na tleh ležečo še povozil. Nesrcčnica je izdahnila med prevozom v bolnišnico.
Kuharica zgubila 2400 din. Na vožnji po železnici od Zagreba do Maribora je zgubila mariborska kuharica Anica Nemet 2400 din.
Otročiček zmrznil v postelji. Zakonca Friderik in Frančiška Vauhnik s Pobrežja pri Mariboru sta se podala na obisk v Počehovo, doma pa sta pustila v oskrbi hišne lastnice en mesec starega otročička. Ko je pogledala hišna posestnica drugo jutro k otroku, ga je našla mrtvega v postelji. Državno tožilstvo je odredilo sodno raztelesenje, ki je ugotovilo, da je otročiček zmrznil, ker je bil preslabo pokrit in stanovanje ni bilo zakurjeno.
Avtomobila trčila. Na Tržaški cesti v Mariboru je zadel osebni avto g. Kurta Thalman-na v mestni avtobus. Trčenje je avtobus le malo poškodovalo,-pač pa se je razbila karoserija osebnega avtomobila, kojega lastnik je oškodovan za 10.000 din.
Dva poškodovana pri avtomobilski nesreči. Pri Št. Petru pri Mariboru se je prekucnil tovorni avto. šofer je ostal nepoškodovan, pač pa sta dobila poškodbe 24 letni Ivan Mislej in orožniški narednik Ivan Jelenko iz Cmureka.
Dva ponesrečila pri smučanju. V Ribnici na Pohorju je padel v mraku med smučanjem mehaničarski pomočnik Ivan Zuntar. V trenutku padca je pripeljal za njim drugi smučar, ki je zadel s smučarsko palico Zuntarja v
stegno in mu je preparal žilo. Navzoča zdravnika sta nudila ponesrečencu pomoč in odredila njegov prevoz v mariborsko bolnišnico. — Drugi ponesrečeni smučar s Pohorja je zagrebški poštni uradnik Franc Slanina, kateri si je razparal na ostrem kamnu stegno.
Na cesti umrl vsled srčne kapi. V Trbonjah pri Dravogradu so našli v obcestnem jarku V snegu mrtvega 67 letnega posestnika Valentina Kompošta. Preiskava je dognala, da je. umrl Kompošt na posledicah srčne kapi.
Otrok padel v škaf kropa. V Križevcih pri Ljutomeru se je mudil na dopustu pri starših vodnik Analič iz Splita s svojo ženo in triletnim sinčkom. Vodnik je hotel vzeti s seboj na pot gos, za ko jo oper jen je so pripravili škaf kropa. Fantek se je motal okrog škafa in je padel na hrbet v krop ter se je hudo opekel. Opečenega fantka so spravili v sobo-ško bolnišnico.
Lončarska pomočnika se smrtno zastrupila v lončarski peči. Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je lončar Sivka in sta bila pri njem zaposlena kot pomočnika 21 letni Ivan Jakopanec in nekoliko mlajši Joško, oba iz Hrvatske. Pomočnik Ivan je bil zadnji petek zvečer v Forminu na luščenju bučnic pri Lesarjevih. Ko se j« vrnil domov okrog polnoči, mu je odprl tovariš Joško. Nato sta se podala oba namesto v spalnico v lončarsko peč, da bi se nekoliko
Tudi ženske že frčijo po zraku! Slika angleške letalke
Nemški mornarji lovijo prosto plavajoče mine
Predpotopnl iivalskl orjak m*-mut — Iz snega
Silna redkost v Rimu: trg Veneria v snegu
njegovi hiši se ji je studilo. Prejokala je dneve in noči. A to je trajalo samo kaka dva tedna.
Nenadoma se je izvršila v njeni notranjosti sprememba. Uvidela je, da ji nudi življenje pri šubinu velike ugodnosti. Vso svojo mladost je preživela v pomanjkanju. Na vsakem koraku je slišala samo jadikovanje izstradanih ljudi in videla nepopisno bedo. V šubinovi hiši je bilo vseh dobrot v izobilju. Razen tega pa je šubin bil manj grob do nje kakor se je bala. Kadar je imel dovolj jesti in pijače, je bil dobro razpoložen. Tega pa ni manjkalo, ker so bili vsi tajni kotički hiše dobro založeni. Samo eno žrtev je morala Natalija prenesti: prekiniti, je morala stike z družino, ker se je njen oče boril v Denjikinovi vojski zoper rdeče, šubin ji je dan za dnem dopovedoval, da sta družina in vera stara bajka in da mož in žena imata samo eno družino: sovjetsko državo. Dobra hrana, pozimi topla hiša, nove obleke in lepe, pisane tkanine, fini čevlji, kakršnih prej niso poznale njene noge, šubinove ljubeznivosti, s katerimi ni skoparil, ko je bil sit in nanit, stekleničica parfema, ki jo je od časa do časa mož vzel zanjo iz sovjetskega skladišča: vse te ln druge prijetnosti so polagoma popolnoma preobrazile Natalijinega duha. Kakor mož, se je tudi ona začela smatrati za neko višje bitje in je izgubila smisel za bedo navadnega ljudstva.
O komunizmu ni vedela več ko oni konjeniki, ki so
pravkar poskakali s konj in se napotili proti hiši. A bila je prepričana, da ta stvar mora biti nekaj dobrega, ker je ona, ki je bila žena komunističnega voditelja, imela vsega v izobilju: dobro hrano, lepe obleke in ji ni bilo treba poslušati okrog sebe jadikovanja.
Natalija ni bila edina v Balti, ki se je pridružila komunizmu. Korist, strah in razni drugi oziri so tudi druge premotili, da so postali izdajalci. Karanzin, šubinov pobočnik je prej bil cerkovnik. Postal je eden najhujših brezbožnikov, da bi tako zabrisal spomin na svojo preteklost. šubin mu je poveril policijo in on je z veliko gorečnostjo vršil svojo službo. Aksakov je bil sin nekega bogatega kmeta. Dovršil je nekaj razredov srednje šole. H komunizmu se je pridružil s prepričanjem, da ga bodo poslali v Odeso v službo ljudskemu komisarju Klausu Rišinu, pred katerim se je tresla vsa Ukrajina.
šubinovega dobrega razpoloženja je bilo konec, ko je med vrati zagledal moža v vojaškem plašču in s kučmo na glavi. Ni mu bilo ljubo, če ga j»» med jedjo kdo motil. Danes mu je to bilo posebno neljubo, ker je Natalija ribi dodala zelo dobro omako. Zato je grobo vprašal vojaka:
»Tovariš, čemu si prišel?«
»Malo prej smo ob reki ujeli dva ribiča, ki sta nesla polno košaro rib. Gotovo sta imela namen, ribe skrivaj odnesti domov.«
vim drugim odlikovanjem Izročil še križe«
častne legije.
•
Številna imena za »Lvov« Menda ni mesta na svetu, ki bi bilo imelo toliko Imen, oziroma toliko različnih oblik svojega imena, kakor Lvov. Malorusi ga Imenujejo ln so ga imenovali: Lwow, Lviv, Lvihrad, Lvihorod, Eviv. Latinska imena so bila: Lem-burga, Lamburga, Leon-topolis, Leopolis, Leon«, Livovia, Leopoya. Nemci so imenovali mestot Lemborg, Lemberg, L9-wenburg. Grki so imen v 13. stoletju obliki: Lit-bon ln Litbaba, carl-graiski patriarhi pa so uporabljali Ime Leovios, a še češče Leontopolis. V turšk'h knjigah nahajamo oblike: 111, Hbo, Ilibot. Hibov ali nbo<ttn,
ogrela. V peči sta sedla na prostor za zlaganje glinaste posode in tamkaj ju je našla gospodinja v sobto zjutraj mrtva, ker so ju zadušili strupeni plini od oglja. Smrtno ponesrečena je svaril lončarski pomčnik Mikša pred mlačno pečjo, a sta se izgovorila, da se bosta le nekoliko pogrela, nato pa šla vsak v svojo posteljo. Pri prijetni toploti sta mladeniča zadremala in se nista več prebudila.
Žrtev prometne nesreče. Prejšnji teden se Je na državni cesti Dolnja Lendava—Mursko Središče zgodila prometna nesreča, ki bi kmalu zahtevala življenje mladega, komaj 15 let starega Terek Aleksandra, ki se je tod peljal S kolesom. Po nesrečnem naključju ga je nam reč povozil šofer g. Fritza, ki je z avtom peljal potnike v Zagreb ter je ubogi fant dobil občutne poškodbe.
Ena nesreča za drugo. Posestnika Antona Kodriča v Novakih pri Poljčanah sta zadeli hu^i nesreči ena za drugo. Na kugi so mu po-ginPe svinje, v najnovejšem času pa se mu je od dima zadušila v hlevu živina ter znaša svinja škoda 10.000 din. Radi hude zime je dala mati sinu, ki spi v hlevu, v posteljo segreto opeko. Sina v oni noči ni bilo k počitku, od prevroče opeVe ie začela tleti slama v ležišču in dim ie zadušil pet glav živine.
Podlegel poškodbam. »Slov. gospodar« je poročal, da ie ponesrečil v Oplotnici v župniji Čadram pri SI Konjicah pri smučaniu 30 letni hlapec Karel Bornekar. Bornekaria ie za-deH med prevozom v bolnišnico še druga ne-Br~*a. ker je padel vs'ed snlašenia 1,-oni po-* vo7. Revež je dobil tako hude noškodbe vsl°d dvojne nesreče, da jim je podlegel v celjski bo^Sniei.
P-i padcu si prebi* lobanjo. V R">č#i so je smrtno nevarno poškodoval 33 letni pošfar Franc Horvat, ki je vozil amMian^o pošt" mod Mariborom in Kot.oribo. Horvatu w je iznodmakn'1*», lestev in ie priletel na trdi tlak kjer ie oVežal s prebito lobanio.
Mimo vozeči vlak vzrok smrti. Mihael Kum-pergar, 66 letni delavec iz Vrbna pri Sv. Juriju ob juž. že'., je pri prehodu čez železniško prc-o spregledal vlak, ki je pognal starčka z zračnim pritiskom ob kamenje s tako silo, da je obležal mrtev.
Posestnik zašel v gozdu in zmrznil. Anton Peč-^k, posestnik v Straži pri Dramliah, se je podal 9. ianuarja v Celje po smodnik za domačo občino, a se ni več vrnil. Dne 16. januarja so ga naš'i v gozdu za Pramljami mrtveca. V pozni noči je zašel v hosti. ni mogel na iti prave poti in je zmrznil. Peček je oče 14 otrok, od katerih jih živi še devet.
Sobarif-a se hu^o nnekla. V Žalcu se ie vnela pri reči obleka 19 letni sobarici Angeli Murko,
katero so oddali s hudimi opeklinami po hrbtu v celjsko bolnišnico.
Nesreča pri smučanju. V Lučah v zgornji Savinjski dolini si je zlomil pri smučanju desno nogo 13 letni Vinko Kreps, sin organista.
Pri padcu si dvakrat prebil lobanjo. Okrog polnoči se je podal v Trbovljah proti domu Ivan Strašek, ki je zaposlen na separaciji. Na poti se je spotaknil na lesu, padel 5—6 m globoko in si je dvakrat prebil lobanjo. Imel pa je po tako hudem padcu še toliko moči, da je prišel sam domov in so ga od tam spravili v rudniško bolnišnico.
Dve ženski si zlomili nogo pri padcu. Ana Vebrova, 45 letna posestnica iz Studenec pri Veliki Pirešici, si je zlomila pri padcu nogo. — Na cesti je padla in si strla nogo 40 letna žena upokojenega polkovnika Vilma Strelova iz Komenskega ulice v Celju.
Žrtev neprevidnega streljanja z možnarji.
V	Dobu pri Domžalah v ljubljanski okolici so fantje streljali Antonom za god. Med strelci ie bil tudi občinski sluga Anton Skarbek, ki se je prenaglo približal nabitemu topiču, iz katerega mu je bušil v obraz naboj. Neprevid-neža so spravili s hudo ranjenim obrazom v ljubljansko boln;šnico.
Osemletna deklica si užgala s tresko obleko
V	Učaku pri Moravčah na Kranjskem se je nodala osemletna Marija Prašnikarjeva zju-traj v cerkev. Radi jutranie teme si je dekletca svetilo s treskami in si ie pri tem zanetila obleko. Otrok je začel vs'ed opeklin še bežat1' in ie te^el. dokler se ni zgrudil ves onemogel v sneg. Prašnikarjevo hčerko so oddali v liub 'iansko bolnišnico s smrtnonevarnimi opeklinami.
S^ar postrešček se ubil pri skoku iz vlaka
Zadnii re^ek zvečer ie na lin^ians^em g^v-uem kolodvoru 65 letni p^strešček Franc Temine potniku spravil prtljago v eksDresni vlak. Ko ie bila prfiaga v vagonu, .ie postre šče1' stopil do potnika po napitnini, a se je medtem spustil vlak že v premi1"1 nje in ie v ->a.r trenutkih že dospel brzino 30 km na uro. Stari Tominc je skočil i7 vozečega eusp*-esi nadet priletel z glavo ob tračnico in se ie tako hudo potolkel na glavi, da ie umrl v ljub-i-ipr^vj boir"'$niei v soboto zjutraj.
TVansmHia *™u no'1»'»!'» rok» in no^e. V Povnah nri KočevsH Pe'*i ie za^ahi^a trans-"■isiia 17 letnega ^eiavna Frica Riharda in mu l-e polomila roke in noge.
Za boljše poštno dostavljanje! V »Slov. gospodarju« smo že večkrat omenjali velike ne-prilike Slovenskih goric in drugih krajev pri nas, da ne dobivajo pošte tako redno dostavljene kakor bi bilo to potrebno. Na našo proš-
njo, da se poseben odposlanec ravnateljstva pošte o tem prepriča, je pretekli teden dejansko pregledal višji uradnik poštnega ravnateljstva razmere gotovih poštnih okolišev v Slovenskih goricah in je mogel ugotoviti, da so bile pritožbe upravičene. Niti poštarjev niti pismonoš ne zadeva krivda, pač pa je krivo to, ker je nastavljenih premalo pismonoš in tako se dostavlja pošta le po dvakrat na teden, če je tudi to sploh bilo mogoče. Vsi okoliši so razdeljeni na posamezne selske dostavne okraje in v vsakem okraju bi moral biti pismo-noša, ki bi vsaj štirikrat na teden donašal pošto. To je danes tudi naša zahteva: nastavi se naj toliko pismonošev, da bo mogoče v vseh krajih dostavljati pošto vsaj štirikrat na to-den! Kjer se to ne godi, tam naj občina napravi vlogo na poštno ravnateljstvo v Ljubljano in naj dokaže, da tam dostava pošta zaradi poirrnjkanja pismonoš ni v redu in da se naj uredi vsaj štirikratna tedenska dostava pošte na dom.
Obmejni promet Maribora v preteklem letu. Lani je potovalo preko Maribora čez mejo v obeh smereh 261.175 oseb.
Desetletnica znanega mariborskega sanato-ri.ia. Sanatorij v Mariboru v Gosposki ulici j& obhajal zadnie dni desetletnico obstoja pod umnim vodstvom g. dr. Mirka černiča, šef-primarija kirurgičnega oddelka na mariborski splošni bolnišnici.
Koliko so zaslužili lani naši sezonski delavci v Nemčiji? Novembra in decembra 1939 se je vrnilo s sezonskega dela 9667 delavcev iz Nemčije. Razen teh pa še posamezno 447 delavcev, torej skupno 10.101 delavcev. Tem pa so se pridružili še oni, ki so v Nemčiji ostali še o'' prej, po številu 2025, tako da je skupno število vseh iz Nemčije se vrnivših sezonskih delavcev v letu 193«) 12.137. Vsak delavec je poslal preko Narodne banke povprečno 1?0 r^ark, to je po kurzu 13.30 din v našem denarju 2394 din. Vsi delavci skupaj so poslali v Jugoslavijo 29.055.978 din. Razen tega iim je bilo dovoljeno, da sme vsak de'avpc prinesti s seboj še 10 mark, kar da nadaljnib 1,1?9 954 din
Carinienie blaga v celjski carinarn:ei se 'e 79, p»-!"<»!o. Združenje trgovcev za mesto Ce^e obvešča vse trgovske in in^ustriiske kroge, da so de'a na predpripravah za sireiem carinskega b1oga v carinsko skladišče na ce' i-s'-em ko'odvoru se toHko napredovala, da ie že mogoče caripienie blaga.
Velika pridobitev za Rajhenburg. Od leta 1908 naprej se bori Rajhenburg za prepotreb-ni vodovod. Na posredovanje g. svetnika Jožefa Tratnika je nakazal gradbeni minister dr. Miha Krek za rajhenburški vodovod 250
Rusi Lvov (Lvof), Poljaki pa Lwow.
*
Dober tek
MPadi Človek lz bl'ži-ne Magdeburga je priSel te dni pozno ponoči domov in ker Je bil malo lačen, je začel stikati po Jedilni shrambi, da bi naSel kaj primernega za pod zob. V temi je doti-pal skledo maka — tako Je vsal mislil — pa si je po'skal še žemlio. Ta »večerja« nI bila slaba, tako da je odšel zadovoljen spat. Naslednie jutro pa je gledal precej presenečeno, ko so ga vprašali, zakaj je jajčeca sviloprejk vrgel stran. Gospodinja se Je bila namreč odločila, da prične gojiti svilopreike, da bi murve na vrtu ne bile brez koristi. Jalčeca, ki Jih je bila za ta namen kupila, je dala zvečer začasno v Jedilno
Šubin je udaril po mizi in jezno pogledal vojaka.
»Kar praviš, ni mogoče, ker sem sam prisostvoval iztovorjenju rib. Niti ena riba ni ukradena, ker smo jih vse naložili na avtomobile za delavce v Jaški. Za te, ki jih vidiš na mizi, sem dal v zameno bone.«
To je bila laž. šubin si je pridržal ribe brez odškodnine, a tega drugi niso smeli vedeti. Zlasti temu vojaku je moral dopovedati, da je na pošten način prišel do rib, ker bi se moglo zgoditi, da bi vojak na višjem mestu zinil kako besedo, ki bi lahko imela zanj usodne posledice.
»Koliko rib ste poslali v Jasko, ne vem,« je nadaljeval vojak. »Dejstvo pač je, da smo zalotili dva ribiča, ki sta imela polno košaro rib. Vodja patrulje me je poslal k tebi z vprašanjem, kaj naj storimo z ribičema?«
Šubin je nagubal čelo. Jezno je rekel Nataliji:
»Naroči, naj mi osedlajo konja!«
»Ni potrebno, tovariš predsednik!« je spregovoril vojak. »Oba razbojnika sta v mali luki pri čolnih.«
»Pri čolnih?« se je začudil Šubin. »Kako sta me mogla ta lopova prevariti? Drago bosta plačala svojo oretkanost. Takoj ju pošljem v zapor v Odeso. Tam ju bodo naučili na, to, kaj se pravi, izigravati sovjetsko oblast.«
Na glavo si je dal kapo s sovjetsko zvezdo in je odšel iz sobe, ne da bi Nataliji rekel kako besedo.
Šubin je molče šel pred jezdeci, ki so ponosno sedeli na svojih konjih. Z obraza mu je odsevala čemernost. Dogodek mu je bil zelo neljub in v srcu je snoval brezobzirno maščevanje za ribiča. Najbolj ga je jezilo to, da bo ta tatvina govorila zoper njega, ker se bo dalo iz nje sklepati na to, da malomarno vrši svojo službo
Šli so po glavni ulici. Ljudje, ki so se poskrili v hišah, so radovedno gledali za njimi pri otrznjenih (priprtih) vratih ali skozi zaprta okna. Prizor je dajal videz, da vojaki zločinca peljejo pred seboj. Šubin se je tega zavedal in to ga je še bolj jezilo. Zakaj ni ostal pri svojem prvem namenu, da bi jezdil. Trapasti vojak je tega kriv, ki mu je svetoval, da naj gre peš.
Ljudje so se radovedno spogledovali. Niso vedeli, kaj naj to pomeni, a v srcih se je budila slutnja, da ne bo nič dobrega. Otroci so se stiskali k materam, ki so sklepale roke in tiho moMle. Tu in tam se je slišal vzdih:
»O. ko bi mogli pobegniti!«
Pri tem so ljudie mislili na sosednjo Romunijo, zemljo svobode in sreče. Kako blizu je bila ta zemlja! V dvajsetih minutah bi jo lahko dosegli s čolnom. Toda za niih je bila nedostopna. Ob meji so patrulirali konjeniki rdeče vojske, ki so preprečili vsak poskus ...
★
Krilov in Olgopor sta sklonjenih glav čakala. Molčala sta. Vedela sta. da ne moreta pričakovati usmilje-
STO VENSKI GOSPODAR
t -	.......— ■	- -	- - i 11 y
tisoč dinarjev, ostale stroške bo krila občina. Z gradnjo bodo zaceli, kakor hitro bo dopustilo vreme.
Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu prične z 21. januarjem z rednimi poročili v slovenskem jeziku. Vsak ponedeljek bo poročilo »Balkanski svet«, in sicer ob 20.10, vsak četrtek bo ob 20.10 »Zunan^e-politični pregled» in vsako soboto bo ob 20.10 »Gospodarski pregled«. Ze sedaj pa oddaja kratkovalovna radijska postaja vsak dan vesti v slovenskem jeziku, in sicer ob 20.40. Oddaja na valu 49,18 in 31,56.
Podstrešni vlomilec pod ključem. Mariborski policiji je padel v roke 35 letii. Rajko švigelj iz Ljubljane, ki ie vlomil pred nedavnim na podstrešje Ivana Merčuna v ulici Ob jarku in je pokradel precej obleke ter perila.
Prijava tolovajskega napada. Posestniški sin Hinko šerbinek s šobra nad Kamnico pri Mariboru je prijavil oblasti, da so ga napadli v Kamniški grabi trije tolovaii in so mu z grožnjo s samokresom oropali 1700 din.
Dobrota jo sirota. V Celesini pri št. Petru pod Mariborom je prišel k posestniku Štefanu Gorniku v'n'čarjev sin Povalec. Gornik mu je postregel s pijačo, katera je Povaleca sčasoma omamila. Okajeni je začel naenkrat brez vzroka ra-asajati in je zabodel dvakrat gostitelja v hrbet tako globoko, da mu je ranil celo pljuča. Hudo ranjenega Gornika so oddali v mariborsko bolnišnico.
Ob-Ttna škoda radi vloma. Na Sp. Polskavi pri Pragerskem je bilo vlomljeno v stanovanje Ivane Frangeš. Vlomilca sta odnesla 1-00 din gotovine in toliko obleke, perila ter dragocenosti, da znaša skupna škoda 4000 din.
Požari
Statistika za ptujski okraj izkazuje v letu 1939 101 požar, ki je uničil 146 kmečkih stanovanjski in gospodarskih poslopij v skupni vrednosti 2,730.000 din, dočim je znašala zavarovalnina 1,995.000 din. Po požarnih nesrečah je bilo lansko leto v ptujskem okraju prizadetih 130 družin, odnosno posameznikov.
Zadnjič smo poročali, da je zgorela na Kumnu nad Sv. Lovrencom na Pohorju mlademu grofu Ivanu Zabeu 150.000 din vredna lovska hiša. Ob času nesreče se je mudil pri grofu na obisku rajhovski Nemec Wolfgang Troll z ženo, katerima je ogenj uničil 25.000 din gotovine ter za 10.000 din dragocenosti.
V	Plcterjah pri Vidmu je izbruhnil sredi noči požar na podstrešju nove h še posestnika Jožefa Molana. Domači so nesrečo še pravočasno opazili in so preprečili, da ni šla cela hiša. Ogenj je nastal radi tega, ker so se vneli od razgretega dimnika trami.
V	okraju Murska Sobota so povzročili požari v minulem letu 1,332.780 din škode, škoda na ne-
zavarovanih poslopjih znaša 502.800 din. V3eh požarov je bilo 61. Gasilci so zmanjšali škodo za pet milijonov denarjev.
Na Sp. Polskavi pri Mariboru je upepelil n ini požar gospodarsko poslopje posestnika J a Hrastnika. Od Hrastnika je preskočil oge.i na svinjake posestnice Alojzije Skarča, ki so tudi zgoreli. Hrastnik je oškodovan za 40.000 din.
VeliLe nesreče po samem sveto
Huda prometna nesreča
V bližini mesta Zittau v Šleziji se je zgodila 17. januarja velika prometna nesreča. Na že 'ezniškem križišču je tre i čil vlak v nabito poln avtobus. Lo'romtiva je zagrabila avtobus, ga vlekla nekaj časa s seboj, nato ga pa raztreščila na dvoje. Dvanajst potnikov je bilo ubitih, ravno toliko pa ranjenih. Do nesreče l-e prišlo, ker šofer ri opazil ridi snežnega *^eteža na nezavarovanem križišču prihajajočega vlaka, ki je bil najavljen s svetlobnimi signali.
Strahovita eksplozija 3000 kg nitroglicerina
Iz prestolnice Združenih ameriških držav iz Washingtona so javili 17. januarja, da je eks-nlodiralo v s^o^nišnici Dupont Nemours in Company 3000 kg nitroglicerina. Eksplozija je
poškodovala v okolišu 5 km vse hiše ter druga poslopja. To je bila druga eksplozija v smodnišnici v teku 24 ur. Mrtva sta bila d a delavca, pet pa hudo ranjenih. Isto smo''iia-riico so med svetovno vojno leta 1916. trikrat porušile eksplozije: januarja, maja in oktob"a. Smodnišnica Dunon društva ni bila namer1 '•> na za vojne svrhe, ampak je krila le poti :'je ameriške industrije.
•
Požarna nesreča na Japonskem zahteva!" "HA mrtvih
V japonskem mestu Shizuoka je uniči' etn*-hovit požar 2000 hiš, in med te-ni tudi k^' -1-vor, pošto in več šo's'-ih zgradb. Nes^Vi ie zahtevala ^00 smrtnih žrtev, materialne čVr 'e na še ni bilo mogoče preceniti. Požar ^ izbruhnil v tovarni za vozove in se ie širil kljub gašenju z neugnano silo radi burje.
Pri neredni stolici, napetosti črev zaradi zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Jose-fova« grenka voda zaostanke prebave, nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspenoni pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po mm. soc. pol. m o. idr. S-br. 15.483. 25. V. 35.

Stric Njene kraljevske Visokosti kueginje Olge umrl. Zadnjo nedeljo je umrl v Atenah na Grškem 52 letni knez Krištofor, najmlajši sin grškega kralja Jurija I. ter brat grškega kralja Konstantina I. in stric današnjega grškega kralja, kakor tudi stric naše knegi-nje Olge. Rajni je bil vojaško naobražen in je bil nazadnie general v grški vojski. Pogreb se je vršil sredi tekočega tedna v Atenah z največjimi slovesnostmi.
Romunija ima tudi že svojo obrambno črto. Radi bogatih petrolejskih vrelcev in žitne rodovitnosti je Romunija velika privlačnost za Nemčijo in Rusijo. V sedanji vojni je bila Romunija že večkrat ogrožena od omenjenih velesil. Sedaj pa je prodrla v javnost vest, da si je Romunija tudi zavarovala svojo mejo z obrambno črto. Romunske utrdbe niso iz ne probojnega podzemskega betona, ampak ne vseh občutljivih točkah države je izkopan 12 metrov globok prekop, ki se da v petih mi-
nutah napolniti z vodo in je nepristopen za motorizirane oddelke. Neposredno za preko-.porn je zgrajena vzdolž vseh ruskih mej vrsta stražnih postojank. V Karpatih, kjer je bila zgradba prekopa nemogoča, so bili vsi prehodi in prelazi ojačeni z močnimi betonskimi utrdbami. Na romunski obrambni črti je bilo zaposlenih 10.000 delavcev od časa, ko so Nemci zasedli Češko ter Moravsko in se je približala Romunija nevarnosti nemške nasilne poplave.
Brezobziren ho*j proti komunistom v Franciji. Francoski parlament je izglasoval 16. januarja s 521 proti 2 glasovoma zakon, s katerim so razveljavljeni vsem komunističnim ooslaneeni mandati in njihova imuniteta ali neodgovornost pred zakonom, kateri še niso iavno preklicali odobravanja sovjetske politike. Takih poslancev je 61, dočim je 11 že izvršilo javni preklic. Ostali pridejo pred vojno sodišče, v kolikor še niso zbežali iz Francije.
nja. Računati morata na najhujšo kazen, ker sta bila člana bivše Denjikinove vojske in sta še sedaj osumljena protiboljševiškega duha.
Če bi bila sama, brez družine, se ne bi bala smrti. A tu so žene in otroci. Doslej sta bila zaščitnika svojih družin. Z napornim delom sta toliko zaslužila, da so se prav skromno preživljali. Toda kaj bo zdaj iz svojcev? Olgopor je mislil na svojih šestero otrok. Ali b<~ To tudi oni, prisiljeni od razmer, povečali krdelo otrok, ki se potikajo po poljih in gozdovih ter se preživljajo s tatvinami, in katere boljševiki preganjajo in pobijajo ko živali? Takih otrok je vse polno po okolici. Živijo po" votlinah in gozdovih ko zveri.
Krilova je begala usoda žene, hčere in bolnega sina. Predvsem ga je vznemirjala usoda Nataše. Kaj jo čaka? Kar zgrozil se je ob misli, da bo prej ali slej padla v roke rdečim razbojnikom, ki jo bodo uničili telesno in duševno. On bi jo branil, a kdo jo bo ščitil, ko njega ne bo; žena je slabotna, sin pa bolan.
Nesrečna moza sta vzdrhtela, ko sta zagledala gubina. Z njegovega obraza je odsevala satanska zloba. Naglo se jima je bližal in ju prodirno gledal. Pesti je «tiskal kakor človek, ki se pripravlja na napad.
Kri v žilah nesrečnikov je za hip vzkipela. Nekaj ju je sililo, da bi se vrgla na to zver in jo raztrgala.
šubin je medtem v sebi izrekel obsodbo nad njima.
»Psa!« je predel svoje misli. »Prosila sta me, da bi smela ostati v čolnu, da bi ga popravila. A to je bila samo zvijača. Tu sta ostala samo zato, da bi spravila tatinski plen.«
Sklenil je, da bo brezobziren do teh zahrbtnežev, ki sta ga potegnila.
Ko se je ustavil, je stopil predenj poveljnik patrulje. Rekel je:
»Ta dva smo zasačili, ko sta se plazila ob robu reke. Nesla sta polno košaro rib, ki sta jo gotovo hotela skriti. Stori z njima, kar hočeš. Mi pa bomo nadaljevali pot ob reki. Morda bomo zalotili še druge tatinske tiče, ki delajo v škodo velike sovjetske Rusije.«
»Vsa čast tebi, tovariš brigadir, in tvojim vojakom, da ste sovjetski domovini storili tako veliko uslugo!« je odvrnil šubin. »Ta dva zločinca je treba zvezati z močno vrvjo in eden tvojih vojakov ju naj odvede v vas v hišo sovjeta. Tam se bom že jaz pobrigal, da ju bom po zaslugi obsodil.«
Dva konjenika sta takoj začela s sedla odvijati vrv, ki je služila za vezanje krme.
Jetnika sta zaškripala z zobmi in stisnila pesti. Ce bi mogla, bi planila na šubina in ga zadavila.
(Dalje sledi)
shrambo. In mladi mož jih je potem s slastj» pojedel, meneč da gre za mak ...
Lažniva tehtnica ' Sodišče v Birmingha-mu na Angleškem je občutno kaznovalo neke družbo, ki je vzdrževala Številne avtomtič!» tehtnice za ljudi. T* tehtnice so kazale namreč brez izjeme premajhno težo. S tem poslovnim slepilom si j« hotela družba pridobiti naklonjenost žensk, ki as dajale prednost sleparskim tehtnicam. Posebno obilnejše dame hotele biti prepričane, da so samo tehtnice," ki kažejo manjšo težo, pravilne. Sodišče pa je menilo, da mora kazati javno dostopna tehtnim pravo težo brez vsakega prilizovanja in tako je družbo obsodilo.
Sprejetje omenjenega zakona pomenja začetek brezobzirnega boja proti komunizmu na Francoskem.
Katoliška vera na Poljskem. Stanje katolicizma v sedanji Poljski je prav tožko. Belgijski redemptoristi, ki so se na željo papeža Pija X. pred svetovno vojno naselili na poljskem ozemlju, so po zasedbi Poljske morali •dpotovati. Ti pripovedujejo, da katoličani v vzhodnem delu Poljske, ki je pridružena Nemčiji, mnogo trpe.	V zapad-nem delu Poljske, ki so ga podjarmili boljševiki, so razmer > prav tako žalostne. Prvotno poročilo o umoru starega lvovskega nadškofa Andreja Šeptickega (vrhovnega cerkvenega poglavarja Rusinov, ki priznavajo rimskega papeža) ni bilo potrjeno. Ujet in ubit ni bil nadčkof, marveč njegov brat grof Šep-ticki, ki je bil z vso svojo družino umorjen. Boljševiki so se takoj lotili katoliških cerkva, ki so jih onečaščali, in duhovnikov, ki so jih začeli zapirati in pobijati. V tej smeri bi tudi nadaljevali, toda katoliški verniki vseh stanov in slojev so se odločno postavili v bran ia cerkve in duhovnike. Tej odločnosti gre hvala, da si rdečkasti mogotci ne upajo zapreti vseh cerkva ali pa jih spremeniti v prostore za svetne zadeve. Ker je duhovnikom fldtegnjena vsa plača od strani državne oblasti, jih verniki vzdržujejo s svojimi gmotnimi prispevki. Niso pa mogli verniki preprečit" velikega zla: nekrščanske vzgoje otrok v šoli Bol deviški brezbožniki so se namreč takoi polastili državnih šol ter izgnali iz njih duhovnike, vero in Boga.
Strašno razočaranje med Ukrajinci, '.-ateiv s» bili pod Poljaki. Med Ukrajinci, kateri so spadali pod Poljsko, je bilo mnogo takih, kateri so hujskali narod na spojitev z Ukrajino,; katera je pripadala sovjetski Rusiji. Gališki Ukrajinci so po vpadu Rusov Poljakom v hrbet v sedanji vojni pozdravljali sovjetsko armado kot odrešiteljico izpod tlačanstva poljskih veleposestnikov. Preprosti ukrajinski narod je bil prepričan, da bodo razdelili sovjeti veleposestva in da bo rwna ukrajinska para že vendar enkrat prišel do svoje lastne gru-de. Ukrajinci so doživeli v najkrajšem času strašno razočaranje. Boljševiki so najprej po-•strelili vse njihove voditelje, ki so se poprej zavzemali za združitev z Rusijo. Nato so začeli z obsežnimi zaplembami zasebne lastnine. Sovjetska država je zasegla vsa večja poslopja in lepše stavbe po vseh ukrajinskih mestih. Veleposestev niso razdelili, kakor so to pričakovali kmetje, marveč so vzeli kmečkemu ljudstvu tudi tisto zemljo, ki je bila njegova last. Zaradi tega je med kmeti zavladalo veliko nezadovoljstvo, na kar je boljševiška politična
policija začela kmete in razumništvo v množicah izganjati v Sibirijo.
Velik zagovornik Nemčije umrl. V starosti 75 let je umrl znani ameriški senator Borah,
lira&e tedenske
novice
Pol milijona dinarjev v zlatih dukatih je zapustila pr^d dnevi umrla cigamta Tonka Niko-
ki je bil po očetu nemškega, po materi pa fcrfS fe^T	Djat0^u' 111 je slovela
„,.„„„ „ , , . Tr . b ' ,...v	', v j <11,iga leta kot »najboljša« ženska paaarica po
skega pokolenja. V svojem političnem poloza- J Slavoniji.
ju se je zavzemal za Nemce ter Irce in je bil. (,us<MWVaiiaki ^^	je tlwwgBl S!a.
Nemčiji v veliko pomoč, da se je otresla pla-^ voijuo Vitunovič iz Zagreba, ki je skočil ii višine čevanja vojne odškodnine. Rajni je bil v ame-fi0l<0m iz legala m je oaprl padalo šeie 1.300 m riškem senatu znamenit govornik in je ves -iad z -iijo.
svet z napetostjo poslušal, ako je branil in se£ Dosegaj največji izvoz premoga v Italijo bo iz-
zavzemal za svoja stališča.	/ožila oa oktobra 1. 1. do maja letos Jugoslavija,
„ .. . - ,	.....	iii bo izvozila 20.000 vagonov in se bo ta izvoz
Angie&Ki zunanji minister o cujin vojne. f udl
za bouoce naualjevai.
.nH^fLw"1131 mmlSter vi	^ ime'i 343	katerih predniki so se naselili
• 0 / 0 fllh	V0Jilel^ 60 leu v okouci Sarajeva, .e je vrnilo Z
Glavni cilj, katerega zasleduje Anglija v te.i^aj v Italijo, kjer jih boao naselil na novih vojni, je zagotovitev svobode malim narodom .uuečkih posestvm v iJomeziji. Glede miru se bosta začeli Anglija ter Fran- £ italijanski vrhovni obrambni svet se bo sestal cija razgovarjati šele tedaj, ko ne bo nobene Rimu na 17. zasedanje 8. iebruarja. od malih držav ogrožena od Nemčije. Za se \ 50«k) Italijanov, kateri so že tudi sodelovali v
se je priglasilo pri Rimu kot prostovoljci za
Anglije ter Francije.	i Siadkor na karte bodo dobivali v Italiji od dna
Narodni svet za Poljsko. V Parizu je
osnovan iz 42 članov narodni svet za Poljsko, ? D„ ,. * ,.	... ^ •,
iri	__, ! lV ___ ,	. . . f Bencinski tanki nemških bombmkov ziui»ake
'a bo tvoril nekako poljsko narodno predstav-¡> Heinkel so tako dobro zavarovani, da jih ne mo-
^1. februarja in bo prišlo pol kilograma mesečno ¿na osebo.
ništvo. V narodnem svetu so zastopane vse glavne poljske stranke, nadalje so v njem za-~>topniki vojske, cerkve in gospodarstva.
Judje — nepoboljšljivi. Judje so danes osovraženi daleč po svetu ter preganjam po raz-lih državah. Pričakovati bi bilo, da bi ta tež-ta usoda, ki jih je zadala, spremenila njihovo lovr&žno stališče do krščanstva in kristjanov. Toda to se ni zgodilo. Dokaz za to je postopanje judov v Poljski, ki so jo podjarmili bol iševiki. Navedimo nekaj dejstev, ki o njih pričajo tisti, kateri so jih doživeli. Ko so nemški vojaki odkorakali iz Lvova, so takoj nastale tolne, ki so jih vodili judje, in te tolpe so napadle samostane ter jih izropale. Po ulicah mesta so judje od veselja besneli, vzklikali Stalinu ter se pripravljali na slovesen sprejem rdečih vojakov. V tem mestu in tudi v drugih krajih so judie boljševike spreieli s
rejo preluknjati navadne krogle iz strojnice.
Angleži poudarjajo kljub nemškim podmornicam in minam, da je plovba po morjih precej varna. Od začetka sedanje vojne je potovalo 6000 angleških ladij v oboroženem spremstvu. Od teh so jih potopili Nemci samo 12. Druge torpe-dirane in potopljene ladje so vozile same in na lastno odgovornost.
Angleški 1485 tonski rušilec »Grenville« se je potopil zadnjo soboto v Severnem morju zaradi mine ali nemškega torpeda. Rušilec je bil najmodernejši iz leta 1935. Posadke je imel 189 mož in častnikov. 108 je bilo rešenih, osem je mrtv-vih, 72 pa jih pogrešajo.
Tri velika angleške in dve nemški podmornici so bole potopljene v zadnjem času.
12 angleških ladij v skupni tonaži 34.000 ton je ^ilo potopljenih od nemških podmornic, min ter letal v času od 7. do 13. januarja.
Na Kareiijsliem bojišču so ujeli Finci tri ki-
cvetiem v roki in z godbo. Iz zauadne Poljske ¿tajske komuniste, kateri so se mudili slučajno v pred nemškimi vojaki pobegli judje so se na-i Moskvi, a so jih pod pretnjo a smrtjo prisilil k selili v vzhodni Galiciji. Pridružili so se bolj-^vojakom-
ševikom kot zvesti sodrugi v preganianju' kristjanov. Najvišji vladni komisar v Lvovu ie jud, prav tako tudi v drugih večjih kraiih.( Tudi v tajni policiji, ki zasleduje duhovnike, in veri vdane laike, so iudie zavzeli na j vpliv-i neiŠH mesta. Dokaz, da je judovstvo nepo-1 boljšljivo.	1
Prvi oddelek ameriških prostovoljcev je dospel na Finsko v prvi polovici minulega tedna.
Gospodarji sovjetsko Rusijo so judje, saj je bilo od 24 voditeljev prvega revolucionarnega gibanja 23 judov. Med 244 revolucionarji, ki so bili v spremstvu Lenina poslani 1. 1917 v Rusijo, je bilo 170 judov. Danes je v osrednjem odboru ruske komunistične stranke 56 članov, ki so tudi po večini Judje. V zadnjih dveh letih je bilo med 17 sovjetskimi veleposlaniki 14 judov.
Vojna stane donarja
Vojne stanejo mnogo denarja. Tako je bilo v preteklosti in velja še v povečani meri za današnji čaa.' Država, ki ae fipusti v vojno, mora vačunatl, da bo stanje zahtevalo od nje velika denarna bremena. Svetovna vojna je obremenila Nemčijo za 150 milijard mark. Prvi dve leti so Nemci potrosili okoli 50 milijard mark, tiotje in četrto leto pa 100 milijard mark. Z davki so dobili samo 23 milijard mark. Vojna posojila ao vrgla 90 milijard mark. Danes je denarno gospodarstvo v Nemčiji predrugačeno. Kakor je nedavno povedal sam državni pod tajnik v nemškem finančnem ministrstvu, upa nemška vlada, dt bo 3 povišanimi davki zdaj I boljše izhajala kakor v i
Avgust Senoa~-
Povest iz vaškega življenja
31
■Dosti, veliko, praviš?« je zašepetal Mikica.
»Veliko, veliko.«
»Ali bo še dobil?«
»Bo! Pojutrišnjem so volitve; če zmsrgRjo novi gospodje, bo dobil ta capin tri sto goldinarjev n? roko. Tako je dogovorjeno.«
»Tri sto goldinarjev?« je zazijal Milrica.
»Da, da! Ni šala: trideset glasov. No, ali bodo ti neumni Jelenjčani giedali, ko jim po volitvah pridem, j: bobnom pred vrata. Ha! Ha! Ha!«
»Ha! Ha! Ha!« se je Mikiea po aili nasmejal, čeprav mu ni bilo na smeh. »Ali stara gosposka nič ne dela, ali nimajo lcortešev?«
»Imajo! Toda kaki so to ljudje? Vse hočejo z lepo besedo, brez podkupovanja, ampak prazna je najlepša korteška pridiga, če pri tem ne cingljajo kozarci in ne frfotajo bankovci. Kmetov nimajo, to dobro vem, naši Imel je so čebele, ki samo na gotov med sedajo. Stari gospodje imajo samo enega korteša, to ti je mladi fiškal Audrie, ta ti zna po vražje motati in mazati.';
»Andrič? Andrič? Pa kaj?« se je nasmejal Mikica, »Kaj bo eden proti tolikim? Mi se bomo držali, mi Je-lenjčani, zato se ne boj! No, povej mi, amice, kako barvo bodo imeli naši volilni listki, da se bomo razpoznali!«
»Na rdečem papirju bodo vsa imena tiskana.«
»A stara gosposka?«
»Ti imajo bel papir. Toda pGČakaj, res, jaz imam tu dosti rdečih v žepu. Hotel sem jih jutri poslati v Jelen je, pa je tako bolje.«
»Daj, daj, da jih razdelim!«
»Na! Koliko vas je?«
yTrideset.«
»Na jih štirideset, da so ti pri roki, če se kateri pokvari!«
»Dobro, hvala ti! Dobro, da sem prišel.«
»\mpak pazi dobro, da ti kateri ne uide! Držite jik vkup, da vam beli korteši ne odvlečejo ljudi, ker veš, da oe na naše predmestne kmete ne moreš zanesti!«
»Nič se ne boj, amice, moje oko je ostro, pazil bom ko vrag. Zbogom!«
Mikica je odšel. Zunaj šele si je lahko oddahnil, tu šele je lahko zaškripal z zobmi. Resnica torej! Luka ga je zavrgel, Luka ga je ogoljufal, Luka ima vse svoja ctotake v malhi in še jih bo dobil, dobil jih bo pojutrišnjem. Luka bo postal bogat kmet, uničeni Martin se bo moral vdati bogatemu beraču, dal mu bo morda celo hčer.
Spomin ja jmo se v nioSiivali rajnih!
V najlepši mladeniškl dobi je umrl 22 letni Kiklov FranCek, doma v Gradišču pri Mariji Snežni. Poln kipečega življenja je šel k vojakom, kjer si je nakopal neozdravljivo bolezen. Bil je miren fant in poslušen sin svojim staršem. Kljub hudemu mrazu so ga na zadnji poti spremljali številni znanci, pevci so se pa poslovili od njega z žalostinko, g. župnik Vršič pa z ganljivim govorom, žalujočim staršem in se-etrama naše iskreno sožalje!
Vzorna cerkvena pevka je umrla dne 10. januarja pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Pokojna Katarina Vodeb, rodom od Sv. Jurija ob juž žel., sestra sedanjega g. organista, je bila skozi 65 let svojega življenja čisto ogledalo naših deklet. Naj v miru počiva!
Dolgoletni naš naročnik umrl pri Sv. Barbari pri Mariboru. Dne 8. januarja 1940 je umrl v Zg. Koreni Mihael Krajnc, po kratki pa hudi bolezni, previden s tolažili svete vere. Bil je dolga leta tudi naročnik »Slov. gospodarja«. Na sedmini se je nabralo za novo bogoslovje 100 din.
Smrt mlade matere. Nad vse žalostno so zapeli zvonovi pri S. v J u r j u ob Sčavnici in so naznanjali vest, da je za vedno zapustila ta minljivi svet mlada, dobra žena, blaga mati, skrbna gospodinja L o j z i k a Divjakova iz Ro-žičkovega vrha, ki je bila šele 25 let stara. Po-kojnica se je ob koncu svojega življenja prav lepo poslovila od vseh sorodnikov in znancev, posebno
pa od sosedov in je že v naprej napovedala svojo smrt. Da je bila pokojnica med ljudstvom priljubljena, je pričal njen lepi pogreb. Pokojnica je bila zvesta čitateljica »Slov. gospodarja« in naročnica »Kmečke žene«. Bodi blagi ženi ohranjen hvaležen spomin, žalujočemu možu in otrokoma pa naše iskreno sožalje!
Smrt v visoki starosti. V S t. 11 j u pri Velenju je umrl v starosti 89 let in dva meseca Martin Voh. Rajni je bil sorodnik že davno umrlega Jerneja Voha, lavantinskega stolnega kanonika. Svetila mu večna luč!
Smrtna žetev pri Sv. Marjeti niže Ptuja. V torek, 16. januarja, je umrl zadet od kap' Jožef Segula, preužitkar v Placarovcih. V mlajših letih je bil dober posestnik, zelo skrben gospodar in dolga leta brodar na brodu na Dravi pri Zavrču. Bil je tudi mnogoletni lovski paznik, vendar je bil vkljub svoji službi priljubljen med ljudmi, ker je bil dober mož. Po vojni je z več Jsočaki pomagal k nakupu novih zvonov za žup-no cerkev. Na stara leta je s svojo ž~no prebiral »Slov. gospodarja«, katerega mnogo let naročnik 1e bil, ter delal iz lesa škafe in domače orodje, da si je tako kraišal večer življenja, ki mu je zatr>n'l v 72. letu starosti. Na1 mu sveti večna luč!
Bog je poklical k sebi vzorno matsr. Iz P r e -1 c <* rri Koniicah poročajo: Po kra^kt bolezni je poklical Bog k sebi 59 letno Frančiško K r a 1 n c. Bila ie vzorna žena svojemu možu in skrbna mati sedmim otrokom. Kako je bila spo-
štovana daleč na okrog, je pričal njen pogreb. Od blizu in daleč so prihiteli, cia jo spiemijo na zadnji poti. Pii odprtem grobu se je poslovil od pokjnice g. arhidijakon Tovornik z ganljivimi in v srce segajočimi besedami. Blaga mama, počivaj v miru in uživaj plačilo Vsemogočnega, katerega si si želela! žalujočemu možu in otrokom .iaše iskreno sožalje!
Smrt gojenke Dekliškega krožka v P o 1 j č a -n a h. V nedeljo zjutraj je umrla Mlakarjeva Z o r k a , gojenka Dekliškega krožka. V petek je še bila v šoli, v soboto zvečer je pa že moral g. kaplan k nji na spoved. Pogreb se je vršil v torek dne 16. t. m. ob 10. uri. Nosile so jo dekleta v krojih. Pogreba se je udeležila vsa šola z učitelj-stvom ter vsa dekleta Dekliškega krožka v krojih. V imenu šole se je poslovila od rajnice so-učenka Potočnikova in šolski pevski zbor z žalo-stinkami. Vsem sorodnikom, predvsem staršem naše iskreno sožalje, njej pa naj sveti večna luč!
Posestniški sin umrl v Malih dolah pri Vojniku. Vsemogočni je poklical v večnost V cvetu let Franca Slemenšek, posestniškega sina, ki je po hudi in mučni bolezni v starosti 30 let preminul. Pokojni je bil fant mirnega in blagega značaja. V državni graničarski službi si je nakopal hudo bolezen, da je moral v zagrebško bolnišnico, od koder se je neozdravljen vrnil domov. Prosil je za državno podporo v svojem mučnem položaju, a je ni dobil. Kako je bil pokojni priljubljen pri svojih tovariših in znancih, je pokazal pogreb. Poslovilne besede na domu sta spregovorila njegova prijatelja Terjašek Fr. in Lipovšek Karel. Mladi fantje so v svitu zim-
Spomenik miru na meji med Kanado ln Združenimi državami
Finska vojaka čistita kuhinjsko posodo pri zamrznjenem vodnjaku
General Gort, poveljnik angleških čet na Francoskem, s častniki

Japonski cesar Hirohito posluša poročilo na manevrih
Luka, ta Luka se bo vrnil med poštene ljudi in bo postal pošten človek. A on, Mikica? On bo ostal zadnja reva na svetu, njemu, meščanskemu sinu, se bo godilo slabše ko temu pankrtu, temu beraču, temu hudobnežu, zaradi katerega je dvakrat skoval zločin. Ne, ne, ne, ne! Pisar je škripal, vsa kri je plamtela v njegovih žilah, kolena so mu klecala, ustne in roke so drhtele od jeze — ali pri vsem se je smehljal, tako zadovoljno, tako veselo smehljal, kakor da mu je padla v krilo največja sreča tega Bveta. Počasi, zamišljeno je krenil v krčmo, da se okrepča e žganjem, a ko se je začelo mračiti, ko ga nihče ni videl, se je odplazil k mlademu odvetniku Andriču.
VIL
Dva dni je minulo od onega nesrečnega požara v Martinovi hiši. Bil je lep veder dan. Sonce je sipalo svoje jasne žarke skozi odprta okna sobe, v kateri je stan Mato Pavlekovič ležal na postelji. Zunaj je na veji go-stolel škrjanec; zdaj eden, zdaj drugi vrabec je skočil na okno, nagnil glavico, kakor da bi rad na Mata pogledal, pa je začivkal in odfrfotal. Od daleč so se iz mesta oglašali zvonovi, kakor da angeli pojejo.
Vse je bilo tako prijazno in toplo, da je človeku duša od milote drhtela.
Mato je držal levo roko na prsih, njegovo srce se je odpiralo svetu, kakor se cvet odpira soncu.
Lep je svet, lepo je živeti, mirno, pohlevno živeti, huda je smrt, težko je umreti, za vedno zapreti oči, za vedno prekrižati hladne roke.
Mato je bil že na robu groba; le malo, pa bi ga bila pobrala smrt. Kako je srečen, da se je rešil, da ga je rešil sin, da lahko gleda, čuje, občuti!
Iznenada se mu je oko zmračilo, ko je pogledal na okno. V jasni podobi sveta je zagledal nekaj, kar je to lepo podobo kazilo. Na Martinovi strani je stršalo v zrak suho, črno vejevje ožganega drevja. To je Matu zasenčilo dušo. To vejevje tam je bilo znamenje žalosti in smrti. Ah, tudi on je imel na svojem zdravem telesu suho vejo, njegova desnica je bila trda, mrtva.
Ta hip se je ustavil voz. Bolnik je zardel in obrnil oči proti durim. Vtem je vstopil mlad duhovnik z An-drom. Mato se je malo nasmehnil.
»Hvaljen Jezus!« ga je pozdravil duhovnik.
»Na vekomaj!« je odzdravil Mato.
»Kako je, kum Mato?«
»Hvala, bolje, prečastiti.«
»Vaš sin je prišel pome. Rekel je, da me kličete. No, tu sem. Kaj bi radi, kum?«
»Bilo mi je hudo, zelo hudo, gospod. Duša ml je bili že na jeziku. Moj dobri sin me je rešil smrti, šel je po doktorja pa sem mu rekel: Andro, ko si pripeljal doktorja, pripelji mi tudi duhovnika! Hudo me je pri-
svetovnl vojni. Davki, ki so 1. 1933. znašali v Nemčiji sedem milijard mark, bodo v novem ororačunskem letu znašali že 24 milijard računajo, da bo Nemčija lahko kos nalogi, ki ei
jo je zastavila.
★
»Večni« državni sporazumi Neki romunski zgodovinar je dognal, da je bilo vsega skupaj sklenjenih 8000 državnih sporazumov, ki naj bi po besedilu držali ra večno. Vendar je povprečno ta večnost trajala samo — dve leti! *
MM v kožnhn Znano je, da razmerje med malo miško in ž -n-skim spolom ni baS naj« boljše. Jako zanimiv donesek k temu poglavfu prirodoplsja nam nuj« razprava, ki J« bila ne-
skega sonca ponesli njegovo truplo gori proti Črešnjicam. Po sv. maši zadušnici je g. župnik Hlastec opravil mrtvaške molitve. Pevski zbor mu je zapel pesem v slovo. Zadnji govor je Imel Ciril Kroflič. Dobri Poglovšekovi rodbini sožaije! ljubljen, kar se je videlo posebno na njegovem pogrebu, katerega se je udeležilo lepo število ljudi. Naj počiva v miru, a domačim izrekamo evoje sožaije!
Smrt v visoki starosti. Prejšnji teden je po kratki bolezni spreviden s svetimi zakramenti v visoki starosti 85 let mirno v Gospodu zaspal posestnik Zver Štefan iz Nedlice. Pokojnik Je bil dolga leta župan bivše samupravne občine Nedlica, zato je bil med ljudmi zelo pri-
Kap zadela kmeta v Turnišču Dne 11. januarja je nenadoma umrl zadet od srčne kapi Jakiša Franc, posestnik v Turnišču. Naj počiva v miru, a preostalim naše sožaije!
Vzoren narodnjak umrl v visoki starosti v Podčetrtku. Matevža Pajka ni več med nami, preselil se je v večnost dne 16. januarja zjutraj. Bival je v svoji hiši v Imenem 9 in dosegel starost 84 let. V njem smo Izgubili vzor kristjana in narodnjaka. Vera mu je bila vodnica v vsem njegovem življenju. Ljubil je molitev doma in v cerkvi, prejemal rad sv. zakramente, k službi božji je redno hodil navzlic visoki starosti, besedo božjo je s spoštovanjem in vnemo poslušal. Vere ni Izgubil, akoravno je potoval daleč po svetu, ln tudi ne svoje narodne zavesti S ponosom se je spominjal nekdanjih borb, ki s-jih je udeleževal v fronti g. dr. Korošca v lju-
bezni za svoj narod in v vnemi za njega dobrobit. V njegovo hišo so smeli prihajati le časniki odločno verskega in zavedno narodnega duha. Bil je dober sosed, pravičen do vsakega, potrpežljiv do primerne meje in vedno skromen tn ponižen, še pri zadnjih volitvah so mu pomazali hišo radi odločnega njegovega nastopa za slovensko stvar. Bil je vzoren značaj, kakršnih je malo najti. Zato je bil spoštovan in ljubljen daleč naokoli. Navzlic mrazu so ga spremili na njegovi zadnji poti prijatelji od blizu in daleč in se s potrtim srcem poslavljali od njega. Velikemu prijatelju duhovnikov je spregovoril v slovo domači g. župnik, njemu, ki je bil dolga leta cerkveni ključar, so zapeli zadnjič v pozdrav cerkveni pevci na domu in ob grobu. Nalteže so se od njega poslovili žena ln dve hčerki, ki Jim je bil tako vzoren in
ljubeč ter skrben družinski oče. Bodi mu Bog plačnik za premnoga dobra dela! Družini Pajkovi naše iskreno sožaije!
Skrben gospodar in nad 50 let naročnik naSe-ga lista umrl. V S t. V i d u na Planini je umrl skrben gospodar in oče Franc Kol man, ki je bil nad 50 let naročnik »Slov. gospodarja«. Poročen je bil 48 let z Antonijo, roj. Zakošek, ki je sestra g. Zakošeka, župnika v Venčeslu pri Slov. B;strici. V zakonu se mu je rodilo 16 otrok, ž vi jih še deset, najstarejši med njimi je g. kaplan v Rušah. Bil je katoliški mož in dober oče. Imel je lep pogreb. Spremljali so ga trije gg. duhovniki in dva gg. bogoslovca. Naj v miru počival Domači pevci so mu lepo zapeli na domu in ob grobu. Vsem najlepša hvala! — žalujočim naš« iskreno sožaije!
P o
pesi
Kozjak
Remšnik. Stara pratika kaže dva sejma na Remšniku, zdaj pa dobi še dva zraven, tako se sliši. Avtomobilska cesta na Remšnik pa je Se taka, da nobeden ne pride. Lani je bil neki vinski trgovec, zato se bodo sejmi zaenkrat vršili niže doli proti Marenbergu, to bo pa tem bolj prav, ko bodo lahko vso živino iz svojih remšniških
hob na sejem postavili, svoje bogate zaloge blaga pa pripeljali, potem bo sejem večji kakor kak perzijski bazar! Zajfe ni, luga tudi ne, ko nI bukovih drv, potem se pa perilo zapere in postane žuto, to bo pa pobožnim spet prav, ko žuto perilo in bele duše pasajo skup, to je cerkvena barva! Eno v drugo in gospodarstvo bfl v redu!
davno v Londonu. Pri tem pa niso razpravljali o živi, marveč o mrtvi miški, ki je, ko je bila še živa, po kakem nesrečnem slučaju zašla v podlogo kožuha ln se je ondi zadušila. — Vprav ta kožuh pa je zadnjo zimo kupila Miss Alice Thistle v neki londonski trgovini. Cez nekaj tednov Je morala priznati, da njen dragoceni kožuh strahovito smrdi po gnilobi. Nihče ni mogel pojasniti, odkod bi izviral ta neznanski smrad po mrhovini, dokler nI neki strokovnjak vzel kožuh v roke in je izza podloge iztrebil že vso gnilo miš. Miss Thistle je dobila hud živčni pretres. Ker Ji Je misel na to, da le več časa s mrtvo mi-iko na sebi hodila okoli, »zbuiala najhujšo domišljija Morala Je iti za reč tednov v cdr&vUiMe
jelo; mislil sem, da je že kraj. To trešči v človeka kakor strela. Za hip živ, za hip mrtev. Zdaj sem, hvala bodi Bogu, še pri zadnjih vratih ušel smrti, toda star sem in če me drugič j)rime, bo tudi doktor prepozno prišel. Zato sem vas klical, gospod. Rad bi se z Bogom spravil, ker mislim, da je prišla name kazen božja.«
»Prav ste si namislili, kum Mato. Človeško življenje je v božjih rokah ln nihče ne ve, kdaj pride zadnja ura.«
»Hvala vam,« je prikimal Mato.
Duhovnik se je obrnil k Andriju, ki je stal pri nogah postelje, nakar je mladenič odšel. Mato je ostal sam z duhovnikom. In povedal je služabniku božjemu vse, kar mu je bilo na srcu. Kaplan je mirno poslušal dolgo spoved in, ko je opravil sveti obred, je rekel:
»Dragi kum, skesali ste se pred Bogom, ponižali ste srce svoje, odkrili ste mi vse, kar je zapisano v vaši duši. Prav je tako, Bog vam bo odpustil, kakor vam jaz v njegovem imenu odpuščam. Toda poslušajte še eno besedo! Ne govorim vam zdaj kot duhovnik, ampak kot orijatelj, ki mu je pri srcu vsak človek, dober ali hudoben. Bog je večna ljubezen, njegova ljubezen je ustvarila svet, ustvarila nas, njegove otroke, iz te ljubezni je Božji sin dal svoje življenje na križu za nas grešnike. Vsemu svetu je največji zakon ljubezen, edino ljubezen je porok za pravico, za mir, za red. Zato nam tudi zapoveduje sveta postava: Ljubi Boga čez vse, svojega bližnjega pa
kakor samega sebe! Ta bližnji pa ni le oče, mati, brat, žena in otroci, ampak vsak človek na svetu. Vsakogar moramo ljubiti, vsakomur moramo odpuščati; če pa nas premaga huda kri, jo mora pamet zopet umiriti. Kaj bi bilo z nami ljudmi, če bi šli kakor zverine drug na drugega, če bi vsakdo vsakomur hudo želel in škodoval? Ljudje bi se med seboj poklali, človek bi bil zver, ne bi bilo reda ne zakona, ne pravice, ne sreče, ne blagoslova, ta zemlja pa bi bila žalostna puščava, kjer ne bi vladal plug, brana, kosa in srp, ampak nož, strup, puška in gor-jača. Da, kum, vi ste grešili proti temu zakonu ljubezni, 3 hudobijo ste se spravili nad soseda, ki ga vse pozna kot noštenjaka. Sprli ste se z njim — pa zakaj? Za brazdo zemlje, za ničvredno drevo, kakršnih imate dosti v svojem vrtu. Ali ste pomislili pri tem na one zadnje brazde, v katere se seje mrtvo truplo, ali ste pomislili na ono zadnjo pravdo, v kateri je sodnik sam Bog? A11 niste oomislili, da je prijateljstvo in dobro sosedstvo levSe drevo od ničvredne, črvive slive, ker prijateljstvo in dobra soseščina nosita zlate sadove do desetega kolena, sovraštvo pa je strup, ki nam kuži kri, pamet in poštenje. Vidite, naše življenje je kratko, ali je vredno, da Bi ta kratki čas sami zastrupljamo? Bog je dal našemu narodu zdrave roke in bistro pamet; ko bi živeli in delali pošteno, bi se lahko postavljali pred vsem svetom. Tako pa se vdajate strastem, norite, tratite čas, pozabljate na delo,
Angleška princesa Marija kot sestra Rdečega križa i londonski bolnišnici
Nemški vojak t ročnimi granatami pazi v strelnem jarku na gibanje nasprotnika
Finski vojak na straži pred svojim domom, katerega je porušila sovjetska letalska bomba
Podmornica je torpedirala paral k. Mornarji in potniki so se ta tekli v rešilni čoln
Dravsko pa!;c
Sv. Martin pri Vurbergu. Na sedmini za pokojnim 1'rančem Koser, posest, iz ZaverSke vasi, ao žalujoči počastili njegov spomin z zbirko za mcv*> oogosiovmoo v Mariboru 152 din. Daroval cem iskrena hvaia!
b'.. Lovrenc na Dravskem polju. O zimi, ki nas stiska, smo zadnjič pisali. Vem&, koiiku stopinj pou ničlo je bilo najn.žje pri nas? Ravno 24! — Na.< ljubi »Slov gospoaar« je o praznikih postai hišni prijatelj ogromne večme vseh hiš v fari. Samo v Apačah ga je nanovo naročilo 56 družini
Slovenska l&taiina
Murska Sobota, fo vsej Sloveniji je znano, da nai*a, rn^aopoia spaua med eno najdrazj ji mes v bioveniji, zaxo jo ouo upia.s«čeuo sti«niljanj«i tukajšnjega usiužbenstva v tovarnah, da so zahtevati zvišanje svojm prejemkov. Njih trud pa ni bil brezuspesen, Ker so tovarne ¿msiiko, Šiftar in Cvetic zvisaie piaee svojih usiužbencev, in sicer tovarna Lenko za 15—30 %, a osiali dve za 10 %. — Pretekli teden 16. t. m. se je poslovil od tukajšnjega okrajnega načels.L.va ter o išči na novo siužDenci meato v cernomelj. pol. upr. pristav g. Zebavee Franc; na njegovo mesto, je prišel pol. upr. pripravnik g. Vetrovec Vencesiav, ki je dosiej službaasJi v Beogradu in v Ljutomeru. želimo mu, da., bi se pri nas prav dobra počutil!
Murska Sobota. V nedeljo, 14. januarja, je bii v Soboti ustanovni občni zbor osrednje kmetijske zadruge za Prekmurje. Udeležba je biia z;io velika. Ta zadruga nam je biia že zdavnaj potrebna, pa smo veseli, da je vsaj zdaj ustanovljena. če bi že prej imeli to zadrugo, bi lepi milijoni osiali v Prekruurjti med najim ljudstvom. Saj nam je znano, da so ¿amo v zadnji sezoni prekupčevalci jabolk zaslužili 150 milijonov dinarjev. Še hujše je pri živini in drugem blagu. Največ zaslug ima, da je prišla zadruga do živ-ljuija akademik Titan iz Kroga in šef borze dela v Soboti g. Kerec. Za predsednika zadruge je bil Jzvoljen Kerec Franc, šef borze dela, za podpredsednika g. Vojkovi« Jžef, župnik v Soboti. V odboru je tudi akademik Titan in naša dekana. Nekateri »prijatelji« našega ljudstva so so postavili seveda tudi proti tej zadrugi in še Zciaj rovarijo. Bodite mirni, ker bomo drugače začeli sumiti, da ste podkupljeni od tistih, ki so do sedaj naS narod izžemali. želimo zadrugi obilo uspehov. — Združenje trgvocev v Murski Sobota si je nadelo lepo nalogo, da bo o božiču obdarovalo siromašne otroke v naših obmejnih iolah. Akcija je nad vse lepo uspela. Bilo je razdeljenega blaga v vrednosti okrog 11.000 din. Združenje je samo prispevalo iz lastnih sredstev 5000 din, ostalo so prispevali trgovci v našem soboškem a rezu, največ seveda iz Sobote same. Nekateri so res lepe svote darovali. Vse obsodbe so pa vredni nekateri trgovci »milijonarji«, ki so prispevali le par dinaijev. Tem trgovcem je dalo bogastvo naše siromašno ljudstvo in ».daj Vidimo, kako oni vračajo našitm siromašnim otrokom ta denar. Naše ljudstvo mora že enkrat
postati zavedno in prezirati take trgovce. O nekaterih teh trgovcih prav.jo, aa imajo celo do i.0 milijonov fe^tovme in če taK trgovec da 20 dinarjev za siromake v a rezu, je po našem mnenju le norčevanje. Je vseeno, če so ti trgovci žuii ali ne. Da^eč se ognimo takih trgovin. — V sredo, 17. januarja, je bilo zborovanje JRZ za soboški okraj v Prosvetni dvorani. Poročali so nam gg. Snoj, bivši minister, Marko Kranjc, i^jnik JRZ in Bajlec, bivši po&tanec za naš okraj in rredsedmk JRZ za naš srez. Ljudi je bilo dost m so bili z zborovanjem nad vse zadovoljni.
Cftttkev». Pred nedavnim je bilo kolavdirano poslopje tukajšnje osnovne šoie, ko jo je zgra-0d gradbenik gosp. Sraka iz Murske Sobote in Ki bo v ponos vsej obmejni okolici. — Ker je oaša fara razpisana, zato upamo, da kmalu dobimo novega župnika.
Turnišče. Ker tudi pri nas nameravamo ustanoviti krajevno kmečko zvezo, zato je kmečka zveza prejšnji teden, 10. t. m., v okvirju krajevnih kmečkih zvez v lendavskem okraju priredila predavanja, katerih se je kljub hudemu mrazu udeležilo lepo število naših posestnikov, ki so predavanja ¿¿rav pazljivo poslušali. Med predavatelji je bil tudi zastopnik kmečke zveze gosp. profesor Jože Potokar U Murske Sobote, ki rtam je poleg drugih natančneje obrazložil pomen organizacije kmeta v svoji kmečki zverr. .er nas je v spodbudnem in vnesenem govoru navajal k vztrajnemu delu, ki ne bo le v korist posamezniku, temveč skupnosti !n s tem vsemu narodnemu gospodarstvu. Kajti naša moč je le v složni skupnosti! želeli bi, da bi se sJična predavanja večkrat ponavljala, ker se iz njih mnogo naučimo. — V četrtek, 11. t. m., nas je zapustil Klepec Jožaf ml., trgovec z mešanim blagom in usnjeni ter je odšoi v Dol. Lendavo, kjer je v dosedanji trgovini Blau in Bartoš odprl na novo trgovino, a na njega*© mesto je prišel k nam njegov brat g. Julek.
Dol. Lendava. Dar os teden smo na tem mestu poročali, da je malo čudno, da je naša ena' izmed največjih far v Prekrnurju že dalj časa brez organista. Sedaj pa že lahko pižamo, da smo ga dobili v osebi g. Lutar Štefana, ki je doslej služboval v Crensovcih. — Za višjega prometnika je k nam premeščen iz Varaždina gosp. Jožef Sle-kovec.
SlovensSte gorice
Sv. IVfarjeta ob Pesnici. Na sedmini po pokojnem Karlu žugnian je nabral upokojeni šolski upravitelj Mirko Vauda za novo bogoslovnico v Mariboru 100 din. Blagim darovalcem iskren Bog plačaj!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Ker se je po vseh Slovenskih goricah začelo izpopolnjevanje naših sadovnjakov in vinogradov, smo se tudi mi potrudili k zboljšanju našega sadjarstva. Hvala Bogu nam to ne dela nikakršnih ovir, ker imamo v svoji sredi moža, ki se mnogo trudi in si prizadeva dvigniti našo sadjarstvo. Začeli smo se ravnati po njegovih poučnih predavanjih. ruyv«č pa po njegovih zgledih. Saj to nam priča njo-
f gov krasno zasajeni in obdelani sadovnjak, kateri je že mnogokaterega mimo idočega ustavil in spravil v presenečenje. Po petletnem delovanju v naši župoiji nam je naš- Joško Klipčid nabavil mnogo mladih drevesc najboljših sort, katere je sam izbral in smo mu za to iz srca hvai ležni, ker bujno rastejo. Ima pa tudi lepo ureja no skladišče za shranjevanje namiznega sadja pod skednjem. Ker ni mogoče omeniti vseh njegovih zaslug in trudapolnega dela, se držimo pregovora, ki pravi: Besede mi če jo, zgledi vlečejo.
Haloze
Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja klet g. Ku.-reša iz Spuhlje, katero je imela v najemu >Vl-nar3ka zadruga«, je dobila novega lastnika iz Kranja, ki namerava tukaj imeti založno klet za svojo vinsko trgovino. »Vinarska zadruga« je že odpeljala vse vino v lastno zadružno klet v Ptuju, kjer ima ogromne sode. Tako imamo že sedaj tri založne kieti. Upamo, da bo četrta, ki je v Ptuju, dobro napredovala, da bi lahko v bodoče zadovoljevala željam vseli zadružnih članov, od katerih naj jemlje ves vinski pridelek, kar ji doslej še nI bilo mogoče, ker je pač v*ak za-čatek težek. Nadejamo se pa tudi od novega lastnil-a kleti na KoraSovem, da bo imel vsaj toliko smisla za svoj ugled in ugled svojega vina, da bo kupoval samo naša haloška vina, s katerim se hrvatska ne morejo meriti. Vinogradniki pa izražajo željo, da naj se vpiše -na kontrolni list tudi kakovost vina po alkoholnih odstotkih in &st mora vino tudi pri točenju imeti isto kvaliteto, ne pa da človek zahteva kje na Gorenjskem haložana, ga Dlača po 20 din liter, dobi pa šmarnico, katere v Halozah niti nimamo, povrh na te še g'ava boti. Kakršno vino kupec kupi, tako mora točiti'. To je glas vinogradnikov iz Haloz.
JParadii pri Sv. Barbari v Hakszah. Tukaj vlači* huda zima. Ponekod so po hribin veliki zameti, da ne more človek nikamor ai deca ne v šolo. Napravimo si tir sosed do soseda. Petroleja ni in tudi sveč ni več dobiti. Karbid se sicer doni, pa nimamo takih svetilk, ki bi bile varne, da jih plin ne raznese. Tisti, ki imajo usodo razsvetljave v rokah, bi bili morali priskrbeti nadomestilo, ako so že zanemarili nabavo petroleja. Razni obrtniki, kakor čevljarji, krojači, ne morejo delati brez luči, dan pa je prekratek. Iz tega je razvidno, kako nujno je potrebno, da že enkrat tudi v Haloze dobimo električno luč. Povsod jo že ima ■•o, samo za Haloze se predolgo odlaga z elektrifikacijo. Kako je hudo v hišah brez luči, posebno če je v hiši boln'k in majhna deca! Sramotno jo za sedanji moderni čas, da si moramo svetiti a starinskimi svetnicami na olje, kakor v davnih časih, in ki spadajo že davno v muzej. Človek ne more pri taki luči, ki trepeče in se kadi, ne brati ne pisati in še zrak v sobi kvari. Banovina mora letos v proračun staviti vsoto za preskrbo Haloz z elektriko in vsi bomo s tem zadovoljni, ne pa samo po Kranjskem.
Ali si Ž€f obnovil DSfOČniRO ?
prepirate se tujcem v korist, vsak vas po svoji mili volji suče in obrača, krčma vam je cerkev, kletev vam je molitev; vaša vas pa ni čebelnjak, kjer bi marljivo in složno gospodarili kakor čebele, ampak je kr.tmjak.?.
»Res je, ree!« je vzdilmil kmet.
>Vi ste sosedu prav tedaj, ko ga je nesreča zadela, nakopali pravdo.. Ati' ste imeli kaj od tega? Njemu ste škodovali, sebi niste koristili. Vi ste prisegli s svojo desnico, da med vami in rtjtm ne bo več prijateljstva — prisegli ste na greh in gfej+e, posušila se vam je desnica, to je kazen božja, ker se m3tc ravnali po zapovedi, ki nas uči ljubezen. Vi ste odtrgali srce svojega poštenega sina od pridnega dekleta, ker je Mart;nova hči. Da, Bog je napovedal, da je starše treba poslušati, toda . tarši morajo biti taki, da jih bodo otroci po pravici mogli poslušati. Hudo ste grešili, Ivfato, toda odpuščeno vam bo, če se pokesate, Če popravite, kar ste hudega "torili, če iz svoje duše iztrebite zlobo, zavist in mržnjo, če boste v svojem sreu hranili mir in ljubezen. Tedaj, Mato, bo zrastel blar goslov tudi pod vašo mrtvo roko.«
»Lepo ste rekli, gospod,« je odgovoril kmet in vzdih-nil. »Rrsnico ste povedali. Hudo me peče vest. Bil sem neumen, Bog mi odpusti grehe! Ni mi prišlo to iz hudobije, hudoben nisem in po pravici nikomur na sv«tu ne želim nič hudega. Ali včasih človeku zmešajo gla /o. Ta prekleti potepuh, t« pisar, Bog mi odpusti, s« mi j« »wedH
na dušo kakor konjaka muha pa je hujskaL in šeul, dokler se nisem dal premamiti. In zakaj.? Prav ste povedali: zaradi piškave ničvredne slive, strela jo skreši! Pa veste, kri je ogenj; ia iskre postane plamen pa gre d»lje in dalje, šlo bi do puške in sekire, ko bi ne bilo pametnih ljudi, ki nam kolesa v glavi popravljajo. Pa mi je prav, sam sem si kašo nadrobil, moral sem jo pojesti, oni lump fiškalaki, tisti Bradic, pa se smeji. Ničesar nisem dobil, včeraj pa mi je po sodišču poslal debal račim. Martin mora plačati, ker je pravdo izgubil, jaz moram plačati, ker sem pravdo dobil, ia ne jas ne Martin nimava. od vsega tega nič kaKur zamero, povrh sva. še otrokoma žalost prizadela. Kar ste mi vi zdaj rekli, to mi je ponoči srce reklo. Čudne misli so mi prišle, ko so drugi spali: o vsem, kar se je z menoj zgodilo, kako bi že lahko v črnem grobu ležal, ko bi me moj sin ne bil rešil. Dober je moj Anarrja. Bog mu daj srečo! Ko sem ga zaradi Martinovega dekleta zadel v srce, ja od žalosti šel zdoma, da bi si poiskal službo, toda srce za očeta ga je prignalo — in o pravem času. Vse to mi je reklo nocoj srce in nisem se mogel ubraniti žalih misli. Tudi Martina, sem se 3pomnil in svojega velikega greha, zaradi katerega mi :'c Bog vzel desno roko. Prav mi je, naj se zgodi božja volja! ilvala Bogu, da sem ostal živ in da morem popraviti, kar sem pokvaril.«
(Daljo sledi)
in je od krzna rja zahtevala sto funtov odškodnina in da mora vzeli, kožuh nazaj in ga jI plačati. — Sodišče pa" to miSjo dramo ni smatri-la tako resno in je obsodilo krznarja le na X funt kazni.
*■
Nenavaden kuhar Kuharji, so morajo obl» -ajno pokoriti volji svojih gospodarjev. Največji kitajski kuhar Huaag-Čing-Lin, ki je nedavno umri v 04. letu starosti, pa je delal obratno. Kuhal je samo za takšno goste, ki so se zadovoljevali z njegovim jedilnikom. Za svoje pojedine je sam določil uro. število in vrstni -ed jedi, na koncu pa ceno. Obeda, ki ga je pripravljal, s» se smele udeležiti samo oeebe, ki so mu biie po-vSeči.
★
ec
c h a t w
o v s h
Novodobni biriči
Kmet je trpin že od nekdaj. Boril se je za svobodo in jo dobil pred 92 leii (1. 1848). Težka je bila ta borba za zemljo. Kri je tekla, preden so zginili plemenitaši. Teh sedaj ni več, a kmet je «stal. Toda, ko se je začelo svobodno gospodarstvo, so se pojavili razni brezvestneži, ki nadomeščajo nekdanje graščake. Ti mogotci so resnico -pGuepjUi, pravico pa zavrgli, na njih mesto pa povzdignili laž in krivico. V službi teh mogotcev so novodobni biriči, razni prekupčevalci m mešeiarji. Vsi ti ljudje bogate na račun kmeta in revnega ljudstva. Ugled j m daje denar in imetje. Kinec je pa na istem kot pred letom 1848, kajti tedaj je bil odvisen od grajske gospode, danes je pa odvisen od raznih špekulantov in denarnih mogotcev. Podjetja teh gospodov nosijo več sfcoodsootne obresti, ki gredo na račun za-aiuzka in blagostanja revnega ljudstva. Vsega te.,a M v toliki meri ne bilo, ko bi ne bilo novo-dcon h biričev.
Tehnika je napredovala tudi v kmetijstvu. Za iazjo .in ooljšo obdeiavo zemlje služijo stroji, za ve„jo rodovitnost umetna gnojila itd. Vse te stvari imajo v rokah denarni mogotci, ki s pomočjo novodobnih biričev drže cene na taki vi-š'ni, da si jih kmet ne more nabaviti. Dobiček je tem ljudem vse, saj cement, ki se izdeluje v naš' državi, moramo državljani plačati po 75 din stot, dočim je isti cement v Egiptu po 19 din stot. l»ov aa dobitkom s pomočjo novodobnih biričev ja vzrok, da povsod po svetu napredujejo, samo .aaš knaat nasaduge.
Da se kmetom tako godi, so si večinoma sam: krivi. Ustanovljene so in 3e ustanavljajo kmetijske organizacije, kot Kmečka zveza, Kmetijska zbornica, zadruge itd. Te organizacije prirejajc sestanke, predavanja, tečaje, kjer se ljudstvo poučuje. Toda 90 odstotkov kmetov za vse to ne ve, če jim pa malo bolj brihten sosed kaj pove, se mu smejejo. Ko pa pride novodoben birič, mu verjamejo, ga ubogajo, se spuste z njim v prijateljske pomenke, a pri tem se jim niti ne sanja da bad-;> v najboljšem primeru ociganjeni.
Spričo teh dejstev bi bilo potrebno, da bi dobila Kmetijska zbornica zakonodajno moč, da bi regulirala cene kmečkih pridelkov in cene industrijskih izdelkov, kajti baš na tem polju Imajc novodobni biriči najbogatejšo žetev. Kmetijska zbornica kot kmečko stanovska oblast naj bo z drugimi, pravimi, nesebičnimi kmetijskimi organizacijami tesno povezana v eno telo, kot nekaka matica. Ta matica bi skrbela za vse, kar spada psd pojm kmetijstva, to je od najbolj pozabljenega hribovskega kmeta pa tja do kmetijskih šol in ustanov. Novodobnim toiričem, izkoriščevalcem kmeta bi se pa naj od strani te organizirane enote poštenega kmečkega ljudstva napovedal neizprosen boj. Ko se bo kmet iznebil teh novodobnih zajedalcev, bo dosegel pravice, ki mu greda, ter s tem postal zaveden temelj naroda in marljiv, nerazvajen, odporen in zdrav državljan.	Martin Stojan.
Pogled nazaj in naprej v trgovini z lesom in
žitom
Les
i>sna kupčija se je v preteklem letu razvijala razmeroma normalne. 'Promet s hlodi, stebriči in remeljni je v teta 1939. estal skoraj na isti višini kot v letu	dočim plohi izkazujejo padec. Nasprotno pa zaznamujejo frizi razmeroma največji porast. Povečal se je promet tudi z deskami in trami. Tram i slabše vrste so se prodajali okrog- 185 din ktibični meter. Kar se tiče cen, je bilo v letu 1939. opaziti znatno podražitev predvsem mehkega, rezanega in tesanega lesa, medtem ko je bil dvig cen hrastovemu temi razmeroma zmernejši. Tudi ccne bukovemu lesu so ostale skorajda nespremenjene. Povprečne cene so bile: smreka in jelka: hlodi III. 165 095 din. trami Ji0—210 din, deske kub. met. 16 cm 370 do 400 din, brac javni drogovi 160—1&0 din kubični meter; hrast: hlodi I/II. 360 do -305 din, neob-robiiene deske 730—760 din kutoičtsi meter; bukev: ireobrobljene deske 260- 200 din kubični meter, železniški pragovi: hrastovi 37—42 din, bukovi 22—24 din komad. V primeri z letom 1938. znaša dvig cen v letu 19S9. 30 odstotkov pri mehkem lesu, pri trdem lesu pa 15 odstotkov! «hrast, dočim bukev la aa 5 odstotkov). Douaa&a poraba lesa je biia znatna, kupčiji!, pa zadovoljiva. Veliko fesa se je pwaWo v «elemlSke In
vojaške svrhe. Lesni obrati so bili skozi celo leto stalno in v polni meri zaposleni. Izvoz lesa je bil nad vse pričakovanje dober v Italijo, kjer so tudi izgledi za bodočnost kar najboljši in tudi cene stalno rastejo. Italija je porabila zelo velike količine zlasti gradbenega lesa za vojaške utrjevalne svrhe, nekaj našega Itsa so pa Italijani prodali naprej v druge države. Izvoz v Nem-iljo nI bil zadovoljiv radi prenizkih cen. Po razmeroma dobrih cenah smo izvozili les v Anglijo, Francijo, Madžarsko in v države na vzhod (Levât). Za bodoče se obeta stalno izboljšanje našega lesnega trga. V tem prepričanju nas potrjuje stalni umerjeni dvig cen. S tem je kriza našega lesnega gospodarstva prestana.
Ž rt o
Moka, otrobi in žito sploh je bik) proti koncu .eta 1939. za 15—20 % dražje kot koncem leta 1938. Edino oves je bil cenejši kot leta 1938. Cene so bile tele: koruza por. Indjija 120—122 iin, bačka pšenica 197—500 din, bački ječmen 172—175 din, sremski oves 152—155 din, bačka ci 160—162 din, štajerska ajda 145—147 din, aanatska pšenična moka Og 300—310 din, debeli pšenični otrobi 120—125 din stot. Kupčija z ži-u>m je bila večja radi znanih odredb, po katerih 30 se morale občine preskrbeti s potrebnimi živili. Vse pa kaže, da se bo kupčija z žitom v letu 1940. še povečala, oziroma bo ostala na tej višini kot je danes.
Posnemajmo jih!
Hrvatska kmečka organizacija »Gospodarska Sloga« je za svoje člane vinogradnike postavila i Zagrebu (Kaptol 28) vinsko klet. V tej kleti îajdemo vina iz vseh krajev Hrvaške, tako iz irvaškega Zagorja, Dalmacije, Srema in drugod. 3otom organizacije Gospodarske Sloge in za-Iružne vinske kleti se zamenjuje vino iz revne Dalmacije za žito iz žitorodnih predelov Hrvaške. Poleg tega Izvažajo zelo vel ko vina iz omenjene kleti v tujino. Vino se prevzema v raznih krajih Dalmacije in zbira v cisternah (velikih sodih). Samo v okolici Splita je bilo potom Imenovane organizacije zbrano okrog 20 vagonov vina. Posebno se tujci zanimajo za vino iz šolte, in bo v ".o svrho na tem otoku v kratkem času osnovana zadružna vinska klet. »Gospodarska Sloga« bo v 'jodoče za vino dobavljala iz tujine po zelo ugodnih pogojih kmetijske stroje in kmetijsko orodje 'ïot pluge, škropilnice itd.
Iz gornjega je razvidno, kako lepo deluje zadružništvo v prid hrvaškemu kmetu. Začnimo jih posnemaj tudi mi, namesto da brezmejno pijan-čujemo, poleg tega pa trpimo na pomanjkanju hrane in dobrega kmetijskega orodja.
Predavanja o zatiranj« San José kapa rja
Da se poučijo sadjarji o nevarnosti San José kaparja, o katerem smo že obsežno pisali, priredi mariborska postaja za rastlinske bolezni predavanja v naslednjem redu v prostorih ljudskih šol: V Jarailni 30. januarja ob 9; v Koša-kih 1. februarja ob 9 v šoli pri Sv. Petru pri Mariboru za spodnji del občine, ob 15 v šoli v Krčevini za zgornji del te občine; v Selnici ob Dravi 5. februarja ob 9; v Dupleku 6. februarja ob 9; v Koreni 6. februarja ob 15; v Sv. Rupertu v Slov. goricah 7. februarja ob 9; pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 8. februarja ob 9; pri Sv. Trojici v Slov. goricah 8. februarja ob 15; pri Sv. Marjeti ob Pesnici 9. februarja ob 9; pri Sv. Antonu v Slov. goricah 12. februarja ob 9; pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 13. februarja ob 9; pri Sv. Ani v Slov. goricah 14. februarja ob 9; v VeJki 15. februarja ob 9; v Sv. Juriju v Slov. goricah 16. februarja ob 9; pri Sv. Jakobu v Slov. goricah 16. februarja ob 15; pri št. TI ju v Slov. goricah 19. februarja ob 9; v Svečini dne
20.	februarja ob 9; pri Sv, Juriju ob Pesnici
21.	februarja ob 9; v Zg. Sv. Kungoti 21. fe-bmaria ob 15; pri Sv. Križu 22. februarja ob 9; v Kamilici 23. februaria ob 9; v Pernici 27. februarja ob 9 v gostilni Kerenčič v Pesnici.
Drobne gospodarske vesti
Vinsko raastavo priredi KZ Dramlje v dneh od 2. do 4. februarja za ves drameljsko-celjskl vinski okoliš. Prosimo vse, ki so prijavili svoje vzorce, da jih dostavijo canesijivo do 1. februaria tn sicer lahko v svojih ntekfc-nicRh, dR neto
treba dostavljati — posebno oddaljenim — n&Sih vzorčnih steklenic. Za vsak vzorec je treba najmanj tri steklenice po tričetrt litra, lahko pa po želji tudi več. Otvoritev vinske razstave bo na Svečnico, 2. februarja, ob 8.30. Ocena vzorcev se bo Izvršila 1. februarja popoldne. Vabljeni vsi, ki se zanimate za naša drameljska vina. — Kmečka zveza Dramlje.
Vedno več konj se pošilja v zadnnjem času v tujino, že v prejšnjih mesecih smo prodali zelo veliko konj in konjskega mesa (katerega še sedaj nakladajo v Mariboru), sedaj se pa išče 20.000 konj za izvoz. Ker pri izvozu zaslužijo največ trgovci, ne pa konjereje!, se je sprožilo vprašanje, da bi izvoz konj organizirala država potom posebnih komisij, ki bi na konjskih sejmih pokupile za izvoz primerne konje ter jih takoj oddale tujim kupcem. Na ta način bi konje--ejcl dosegli za konje višje cene kot dosedaj.
Zadnje davčne predpise, ki jih je izdala vlada io 17. in IS. januarja obravnavale gospodarske zbornice iz cele države. Pomočnik finančnega ministra dr. Filipančič je pa zborujočim dejal, da kljub vsem ugovorom predpisov ni mogoče v bistvu spremeniti, kajti ti predpisi jačajo našo državno gospodarstvo, ki je najboljša zaslomba države v sedanjih časih. Upošteval se bo pa vsak pameten predlog, ki ne bo zmanjšal denarne vsote predvidene v novih predpisih. Pripominjamo, da z novimi davščnimi predpisi ni prizadet kmet, temveč industrija in druge pridobitne gospodarske panoge.
Naša tekstilna In železna industrija je v zel» težkem položaju radi pomanjkanja surovin. Tekstilni industriji primanjkuje bombaža, železni pa starega železa.
V Turčiji je nastala velika draginja. Podražit se je beli fižol, ki je glavna hrana revnejših slojev, tekstilno blago Itd. Turška vlada skuša preprečiti nadaljnji dvig cen.
Cene geveje živine po aejmih
Voli. Celje drugovrstni 5.50 din, Šmarje pri Jelšah prvovrstni 6.50 din, drugovrstni 5.50 din, Planina pri Sevnici prvovrstni 7 din, drugovrstni 6.25 din, tretje vrste 5.50 din, Šmartno pri Litiji 6 din, Kranj 6—6.50 din, Metlika 5.50—6 "din kg žlve teže. — Delovni voli (junci) v Metliki 5.50 do 5.75 dtn kg žive teže.
Biki. Planina pri Sevnici S din, Šmartno pri Litiji 4.50 din kg žive teže.
Krave, Celje 4.50—5 din, Šmarje pri Jelšah 4 do 5 din, Planina pri Sevnici prvovrstne 5.50 d'n, drugovrstne 4.75 din, Šmartno pri Litiji plemenske 4—5 din, Kranj 5—5.25 din, 5—5.50 din kg žive teže.
Tebce. Celje 5—6 din, Šmarje pri Jelšah 5 de 5.50 din, Planina pri Sevnici prvovrstne 6.25 din, druge vrste 5.50 din, Šmartno pri Litiji 5 do 5.56 din, Kranj prvovrstnne 6.50 din, druge vrste 6 din, tretje vrste 5.50 din kg žive teže.
Teleta. Celje 5—6 din, Kranj prvovrstne «.5« din, drugovrstne 7 din kg Sive teže.
Govejo meso. Celje 9—11 din, Šmarje pri Jelšah 10—12 din, Trbovlje 10—12 din, Kranj 12 do 14 din kg.
Telečje meso. Maribor 12 din, Trbovlje 14 rHfl za kg.
Goveje kože. Celje 12 din, Šmarje pri Jeljafe 13 din, Kranj 14—16 din kg.
Telečje kože. Celje 14—15 din, Šmarje pri .M-šah 14 din, Kranj 18 din kg.
Svinje
Plemenite. Ptuj mladi prašiči 6—12 tednov stari 50—120 din komad, kg žive teže pa 6.50 d« 7.25 din, Metlika mladi prašiči aa rejo 300—30« din komad.
Pršutarji (proleki). Celje 8—9 din, Bmarj? pri Jelšah 10 din, Kranj 9.50—10.50 din, Ptuj 7 d« 7.75 din kg žive teže.
Debelo svinje (špeharji). Ptuj 8.50—9.75 din, Celje 11—12 din, Šmarje pri Jelšah 13 din, Kranj 10.50—11.75 din kg žive teže.
Svinjsko meso. Maribor 12—14 din, Celje IS do 16 din, Šmarje pri Jelšah 14 din, Trbovlje 16 din, Kranj 14—18 din kg.
Slanina. Maribor 16 di», Celje 18 din, fimarj« pri Jelšah 18 din, Trbovlje 18 din kg. — Suha slanina v Kranju 24—28 din kg.
Svinjska mast (sesekljana aabeto). Celje 'M din, Šmarje pri Jelšah 22 din, Trbovlje 22 dia, Kranj 22 din kg.
Svinjske hoie, Celje 7 din, imarjo pri Jelšnil 9 din, Kranj 12—14 din kg.
Tržne cene
žito. Maribor: pšenica 2 din, rž 1.75 din, ječ-men 1.75 din, koruza 1.50 din, o\es 1 din, proso 2 din, ajda 1.25 din, ajdovo pšeno 5 din kg. Kranj: pšenica 2.50 din, ječmen 2.25 din, rž 2 din, oves 2 din, koruza 1.75 din kg.
Fižol. Maribor 5—6 din, Ceije 6—7 din,' Šmarje pri Jelšah 7—9 din, Kranj 6—7 din kg.
Krompir. Maribor 1.50—2 din, Celje 1.50—1.70 din, Šmarje pri Jelšah 1.50—1.80 din, Trbovlje 1.75 din, Kranj 1.50 din kg.
Krma. Seno: Maribor 100—110 din, Celje 70 do 90 din, Šmarje pri Jelšah 50—80 din, Kran; 100 din stot. Luccrna: Celje 70 din, Šmarje pr Jelšah 150—150 din, Kranj 125 din stot. Slama: Celje 40 din, Šmarje pri Jelšah 30 din, Kran 75 din stot.
Mleko. Maribor 2—2.50 din, Celje 1.75 din Šmarje pri Jelšah 1.50 din, Trbovlje 2.25 din Kranj 2—2.50 din liter.
Surovo maslo. Maribor 32 din, Celje 28 din Kranj 34—38 din kg.
Jajca. Maribor 1—1.75 din, Celje 1.25 din Kranj 1.50 din komad.
Med. Celje 19 din, Šmarje pri Jelšah 18 din Kranj 24—26 din kg.
Vino. Navadno: Celje 4 din, Šmarje pri Jelšai 3.50 din liter. Finejše sortirano vino: Celje 5—t din, Šmarje pri Jelšah 5—7.50 din liter.
Drva: Celje 80 din, Šmarj pri Jelšah 70—8C din, Kranj 110—115 din kubični meter.
Sadje. Jabolka 4—6 din, hruške 6 din, suhe slive 10 din, celi orehi 8 din luščeni orehi 26 din za kg.
Sejmi
29. januarja goveji in kramarski: Rajhenburg, Vojnik. — 30. januarja tržni dan: Doljna Len-
dava; svinjski: Ormož. — 31. januarja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; goveji in kramarski: Do-bova. — 1. februarja tržni dan: Turnišie; živinski in kramarski (četrtek pred pustom): šoš anj; goveji: Jurklošier; tržni dan za živila in prašiče: Trbovlje. 3. februarja svinjski: Križevci (okraj Murska Sobota), Brežice, Celje, Trbovlje; živin-
3ki in kramarski: Kalobje, Gornja Radgona. ★
Odgovor na gospodarsko vprašanje. (C. A.
Drež Ar.) Plevel zatiramo na dva načina: prvič, la ga ne pustimo do razvoja, drugič, da uničujemo plevelne rastline, ki so se naselile na njivi. Da se obranimo plevela, moramo sejati čisto se-ne,-paziti, da plevel na njivi ne napravi semena, n da seme pit vela ne pride z njive na gnojišče n z gnojišča zopet na njivo. Zemljo je treba pravilno obdelovati in v pravilnem kolobarju me-ljati njivske sadeže. Predvsem pa ne smemo »pustiti okapanja in pletve. Z ranim in pogostim »kapanjem najsigurneje in najpopolneje uničimo ilevel. Za zatiranje plevela uporabljamo lahko še teoljeni apneni dušik, ki ga trosimo na plevel ko e vzkalil. Ntoljeni apneni dušik namreč poljskim astlinam prav nič ali le malo škoduje in jih po-rnoji, dočim plevelne rastline ožge. Pesi in ječ-nenu bi pa neoljeni apneni dušik trošen v rosi kodil, neškoduje pa ovsu in prosu. Tudi z moč-lejšo raztopino (15 -20 %) zelene gaiice uniču-emo plevel. Z zeleno galico pa moramo poškropiti le plevel, ne pa druge poljske rastline. Torej lobro obd lovanje, predvsem globoko oranje, vestno okapanje ter pletev so najboljša sredstva za zatiranje plevela. Plevelne rastline iz družine križnic pa lahko poleg gornjega un!čujemo še s trošenjem neoljenega apnenega dušika (na glavo) n s škropljenjem z zeleno galico kot smo zgoraj navedli.
Razg
ovorfi n našemu
Odstranitev koša z osami. F. K. Na podstrešju hiše visi koš z osami ali sršeni, kateieQa bi radi odstranili brez nevarnosti za sebe. — V tem letnem «asu se Vam ni Dati ne os. ne sršenov. V ostalem pa bi bil postopek sledeč: nadenite si čebela! sko kapo, odnosno mrežo ter oblecite rokavice. Nad koš se spravite zgodaj zjutraj ali zvečer. Pod koš nastavite vrečo tako, da bo spodnji del koša segal v vrečo. Z ostrim nožem hitro od-režite koš, ki bo padel v nastavljeno vrečo. Vrečo nato zadelajte in potopile v vreli vodi.
Ntuiup miatilnega stroja. Povračilo lutdavka? N. IN. ivupm ste ii..auim ¡suoj vsieu nagovarjanja Od strani Vašega spremijeva.e.a-mao.ixisaL r-ia-čau SLe takoj večji iiauaveK. naviie, ua stroja ne morete prevzeti, ker se je lzitazaio, ua ni za uporabo; radi bi aoom nauaveK na^aj. — Prodajalec Vam mora po za^uiiu jamčili, da ima stroj lastnosti, ka^eie so bue izrecno pogojene, ali ki se običajno pri njem domnevajo m da ga je moči labitl in upotrebili po naravi pos.a ipac za mlačvo) ali sklenjenega dogovora. Ako je hiba, za katero po navedenem prociajaiec jamči, taka, da je ni več moči ocipiaviu m ua brani redno rabo stroja, smele zanievati popoino razveljavljene pogodbe (torej tudi povračilo danega nadav-ka). Ako pa hiba ne brani redne raoe ali ako jo je moči odpraviti, smete zahtevati ali primerno znižanje plačila (kupn.ne) aii popravo ali dopolnitev tega, kar nedostaje. V vseh primerih Vam jamči prodajalec za škodo, ki jo je zakrivil. Neznatno zmanjšanje vrednosti se ne upošteva. Kdor hoče zahtevati jamčenja, mora sodno uveljaviti svojo pravico v šestih mesecih, sicer je tožba ugasnila. Ako se ne boste mogli z lepega poravnati, boste morali pravočasno tožiti prodajalca, in sicer pri sodišču, ki je za prodajalca krajevno pristojno!
Podpora ženi in otrokoma ob orožnih vajah hranilca, M. š. Vaš mož je na orožnih vajah; dasi ste Vi in Vaša nedoletna otroka potrebni podpore, je ne dobite ne od banovine, ne od občine. — Ako je bil Vaš mož že najmanj leto dni nepretrgoma uslužben pri imenovanem velelndustrijcu, mu mora ta službodajalec za čas štirih tednov izplačati vso dogovorjeno, odnosno običajno mezdo, ln sicer takoj, čim bi sicer zapadla v plačilo in brez odbitkov. Ako je ne bo hotel zlepa plačati, ga boste morali pač tožiti (lahko tudi Vi s pooblastilom moževim ali ako Vam mož svojo terjatev odstopi). Po preteku štirih tednov Vam — ako ste v stiski, in to ste, ako ste živeli od dnevnega zaslužka, oziroma mezde moževe — pritiče
podpora po uredbi. Podpora znaša za Vas 5 din dnevno, za vsakega otroka pa po 3 din dnevno. Ako je odbor Vašo prošnjo odklonil, se pritožite na predsedrrka okrožnega sodišča.
16 letni sin prekoračil državno mejo brez potnega lista. A. H. Sv. B. Imate 16 let starega sina, ki je poleti brez Vaše vednosti odšel brez potnega lista v Nemčijo/Vprašate, kaj naj ukrenete, da bi ga zopet dobili nazaj domov, ali bo kaznovan radi prekoračenja državne meje brez potnega lista. — Prekoračenje državne meje brez potnega lisia je sicer kaznivo, a ker Vaš sin še ni izpolnil 17 let starosti, ne bo kaznovan. S silo ne boste mogli spraviti svojega sina nazaj, odnosno nemške oblasti najbrž ne bodo hotele ničesar v to svrho ukreniti, ker niso po nobeni konvenciji v to prisiljene. Ali bo tvrdka, pri kater! Vaš sin dela, res slednjemu oskrbela vse potrebne listine, Vam ne moremo povedati. Bo pa se Vaš sin lahko vrnil tudi brez kakih nemških listin.
Služba pri mestni policiji. K. M. Zanimajo Vas pogoji, pod katerimi bi mogli dobiti službo pri policiji v Maribrou ali Celju. — V obeh mestih so policijski uslužbenci državni uslužbenci. Mesta se zasedejo po vrsti, kadar se pač kako izprazni. Prošnjo morate nasloviti na bansko upravo v Ljubljani. Zahteva se: naše državljanstvo, starost najmanj 21 in ne nad 30 let, telesno in duševno zdravje, neomadeževano vedenje v preteklosti, znanje čitanja, pisanja in računanja pism' na obveza, ostati v policijski izvršilni službi najmanj 3 leta in v primeru samovoljne oddaljitve te službe plačati državni blagajni polovico onih prejemkov, ki bi jih bil policist sprejel v teku one dobe, ki je ni odslužil; da je prosilec neoženjen ali vdovec brez otrok ali sodne ločen od žene brez otrok; da znaša njegova telesna velikost najmanj 172 cm, da je odslužil rok v stalnem kadru.
Odvetniški stroški za priziv radi 8000 din. P. M Vprašate, aH Vam res sme odvetnik računati za vložbo priziva ali rekurza pri spornem predmetu 8000 din na stroških 1500 din. — Za sestavo rekurza ali priziva sme odvetnik računati po odvetniški tarifi, ako nastopa kot tožeča in tožena stranka le po ena oseba, 338 d!n. Eventualno ko-lekovino (ako Vam ni priznana pravica revnih) je treba plačati posebej. — Ako se radi priziva vrši prizivna razprava, Ima pravico odvetnik zahtevati za udeležbo pri tej razpravi, ako nI trajala del j nego eno uro, isti znesek, ako se razprava vrši v kraju, kjer biva odvetnik. Ako pa ne biva odvetnik v Mariboru, ima pravico zahte-
vati na nagradi 394.25 din. — Vaših nadaljnjih vprafanj žal nsmo razumeli; ako želite še kakih nadaljnjih pojasnil, nam sporočite, kdo je nastopil kot stranka, čigava terjatev je v sporu, ali ste odvetn ka najeli v lastnem Imenu, kaj je z vknjižbo, ki jo omenjate, itd.
Služba pismonoše. F. Z. Stari ste 19 let, dovršili ste osnovno šolo ter bi radi dobili službo pismonoše. — Po Vaši šolski izobrazbi lahko zaprosite za službo pismonoše-služ telja. Zadevno prošnjo bi morali nasloviti na ministra za pošte n telegraf. Dokumentov zaenkrat ni treba pred-iožiti, marveč le navedite, da jih boste predložili, čim boste k temu pozvani. Pogoji so splošni, kakor se zahtevajo za sprejem v državno službo n sicer: da ste telesno in duševno zdravi, da ste dobrega vedenja, da imate odobritev roditelja ali varuha za vstop v državno službo, da niste pod skrbstvom ali v konkurzu in da ni nad Vami po-ialjšana očetovska oblast, da niste bili s sodno •azsodbo obsojeni na izgubo častnih pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traia. — Za službo poštnega uradnika so splošni pogoji isti 'n se zahteva le večja šolska izobrazba, in sicer za nižjega naimanj 4 razredi srednje šole, za ostale osem razredov z višjim tečajnim izpitom.
Sprejmem pridno in pošteno dekle srednjih let za pomivalko v gostilno. Naslov v upravi. 123
«■Bi^piP^oaaBUHB
Ko pridete v Marmor
ne zcimudlle
si neobvezno ogled-ti bogato zalogo nove
trgovine
MM"
d. z. o. z.
Jurčič va ulica 4

LEPE POVESTI,
novele, črtice, pravljice, pesmi, kulturne razprave, zdravstvene nasvete, tazprave iz gospodarstva in gospodinjstva, kuharske recepte, šale, uganke 'n mnogo drugega prinaša »Mladika«, ki je družinski list s podobami in izhaja že dvajset let vsakega prvega v mesecu na 40 straneh.
KRASNE SLIKI
naš!h in tujih umetnikov ter raznovrstni fotografski posnetki lepo poživljajo bogato vsebino lista. Poleg tega ima *Mlad;ka« modno in krojno polo, ki je našim gospodinjam v veliko pomoč pri izdelavi najrazličnejš h ročn'h del. oblek in perila Na hrbtu priloge pa so dragoceni nasveti za dom in družino.
KNJIŽNE NAGRADE
daje »Mladika« reševalcem ugank vsak mesec. Natančnejše podatke o nagradah dobite v »Mladiki«. — »Mladika« stane za vse leto samo 84 din (s krojno prilogo 100 d;n). To vsoto plačate tudi 'ahko v dveh obrokih po 42 d;n (oziroma 50 din) ali pa vsak tretji mesec po 21 din (oziroma 25 dmarjev). — Brezplačno in popolnoma neobvezno Vam pošljemo na ogled prvo številko letošnjega 'eta, če nam sporočite svoj naslov po dopisnici.
NAGRADE NOVIM NAROČNIKOM »MLADIKE«.
Med nove naročnike »Mladike« bomo z žrebanjem razdelili 30 letnikov »Mladike« iz prejšnjih let brezplačno. Vsak nov naročnik, ki nam bo do 15. februarja 1940 poslal vsal polletno naročnino, se bo udeležil žrebania. Žrebanje bo 20. februarja 1940. Kdor bo pos'al naročnino šele po 15. februarju 1940, se žrebanja ne bo mogel udeležiti.
UPRAVA »MLADIKE« V CELJU
U5555555555555555555555555555555555555
012323535348534802532348235353482323020100230001010101534823539123532353000102
Junaki podmorja
(Nadaljevanje)
Po tej nesreči izumitelj ni obupal. Vedel je, kje je ležala krivda. Hotel je znova izgraditi podmornico. Nemci mu niso več mnogo verovali, zato je skušal dobiti zvezo z Avstrijo, Anglijo, Francijo. Povsod je našel gluha ušesa, edino Rusija se je vnela za njegove načrte. Nekaj let po nesreči prve podmornice je bila zgrajena nova: 16 m dolga, 3.5 m široka in 4 m visoka. Bauer ji je dal ime »Morski vrag«. Rusko plemstvo, neverno in nezaupno do Bauerja, je zmajevalo z glavo, ko je hotel prenesti »Morskega vraga« iz petrograjske ladjedelnice na morsko obal. Zato se ne smemo čuditi, da je ta prevoz trajal celih sedem mesecev. Prav tako je dolgo trajalo, preden je podmornica splavala po morju. Ko je hotel Bauer napraviti prvo poizkusno vožnjo, je vsa posadka zbežala, ker se je bala nesreče Tako je na krovu ostal izumitelj sam. Ves nesrečen je s podmornico krenil na odorto morje, ne vedoč ne kod ne kam. Ploveč le malo iznad morske površine, je nenadoma zavozil v pristaniške zapore kronštadske trdnjave. Ko je straža na pristaniški zapori videla moža, ki ie stal dozdevno na valovih, je od strahu zbežala. Tako je »Morski vrag« vdrl v kronštadsko pristanišče. Rusi so s? začudi'] podmornici, saj so smatrali K^onštadt kot nepremagljivo morsko trdnjavo. Tako je ta podmornica sijaino prestala sv<">i krst.
Ob kronanju rus^e^a carja je Bauer pripravil novo prepen°čenie. Ruskemu carpi v čast je priredil pod morjem koncert, ki je

trajal štiri ure. Zvoke glasbe so čuli 150 korakov daleč, kar je napravilo na ljudstvo nepopisen vtis.
Tedaj so Bauerja imenovali za carskega in ženirja. »Morski vrag« pa je vzlic svoji slavi končal kot staro železo na obalah pred Pe trogradom. Pri nekem prevozu, ko Bauerja ni bilo zraven, so pustili podmornico kar ležati ob obali. Noč in dan je medtem Bauer delal na tem, da bi zgradil Rusiji podmorsko križarko, oboroženo s 24 topovi in s posadko 74 mož. Ruska vlada je bila za ta načrt navdušena*. Dali so mu denarja na razpolago, da je zgradil model. Ali pred dokončno izgo-tovitvijo so nastali med njim in oblastjo prepiri, nakar se je on zahvalil za službo in odpotoval. V dar je prejel »Morskega vraga^ in model svoje podmorske križarke pod pogojem, da ne sme obojega odnesti iz mesta. Zato je »Morskega vraga« prodal kot staro železo model pa je iztihotapil čez mejo.
Kmalu pa je znameniti mož umrl. Njegova prva podmornica, ki se je pri poizkusih ponesrečila, je danes v berlinskem muzeju. ★
V Združenih državah Amerike je leta 1861 Izbruhnila državljanska vojna. Južne pokraji ne so se uprle severnim. Nastala je krvavf bratomorna vojna, v kateri so severne pokra jine zmagovale, ker so imele večjo in izvež banejšo vojsko ter skoroda vso mornarico v rokah. S svojo močno mornarico so zaprle vse vhode v pristanišča južnih pokrajin. Nobena ladja ni mogla iz luke, a prav tako se nobena ladja ni mogla usidrati v lukah južnih pokrajin, ker jih je sicer predhodno sovražna mornarica potopila. Severne pokrajine, kakor se temn pravi, so popolnoma blokirale obalo
upornikov. V pristaniščih je zamrla vsa trgovina in uporniki so tuhtali, kako bi se osvobodili in predrli ta železni obroč, ki jih je odrezal od vsega sveta. Ir nič ni čudnega, če so se spomnili, da bi se blokade rešili le s pomočjo podmornice. Oprijeli so se te rešilne misli in potegnili na dan zaprašene načrte Amerikanca Fultona, ki je že leta 1801. delal poskuse s potapljalnimi napravami, ki so jih pa tedaj ovrgli, ker so smatrali tako podmor-niško iznajdbo kot roparsko in morilno sredstvo divjakov ter piratov. Napravili so nove načrte in leta 1863. je že splavala prva podmornica, ki so ji dali ime »David«.
Neke noči je »David« skrivoma izplul iz pristanišča. Na nebu so se odražali obrisi velikih sovražnih oklopnjač, ki so mirno čuvale vhod
r-/-" v" v......
.ti K. 'Ah )
v pristanišče. Sredi teh plavajočih trdnjav je plaval »David« komaj vidno iznad morja. Vsaka izmed teh ogromnih oklopnic bi lahko zdrobila to drobno podmornico, ki je tako nesigurno vozila po morju. Sreča le, da so straže na oklopnicah brezbrižno korakale sem in tja po palubi. Vendar se je neki straži zdelo sumljivo gibanje po morski površini. Upe-rfla je pogled tja, od koder je prihajal šum. »Halo, kdo tam?« Nič. Slučajno je straža čez kake pol ure pogledala ob bok ladje. Ustrašila se je, kajti zagledala je čudno na pol potopljeno ladjo, ki je plavala tik trupa oklop-njače. Podmorničina posadka je pritrjevala r~ino ob bok sovražnikove oklonnjače. Straža je nanje trikrat ustrelila, ne da bi koga zadela.
(Dalje sledM
★
SMEJTE SE!
Sluga v muzeju: »Galerije slik vam ne morem pokazati, ker je tam kajenje strogo prepovedano.«
Ogledovale!: »Saj ne kadimo.«
Sluga: »Vi ne, toda jaz!«
*
Berač: »Gospa, pohabljen berač vas prosi za miloščino.«
Gospa (prestrašena): »Pohabljen berač? Kako la, da ste se povzpeli do tretjega nadstropja?«
Berač: »Nimam časa tako dolgo čakati, da bi i podaj odprli vrata.«
Izdala se je
Mati: »Nežika, prinesi mi oni kos mesa ta omare!«	•
Hčerka: »Jej no, mačka ga je snedla.«
Mati: »Katera mačka?«
Hčerka: »Ali ni nobene mačke tukaj?« *
Videz vara
»Ne morem razumeti, kako moreš toliko jesti, pa si tako majhen?« pravi mati svojemu sinčku, ki je srebal že tretji krožnik juhe. Sinček: »Jaz mislim, mamica, da znotraj nisem
tako majhen, kakor zunaj izgledam.«
»
Kdo nI bil priden v cerkvi
Mati: »Ali si bil priden tih v cerkvi?« Sinček: »Da, jaz sem bil priden in tih, toda ljudje so vedno vpili: Prosi za nas! Prosi za nas! — pa kar niso hoteli nehati.«
UGANITE!
V neki družini je bilo nekaj otrok: dekleta hi fantje. Ko so vprašali deklico, koliko jih je skupaj, je rekla: »Jaz imam natančno toliko sester kakor bratov.« Najstarejši fant pa je izdal: »Jaa pa imam natančno dvakrat toliko sester kot bratov.« Koliko fantov in deklet je bilo v družini T
(•Biainap WIS ui eflUBj oftoj,) *
Lizika žene gosi na pašo. Ena gos gre pred dvema, ena se ziblje za dvema, ena pa caplja med
dvema. Koliko gosi je šlo na pašo? Cm,) *
Kuhano m pečeno, na mizo prinešeno, ne poje« deno, ampak proč vrženo. Kaj je to?
(•asuqopi po ttljdg)
★
POIŠČITE!
Kje je sokrivec? Dva potepuha sta bila obtožena tatvine. Eden ie stoji pred sodnikom. Poiščite drugega!
IGRAJTE SE!
Črna suknja
Okrog mize sedi več oseb. Na mizi so raztreseni gumbi, a vedno jih mora biti za enega manj cakor je igralcev. Vsi igralci držijo roke pod nizo. Voditelj igre (ali kdo drug) živahno pripoveduje o gumbih, suknji, blagu Itd., a drugI tapeto poslušajo. Ko igralci najbolj napeto poslušajo, voditelj vzklikne: »Črna' suknia!« Pri em vzkliku mora vsak igralec pograbiti en umb. Seveda nastane kavsanje, toda eden kljub /semu ostane brez gumba. — Kdor trikrat ostale brez gumba, izpade iz igre in vzame z mize ?n gumb.
KAKŠNO STAROST DO*AK\JO?
Krava: 25 let
Jelen: 8.1—40 le«
Sv. Loaart v Siov. gor^cnh. Prosvetno .društvo »Zarja« oo priredilo na pustno nedeljo v dništ-venui preoturih iNarounejfa doma Nušieevo ko-meu.jo »Prot-SKClja«, to je dne 4. februarja 1010 po vecernican. i.v ob um :uoeiei,bi vabi odbor.
Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. V .nedeljo, 28. januaijit, po Vdoein can oouio hvaležni bane-diški larani v »Giril-Metodovem domu« prosiavili god dekana Frančiška Sa_eškega Gomilšeka. Ki sporeau.so dekiamacije,. pevske, točke .in. tudi pomenljive igrica za današnji čas. Vstopnic ni.
Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo, 28. januarja, prid- jo ..zopet k nam Maionedeljčani, a ne tisti; ki eo nam igrali »Petkovega Toneka«, lampak maioneaeijsko filomšekovo prosvetno društvo, ¡ki nastopi ob treh popoldne v Pergeivjevi .dvorani s svojimi igralci, pevci .in godbo na lok, ker -še nima lastnega doma. Uprizorili bodo novo izvirno igro »Zlata srca« Ker smo bili z dosedanjimi njihovimi nastopi zadovoljni, hočemo tudi zdaj njihovo prireditev obiskati!
Središče ob Britvi. Ljudski oder v Središču vprizori v nedeljo, 23. januarja, ob -sedrcvh zvečer v Društvenem domu veseloigro iMieki je treba mož? .
Sv. Miklavž na Dravskem {»olju. Prosvatno društvo priredi v-nedeljo dne 28 t m. ob J. uri popldne .in 7. uri zvečer v prostorih ljudske šole veseloigro »Dva para se ženita«. Prijatelji smeha vljudno vabljeni.
Sv. Lovbbuo jia Dravskem polju. O zanimanju .¿a pretresljivo narodno dramo »Črna žena«, ki jo bomo igrali na" Svečnico ob treh popoldne, sporočamo vsem našim prijateljem, da je naravnost čudovito. Pridite -in se prepričajte, samo pravi čas pač, drugače boste ostali brez vstopnice. Narodne noše, slovenske in hrvatske, dobimo iz Maribora.
Sv. Jurij ob juž. žel. Katoliško prosvetno društvo uprizori v soboto, 3. februarja, ob osmih zvečer in v nedeljo, 4. februarja, v Katoliškem ¡lomu velezabavno komedijo v štirih dejanjih »Striček ima -milijone«. Prijatelji lepih iger in vedrega razvedrila iskreno vabljeni!
Ponikva. Katoliško prosvetno društvo Sv. Jurij ob juž. žel. ¿oatuje v nedeljo, 28. januarja, ob treh popoldne v našem prosvetnem domu z zabavno igro-v štirih dejanjih »Striček ima milijone«. čisti donos prireditve gre v veliki meri za gradbeno stroške tega doma in so zato zlasti domačini povabljeni v obenem številu!
LaSko. Fantovski odsek in Dekliški krožek vprizorita v nedeljo, 28. januarja, ter ponovita

SLUŽBE:
Sprejmem fanta, 14—16 let, takoj. Bohova 21, Hoče._94
Zanesljivega starejšega vlničarja, dve delovni osebi brez otrok, Išče, Rogina, Slivnica, Čreta 11 pri Mariboru.	96
Iščem mladega, pridnega in poštenega hlapca za
takoj. Osebno predstaviti, Barič, Teuno pri Ma-riboru, Maistrova. 24.	95
Išče službo učen, z večletno prakso, z dobrimi izpričevali, bil na Ban. trsnici, -s 4 dakivnimi močmi, oskrbnik Kumer Maks, Biitrica pri Rniah. Nastop takoj.__97
išče so v in ¡¿ar s A—5 delovnimi .'nočmi, strokovno izobražen, trezen in pošten. Plača ;>reko novega viničarskega rada. Celoletna zaposlitev. Ponudbe pod »Viničar 1940« na upravo »Slov. gospodarja«.	' 103
Vinlčar se takoj sprejme, dve delovni moči. Vajgen 4, Jarenina.	106
Sr-.-eimom močnega vajenca. Toplak, kovač,
109
Sprejmem o^ra, dve osebi, na manjše po-'-stvo. Ruddlf Partlič, Vossk 8, Sv. Marjeta ob Pesnici._112
Siafar za voleposestvo se sprojme. Sadjarstvo in mlekarstvo pogoj. Ponudbe na upravo pod: »Vesten 121«.
i in isaznanilu
v nedeljo, 4. febiuarja, vselej ob treh popoldne
v nadžupni dvorani veličastno.igro »Mati ljubi...« Malo tako lepih ig£i smo videli na našem odru.
Občni zbor podružnice ZAi£S Maribor se vrši dne 18. februarja. 1940 ob pel. 9. uri dopoldne v .prostorih Gambrmove restavrac; v Mariboru. Na dnevnem redu je poleg drugega zanimivo poročilo o kmetijsko-kemijskih analizah pri alkoholnih pijačah in zemlji z -ozirom na prakso v kmetijstvu.
Okrožna seju Mariborskega okrožja ZA K S se
.-rži one 18. februarja. 1040 ,ob dveh popoldne v prostorih Gaiubrinove restavracije v Mariboru. Na dnevnem redu je preureditev okrožja po novem pravilniku ter dcuge važne kmetijske stvari. uKru^ae seje so se doizni udeležiti predsedniki, ^ajniki in blagajniki podružnic Maribor, Jarenina, Sv. Lenart v Slov. goricah, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Slovensue Konjice; Kapla, Prevalje, Mozirje, Braslovče in Št. Jurij ob juž. žel.
Obrtniški tečaji. — Mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospeševalnega .zavoda namerava prirediti v kratkem v Mariboru sledeči strokovne tečaje: tečaj za kalkulacijo in sestavljanje proračunov za ključavničarsko stroko, tečaj za kovinarsko tvarinoznanstvo, kovinarski risarski tečaj, tečaj za struženje kovin, mizarski risarski tečaj, tečaj za mizarsko kalkulacijo .in sestavo proračunov, tečaj za mizarsko tva-Jtncsaianstvo, tečaj. za luženje lesa, šauerjev krojni tečaj. Prijaviti se je v pisarni poslovalnice v Vetrinjski 11,' I. nadstr., med dopoldanski-jni uradnimi urami.
Sv. Križ pri Ljutomeru. V nedeljo, 28. .jaiui-u-ja, se bo vršil občni zbor krajevne organizacije JRZ v Slomšekovi dvorani takoj po rani-sv.maaai. Vse niiše-somišljenike vljudno vabimo, .da se občnega zbora gotovo udeležijo. Govoril bo g. .minister n. r. Franc Snoj o. političnem položaju.
Radna-Boštanj. Dne 28. januarja bomo praznovali v salezijanskem zavodu na Radni slovesen praznik sv. Janeza Boska. Med jutranjo sv. mašo bo skupno sv. obhajilo mladine iz oratorija. Ob 9 bo slovesna sv. maša s slavnostnim govorom. Popoldne ob dveh bodo večernice z običajnim krščanskim naukom. Nato glavni letni sestanek sotrudništva. Ob pol štirih bo v gledališki dvorani predstava »železni vitez«, nova spevoigra z lepimi pevskimi vložki In pestrimi prizori.
Ofer brez otrok, tudi z več osebami, se sprejme v stanovanje na posestvo v bližini Maribora, katero lahko odsluži ali plača. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 5.	119
Učenec s štirimi razredi srednje šole se sprejme v trgovino z mešanim "blagom Mira Penič, Maribor, Vetrinjska 9.	117
Sprejme se zanesljiva starejša ženska kot gospodinja na .srednje veliko vinogradno posestvo v Halozah. Naslov v upravi.	122
Sprojme se kuhinjska 1'čenka na gostilno Kreuh Alojzija, Maribor, Aleksandrova 79.	111
Pošteno dekle z letnimi spričevali, ki ima veselje do male svinjereje, sprejmem takoj. Jožefa Be-zjak, mlin za olje, Fram, postaja Rače-Fram
57
Sprejme se družina s tremi do štirimi delovnimi močmi, po dogovoru. Oskrbništvo NoviklotSter. Sv. TPeter, Savinjska dolina.	86
Sprejme se takoj sposoben, samostojen švajcer z letnimi spričevali, po možnosti vešč nemškega jezika, ic 15—20 kravam. Ponudbe s spričevali, ki jih takoj vrnem, nošljite na: Dr. E. Reiser, Pekre, Limbuš pri Marlboiu.	83
POSESTVA:
Hiša z vrtom na prodaj, ugodna za obrtnika ali upokojenca. Pojasnila v občinski pisarni Pil-itanj.	115
Naprodaj posestvo, njive, travnik, gozd, sado-nosnik, vinograd, zidana hiša, zidan hlev, vso z opeko krito, vse skupaj men 14 oralov. Lovrenčič, črmlenšak št. 39, obč. Sv. Rupert
93
Manjše posestvo z vinogradom in sadonosnikom takoj proda Maček, Treova 3, Sv. Peter pri Mariboru.	110
Dvodružinska hiša na prodaj, štiri minute od kolodvora Tezno. Naslov v upravi lista. 113
V najem se da stanovanjska hiša z vrtom, ako željeno tudi tri orale njive in travnika zraven, ob glavni cesti, pet minut od železniške postaje Podplat. Primerno za upokojenca z družino. Vprašati: Renier, Podčetrtek.	120
Prodam tcJkpj dvoje j nanj šili posestev, eno kmet-
sko .z gostilniškim obratom, drugo vinograd S hišo, oboje v izmeri okrog pet oralov. Gospodarska poslopja v .dobrem stanju. Stiskalnica, ltleti, gozd, lep sadovnjak, vinograd, zasajen z amerikancem, v dobri legi, itd. Oboje arondira-no. Rodovitnost zemlje zelo dobra, obdelava lahka. Prodam oboje skupaj ali vsako posebej. Cena po dogovoru. 2ive ee pri Pihlerju Konradu, peeestniku v .Zavrhu, p. Sv. Lenart v Slovanskih goricah.	116
RAZNO:
Eapir za .zavijanje (makulatur) dobite po-2 din za kg v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška .cesta 5.
Kupi «o 3.000 komadov kostanjevih vinogradnih kolov, cepanihr 2.40 m .ikjige. 1 Ponudbe na Franc Majzel, Maribor, Gregorčičeva ulica 4. 104
Oevir«rski stroj (Hohl) poceni naprodaj. Kumar, Pobrežka 9.	92
Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogreov), lepo razvite in.dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga,'I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj!	114
Prodam dobro kravo, visoko brejo. M. Lubej, Slivnica pri Mariboru.	118
Linolej, kartolej, voščeno platno, avto-platno, gumi-platno dobavlja naieeneje »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6 m Glavni trg 1. 1543
Nakupujem vsakovrstno ZLATO po najvišji cen!. K. Ackermann nasl., draguljar, Ptuj, Krekova ulica L_ 85
Vlažno za pra&ičjerejo! Vsakemu, ;ki redi prašiče, pošljem brezplačno zavitek.In navodilo »Mas te-lincc. Pišite na naslov: Ivan Magdalene, R&če.
es
Vinsko t rs je, korenjaki, 100% zajamčeno, dobite pri Dolinšek, črašnjevec, p. Selnica ob Dravi, Osebno naročite In prevzamete tudi pri Dolin-•šek, Kamnica pri Mariboru.	63
Dreveeca: češnje, oreskve, nizke vrtnice in spe-njavke, vinsko trsje in ključe, jablane itd. dobro kupite v drevesnici Jelen, št. JBj pri Velenju ._29
čist čebel ni vosek in odpadke od sveč- stalno ku-pnie tvornica Raicn Josip, Tezno pri Mariboru.	39
Priporočit se Kupčič-evo drevesnica In trsnica na Ptujski gori!	1000
lenim — neveste!
m
m
Vence, šopke, umetno cvetje, obleke, perilo, klobuke, nogavice itd. kupite najugodneje v novi trgovini
„I, A M A:"
Maribor, Jurčiče va 4
Kupujte, dokler še imamo veliko zalogo angleškega in češkega blaga, po znano nizkih in še starih cenah, za d&mske .in moške obleke, plašče, kostuma, .hubertuse, o..'sirske, finan carske in železni-čarske uniforme itd. samo v (J,E $KEM M A G A Zli N II prl arlavnl I>oUcai'-Velika «H»rodaj<t «Stankovi	Krojaške pofeeMtfne!
RAZNO:
Cunje, Krojaške«odpadne • staj. papu. ovč,o vo. nu. diakb .unavce; staro žetezje, kovine; baKei meaemno napi m plaea najboljše: ArDeilei Maribor, Dravska ulica 15.	i l
POZOR! JESEN-ZIMA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zaiogo po znižanih, cenah, ako-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočile, Vam po lanskih ^enah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakoi obče znano dobro uporabnih- ostankov barhen tov in flanelov za obleke in spodnje perilc 128 din. Reklamni paket serija K vsebine 18 -22 m boljšega flaneta v najlepši sestav paket 130 din. Nadalje specialni paket OR1 GINAL Kesmos D z vsebino 15 -18 m Ift. bar hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ren 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobregE sukna, za moško obleko, damski kostum, dam ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130. Z-2 160 Z--3 200, Z-4 250. Z-5 300 din Vsak pake* poštnine prosto, pri dveh ali več paketih pri meren popust. Neodgovarjaioče zameniam Izrabite ugodno priliko In pišite takoj; nave d. ne cene veljajo samo tako dolgo, dokler za loga trajp - Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovaniem Rftmoftiijalnica K^® MOS, Maribor, Razlagova	1529
A A A A AAA AAAAAAAAA AMAA
Blas© za birmanske otoleKe =sss=
se kupi r ajuiiodneie v veliki izb ri v manufakturni in korrfekc jski v e-1 e-trgo vini
AN TON MACU*
105
Maribor,				Gosposka u8.	
vvyyvvvvvvvyvvvyvvvvvv					
POS!	ra	D	§	H	i zasmzeh
do 1000 din in več mesečno zamore doseči vsakdo v vsakem kraju, ako je pošten, pismen in le malo marljiv. Ponudbe pod »Ljudsko zavarovanje« na anončno ekspedicijo Hinko Sax v Mariboru.	108
Pozor, Ženin - nevesta
Zahvala. Za takojšnjo Izplačilo cele pripadajoče pogrebnine po pokojni Babšek Mariji izrezan; Ljud."'-mopomoči« v Mariboru najl pšo zahvala in priporočam to ljudsko zavarovanje vsakomur. Sv. Ana pri Makolah, dne 8. I 1940. — Me-sarič Marija. 107
laiMa rekta
a trgovce, obrt-■ ike in zasebrrke
n \m tistem
miiiii

.aKOi n. pi. pismeni papir, zavitki, računi, metnoi an-de, dopisnice. le-taki, epa ni, barvo-tiski, večbarvne azgledmee- m pri-noročilnice*
*i jih izvršuje
v naimoderneisi lz-pcliavi, hitro in po najnižjih cenah
Risbama s«. GHii
i J^naopu, tiaroSHä c.
¥
v „Slov. gospodarji" imajo
<
najboljši uspeh!
Volno, svilo in vse druge potrebščine v veliki izbiri in še stari ceni, vama nudi le trgovina z manufakturo in konfekcijo 102
I.JPRI2AC. Maribor, Glavni trg 13
revmaliaroa, protina «SE?
E NatBzanje in bodenjo po udib in sklepih, ziteieni udje, sključeoje rok in nog, natezanje, trganj? in-bodenje o raznih de ih telesa, seveda tudi sla-l bost oči, so pogosto posledice rovma'izma in protina, ki se morajo od-gstraniii sicer bolečine še bolj napredujejo. - Nudim Vam zdravilno, sečno kislino raztvarpjjočc, pre-suavha.ii« in izločevanje nnsne-■imnic domače pitno zdravljenje, ki se nu uuiatvn nar.in popolnoma prirodno sestaTlja ia blagodejnega zdravilnegavre ca, ki ea je dobroti liva mati priroda poklonila bblnim ljttdi-m. PiSito mi takoj pa dob te id moj'h po. I vseh deželah obstoječih skladišč popolnoma brezplačno in poštnine prosto poučno razpravo. Sami se boste nato prepričan o neškodljivosti tega. sredstva in njegovem hitrem delovanju. — Poštna nabiralnica:
EUNST PflSTERHAEH, Beri n S 0., Michaelbipchvlatz 13, flb\H. Z88
j HM
IBdOl
Nov redil' prašen za prašiče. Za i prašiča za. lostuje samo 1 ¿avitc« 7a 6 din Poštn.na po* vzetje za 1, 2. 3 ali 4 -avitke 6 din, od 5 ¿a» vitkov naprej 12 din
Prašek za pitanje goveje živine. Pospesuje moftno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožit? ; fn izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno m redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12. din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže m bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar 1 zavitek 10 din.. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
W0STIN%l
Mostna esenca »Tostin zt izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
J A B LI N
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din.
R U M O L
esenca za izdelovanje ruma z domačo slivovko. Steklenica za 2 1 ruma 8 din. Poštnina 6 din.
Drogerija KANC,
Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celju:
Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17
Zaloga v Ptuju:
Drog. Skočlr, StoveasUl trg 11
üokovfa
je izdala v letu 1Ö39 razen rednih še tele knjige:
Bordeaux-Anžič: Strah pred življenjem. Romanr. Broš. 36 din, vez. 48 din. Dr. Breznik Pavel: Nemška čitanka za višje razrede srednjih šol.
H.	del za VI. razred. Vez. 36 din.
BurgerrLovec: Štirideset let babica. Prezanimivi spomini babice. Broš. 52 din, vez. 68 din.
Dr. Detela. Franc: Zbrani sp,si. IV. zvezek: »Trojka«. Broš. 64 din, vez. 80 din. Grčac Jakob: Ruske pravljice.
Ilustrirano. Broš. 36- din, vez. 48 din:
Dr. Jaklič Prane: Eno je potrebno.
Molitvenik, ki vsebuje izbor najlepših in-najboljših Baragovih'molitev; Z rdečo obreza 28 din, z zlata obrezo 36^ din.
Dr. Kimovee Franc:
Marijo častimo.
Šmarnice. Z: rdečo obrezo 28 dib, z zlato obrezo 36 din. Möderndorfer Vinko:
Slovenska začetnica.
I.	del. Kartonirana 15 din.
Prof. Omerza-dr. Lukman:
Spisi apostolskih očetov.
Cerkvenih očetov izbrana dela. 2. zvezek.
Broš. 40 din, vez. 52 din.
Pucelj Riko:
110 novih kuharskih receptov.
Broš. 8 din.
Stojanova. Cveta; Zbegano gnezdo.
Povest. Broš. 28 din, vez. 40 din. Smrdu J.: Krašenje cerkva. Broš. 28 din, vez. 40 din. Sovre Anton: Stari Grki.
Mohorjeve občne zgodovine II. zvezek. Broš. 232. din, v platno vez. 256 din, v polusnje vez: 292 din, v usnje vez. 332di». šolar Jakob: Kaj je z našo ljudsko povestjo? Broš. 4 din.
Turk Hugon: O zdravju in boleznih domačih živali; Broš. 20 din, ve», 32. din. Zoreč Ivan:
Iz nižav in. težav. Broš. 28 din, vez. 44 din. Dr. žebot Ciril: Korporativno narodno gospodarstvo; Broš. 68 din, vez. 84 din.
Udje Družbe sv. Mohorja dobe te knjigo, (razen šolskih) 25% ceneje. — Zahtevajte» seznam vseh knjig naše založbe!
Ne zamudite se udeležiti nagradnega žrebanja knjižnih nagrad! Vsakdo, ki naroči do 31. januarja 1940 kakršnih koli knjig Družbe sv. Mohorja v vrednosti vsaj 50 din in jih plača po povzetju, se lahko udeleži žrebanja knjižnih nagrad. Prva nagrada: kniig Mohorjeve družbe po lastni izbiri aa 2500 dhr.	74-
Ceniki zttnionj in poftt-	D9 HIVV3 T
I Ine prosto »	m—m—m
TRTA Ceplienke naiodlič-nejših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5BB,Te'eki 8 B, Chasselas 41 B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena.
Ve e'rsn c ir drevesnica FPHluBOshpRnsh-Lozniaci
Kmetovalci, pozor! Kupujem staro železo, kovine, rabljene stroje, ounje, papir po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati!
JUSTIN GUSTINCIC,
Maribor, Ulica kneza Koclja in po-lružnica: Tezno, vogal Ptujske in Tržaške ceste. 1927
HRANILNE KNJIŽICE, 3% OBVEZNICE
in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje .	18
BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40.
ZA NOVOPOROČENCE
venčke, šopke, izdelujemo po naročilu najceneje, perje za postelje že od 8 d.n naprej, izgotovljene blaz ne in pernice dobiš pri	54
»LUNA«, Maribor samo Glavni trg 24.
Kupujte pri naših oglaševalcih!
|ll!lllllll!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllffl.....................................................................................
I Hranilnica Dravske banovineMariDor f
^IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIliJIlllllllllllllliiHillllllllllllU	HlllltlUlilllllllllllllllllllllllllllllUlIllllllllillira
Centrala Maribor |
v lasmi nov? pa'a€» na oglu | Oosposhe-Slovenshe ulice.
s
*	n
Pcdr *nica Cdfc I
nasproti oo*ie, orei Južnosia- s icrsha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti	g
najugodnejšemu obrestovan ju. Najbolj varna	g|
naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej lira-	šs
nilnici Dravska banovina z vsem svojim premo-	g
ženjem in z vso svojo davčno močjo Hranilnica	g
izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle	g točno in kulantno.
VSA» K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOICE IN SVO|E IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
»2
V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! -^J
t
naîbolïp fn noivarneie pri
SpoflntcStalcrshl ljudski posojilnici
Gosnosha »Hžca 23 f PfflOliOriS Ulica 10. oMoDra
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
jf^Šs* Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog din 53,000.000—.
Tinkar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru