INFORMATOR Leto XXIII. Za novo Gorenje torelr, 26. septembra, je bila vo!v em Veleniu se/a poslo-L^no-koordlnacijskega od-„Z8 Gorenja. Osrednja točka 6W?ega reda je bila obrav-i na,09 v zvez/ z uresnlče-Hto i Proiekta Intemaclona-e Gorenje, polmenov-lnne9a projekta Gorenje 1992 Pa prilagajanje našega pos-, 'Oega sistema določilom za-s D"a o podjetjih. ^ mi 0m Gorenie 1992 se zavesl-kova'0čamo za sPrernembe, za obli-^te novega Gorenja. Začetek in-v6Za 10031 izac'ie Gorenja pa je po-iat*- ,uc*' z uveljavljanjem novosti iz o^l'na. o podjetjih, o čemer bomo Po/pfli v mesecu oktobru. Gre, sH^pstavljeno rečeno, za to, da ob-v ka^ ^feditne odnose spremenimo ^iod*3100 P°vezave Goro ®0vornei®' Peslovodni delavci felaj la so na seji ocenili rezultate sg niega gospodarjenja, seznanili in z izhodišči plana za leto 1989 pogovorili o sistemu celovitega ^Ouovanja kakovosti v podjetju. Podobna ^ktronika ’89 (* Gospodarskem razstavlš-likv J-lubljanI bodo v ponedel-i, ’ oktobra odprli 36. med-6/.2?no razstavo Sodobna ^»tonika. sta?MVil*onu Jur^ek se bo pred-V||° tudi več Gorenjevih to-to s predstavitvijo proiz-in zadnjimi Vm 'n •^ne9a programa /bojnimi novostmi. Od prejšnjega tedna naprej prihajajo s tekočih trakov pralni stroji v novi embalaži. Gre za novo embaliranje s toplotno skrčljivo folijo, ki jo segrevajo z zemeljskim plinom, kar je novost za celotno Gorenje. Standard za razvito Evropo, "rojen” v Gorenju Sredi septembra letos je Komisija Zveznega zavoda za standardizacijo sprejela jugoslovanski standard JUS C.L4.100, s katerim so predpisane tehnične zahteve za Izdelavo uparjalnih plošč za hladilne aparate. Sprejetje tega standarda je hkrati uspeh In priznanje strokovnjakom razvoja, konstrukcije, preizkušanja in kakovosti v Gorenju Gospodinjski aparati, ki so zasnovali konstrukcijske, razvojne In tehnične zahteve kot vsebino tega standarda. Sprejetje JUS za izdelavo uparjalnih plošč ima za Gorenje Gospodinjski aparati dvojni pomen. Na eni strani obvezuje proizvajalce uparjalnih plošč, da spoštujejo ta standard pri proizvodnji in pri izvajanju kupoprodajnih pogodb. To na drugi strani Gorenju zagotavlja kakovostne vgradne komponente za hladilne aparate in s tem omogoča še učinkovitejše uveljavljanje naše kakovosti na razvitih tržiščih. Tehnične zahteve, ki so jih zasnovali strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati in ki so predpisane s tem jugoslovanskih standardom, namreč ustrezajo tehničnim zahtevam v zahodnonemških standardih DIN. hitreje do prototipov iJffitorju splošnih spremljali r dejavnosti DSSS Goren-I Gospodinjski aparati so le-,, med kolektivnim dopu- 0 Om začeli s posodobitvijo u 0,°Mpne delavnice. 1 aIPrej so poskrbeli za preuredi-Ur jn povečanje prostorov in jjjPitev sodobne tehnologije za ki? ,vo prototipnih orodij za va-..Pniiranje in brizganje termo-l^stov in vlečenje pločevine. n Va tehnologija je zasnovana ,j . uPorabi nizkotopljivih mate-J0v. kar pomeni, da lahko po ^6jzkusu in uporabi polizdelek , ®,0Pij° in material ponovno grabijo za izdelavo novega >°ttja. tehnologija zajema agregat g vir visoke napetosti za briz-i^nje materialov na model, peč taljenje, orodje za vlečenje materialov ter kabino za brizganje, ki je ekološko popolnoma čista, saj ima vgrajene ustrezne filtre. Pomen posodobitve je večstranski, sicer pa bodo s tem veliko prihranili pri materialu in času, prav tako pa bodo bistveno izboljšali sam prototip izdelka, še več: z nadaljnjimi posodobitvami bodo dosegli to, kar zahtevajo konstruktorji .in tehnologi. Prototip bo namreč imel lastnosti w končnega oziroma serijskega iz- I delka in bo torej z njim omogočeno trdnostno in drugo testiranje. V delavnici bodo lahko izdelali tudi do sto in več kakovostnih vzorcev in s tako posodobljeno tehnologijo bodo v Gorenju Gospodinjski aparati še korak naprej na poti k Evropi 1992. V teh dneh so uredili novo napravo za sodobno Izdelavo proto- H. J. tipnih orodij in polizdelkov. Uspešni v bitki za ozon in Gorenje Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati se je povsem zavedela resnosti posledic neuresničevanja sklepov Montrealskega protokola, čeprav ga Jugoslavija ni podpisala, saj na svetovnem tržišču že ločijo izdelke in proizvajalce, ki niso zmanjšali proizvodnje oziroma porabe freonov. Montrealski protokol namreč narekuje postopno zmanjšanje proizvodnje in porabe freonov na raven iz leta 1986, do leta 1998 pa zmanjšanje na polovico iz leta 1986. Ker izvozni načrti Gorenja Gospodinjski aparati na področju zamrzovalno-hladilnih aparatov ne smejo biti vprašljivi, smo se strokovnjaki razvojne tehnologije v delovni organizaciji že lani resno lotili nalog pri zmanjšanju porabe freonov, predvsem freona Ril. Proučevanje obstoječe tovrstne literature, svetovnih dognanj, informacij, tesnejše povezovanje s svetovnimi proizvajalci poliuretanskih komponent kot so Dow Europe, Basf Elastogran, Bayer, Ici in Soda So iz Tuzle ter sodelovanje in pridobivanje testnih vzorcev nam je omogočilo prve preizkuse v proizvodnji. enak način smo preizkusili pokole več tujih dobaviteljev in se zaenkrat odločili za sodelovanje z Dow Europe. Opravljene analize in dobri rezu-lati testiranj so omogočili začetek proizvodnje s 50 odstotkov manjšo porabo R11 v poliuretanski peni. Osnovni načrt aktivnosti smo zaključili štiri mesece pred rokom in precej pred rokom Montrealskega protokola ter 5. septembra 1989 v vseh obratih tozda Zamrzovalna In hladilna tehnika začeli proizvodnjo s to izolacijo, vsi zamrzovalnohladllnl aparati pa nosijo razpoznavno nalepko. Čeprav ne gre prezreti stroškov, ki jih je delovna organizacija imela s preizkušanjem poliuretanske pene, ko je bilo treba za vsak preizkus razrezati nekaj že napolnjenih ohišij, ponoči je delalo šest delavcev, pa tudi pri samih industrijskih preizkusih v proizvodnji je bilo precej škarta, so doseženi rezultati več kot razveseljivi. 'Gorenje Gospodinjski aparati je s tem prvi jugoslovanski proizvajalec hladilno-zamrzovalne tehnike, ki se je s 50 % zmanjšanjem količine freona v poliuretanski peni v aparatih enakov- Vsl Gorenjevi hladllno-za-mrzovalnl aparati upravičeno nosijo razpoznavno nalepko o 50 odstotnem zmanjšanju freona v izolaciji Da ne bi ovirali redne proizvodnje, smo preizkuse delali ponoči, v tretji izmeni, z manjšo količino materiala. Znano je, da poliuretanska pena nastaja pri reakciji poliadicije poliola in izocianata, pri čem je freon gonilni plin in hkrati izolator. Zmanjšano količino R11 smo nadomestili z večjim odstotkom vode v poliolu. Ko pride voda v stik z izocianatom reagirata in nastaja ogljikov dioksid C02, ki v nekem smislu prevzame vlogo freona. S tem se seveda formulacija poliola v osnovi spremeni, kar zahteva nekoliko drugačne pogoje predelave. Šele, ko nam je uspelo nastaviti vse tehnološke parametre, kot so temperatura predgrevalne komore, temperature mask, poliola in izocianata, teže polnitev poliuretanske pene, pritiski komponent in podobno, tako da je poliuretanska pena ustrezala predpisanim kriterijem, smo polindu-strijsko preizkušanje zamenjali z industrijskim. Medtem smo redno dnevno spremljali vse značilnosti poliuretanske pene: toplotno prevodnost, gostoto, dimenzijsko stabilnost, tlačno trdnost, čas oblikovanja v maski. Na redno uvrstil med najuspešnejše svetovne proizvajalce in si priboril velikansko točko na zahtevnih razvitih tržiščih. Treba je poudariti še nekaj prednosti novega načina proizvodnje izolacije: nova s 50 % manj freona za 1,5 minute skrajšuje čas polnjenja ohišja običajnih debelin, kar je pri serijski proizvodnji zelo pomembno. Poliol omenjenega dobavitelja pa omogoča manjšo porabo izolacijskega materiala na aparat. Najbolj pomembno je, da so meritve pokazale majhen vpliv sprememb v peni na njeno izolacijsko sposobnost. To še ni vse. V oddelku ekologije delovne organizacije smo si začrtali razvojno nalogo v zvezi z odpadnimi freoni. Z njo želimo poiskati najboljše rešitve za zbiranje in reciklažo freonov in s tem ekološko razbremeniti okolje. Vsak uresničen korak razvojne naloge bo velik prispevek k varstvu zraka, naloga pa bo celovito uredila način ravnanja z odpadnimi freoni v tehnološkem procesu od nastajanja aparata do konca njihove življenjske dobe, torej ko izdeki niso več uporabni. Tea Debeljak Novo visoko regalno skladišče V tozdu Galvana Gorenja Gospodinjski aparati so se že dalj časa soočali s težavami pri skladiščenju njihovih polizdelkov in izdelkov. Zato so se odločili za ureditev visokega regatnega skladišča. V novem regalnem skladišču, ki so ga zaradi prostorske utesnjenosti uredili kar sredi obrata, so pridobili 360 paletnih mest, ki bodo skoraj v celoti zadoščala za skladiščenje gotovih izdelkov, to je kromiranih in pocinkanih sestavnih delov, namenjenih v glavnem proizvodnji velikih gospodinjskih aparatov. Ureditev paletiziranega skladišča bo kmalu omogočila tudi pre- hod na računalniško o bdel** . podatkov v skladišču in v c0'° proizvodnji sploh. v Posodobitev so zasnoval' Službi investicij Gorenja GosP^ dinjski aparati, montažna in “ j ga dela pa so opravili dela Vzdrževanja Gorenja Gosr dinjski aparati s pomočjo doba telja montažne opreme Tovan logistične opreme Lendava. „ Novo skladišče bo omogočilo j večji tehnološki red. To pa pomeni tudi izboljšanje kakovo^ ne le njihovih, temveč tudi vS končnih izdelkov Gorenja, v * tere so vgrajeni pocinkani in * mirani sestavni deli, ki jih izd® jejo v tozdu Galvana. Prejeli smo Čestitke za kakovost V uredništvu Informatorja smo pred kratkim prejeli pismo, ki ga je na Gorenje Elektronika Široka potrošnja naslovil zadovoljen kupec njihovega Izdelka. "Leta 1984 sem vam z zadovoljstvom in priznanjem sporočil, da je televizijski sprejemnik Safir, izdelek vaše tovarne, ki sem ga kupil leta 1979, vseh pet let odlično in brez vsake okvare deloval. Še bolj zadovoljen pa sem, da vam lahko isto sporočim tudi sedaj, po desetih letih, sam aparat že vsa leta brezhibno deluje M- in je še vedno zapečaten. ' zumljivo pa je, da je osvel" ^ ekrana nekoliko slabša, kar j® takšno obdobje vsekakor ® g malno,” piše v svojem P|S' Gorenju Elektronika široka r trošnja Ludvik Es iz Mozirja-Na koncu pa še dodaja: "M'5 ' |C da vsekakor zaslužite, da vanj, sporočim (čeprav za to ne p0®” jujete nobenih značk ali kaj rj, dobnega) tar vam ša ankrat čem priznanje in čestitke takšno kvaliteto vašega Pr0' |oletnem okrevanju zara-frft,nenadne bolezni se je Ivan g/1®0 prejšnji petek vrnil med pr°le sodelavce v Gorenju ^esna oprema. Vrnil se je, Sf.ndar za kratko. Za tovariški kj* roke, prijazen pogled, !r^b° korajže, ki jo bo še poji 6°Va/ za nadaljnje okrevan- si?n le s sodelavci orodjarji, bru-r '• rezkalci, vzdrževalci v Go-Š6n|u delal 19 let. Z njimi bi ostal ž6n°lil<0’ mu nenadna bole-n ne bi vzela moči gibof in 'ergijo rok, s katerimi je s. Istrsko brusil, rezkal in se-„®yi|al stroje in naprave. Kot vZdrž, naprave, svalec je delal v skoraj vseh delih Gorenja, najdlje pa v obratu hladilnikov. Ob odhodu v invalidski pokoj se človek zave svoje nebogljenosti zaradi bolezni, ki ga prezgodaj odtrga od dela in delovnih tovarišev. Kako rad bi še delal. To se je dalo prebrati tudi na Ivanovem obrazu na poslovilnem razgovoru. Darilo, ki so mu ga izročili sodelavci, bo trajno obeležilo njegovo pot kovinarja, saj lepa kompozicija mini pripomočkov, ki jih pri delu potrebuje oblikovalec kovine, izpričuje iskreno pripadnost poklicu in delu in simbolizira trajnost prijateljstva. D. Z. ^Posteljnini, gneči in sploh jLnašo rubriko Interna 133 je Sterkuš iz Gorenja Go-^injski aparati naslovil bi°/a razmišljanja o prodaji 'Z" v kiosku. Igu drugim pravi: "Lepo in prav je tova da i® sindikat Gorenja postavil v ljubko okolje kiosk, v katerem bi j0kupovali različne stvari, vse tja ika '[Unice. Težava je le v tem, da vrstjvui nimajo časa, da bi čakali v Vgg/ potem pa se prične prerivanje, TigUurur se mudi nazaj na delovno kgr5'0- Se večji problem pa je zato, Ho .Prodajalec pripelje v kiosk majh-t>b Q° iiiino blaga kot se dogaja sedaj čg podaji posteljnine. Razumljivo je, Hi«"? ugodni pogoji za kredit pa še Sriof Pdne, da bo okrog kioska velika jg Prav bi bilo, da bi se ta proda-iira, k*Osku nekoliko drugače organi-dgiker se tudi dogaja, da se pro-rgga c' ne držijo urnika in delavci zakon • ai° Pred kioskom, kdaj bo "Ploh lec PriPelial blago ali pa ga no bo kot se je to dogajalo prav Pg Pn prodaji posteljnine. Obenem UojProdlagam, da se pred kioskom k °9raia' da bo delavec, ki je h. b|ago, lahko odšel stran kar se-