J-yíí. /t-k:
Per
10007116
303/1968/69
........Ill
COB ISS 0
JÈS33ÎÏK
i. v






P 1303/a^í

19?
m (p

Mlad sem in živim s sabo in z drugi©!,, živim v svojih dejanjih*, ki so odras merie in. dragih® Pride čas,, ko uganjam neumnosti? napišem se, razgrajam, hočem zrušiti enolično vsakdanjost« hoČemB da bi Ml ta dan» ta trenutek drugačen od prejšnjega« Včasih sem otolen^ melanholičen» včasih sem sam sebi odveč = Ustvarjam po sv©-
rišem si nemogoče svetove ljubesni in topline» včasih napiSem pesemn epis„ morda ¡telo novelo.-. Dolgih stvari ne pišem, preveč časa bi rabil aanje, Jas pa sem ne~ strpan» m morem Čakati in slediti počasnemu raavoju in kopičenju nebistvenih stvari«
In pri vsem tem sem prisiljen včasih misliti tre25-


r-1 I,—»



'k 3n)7ru7

Radi ao jo imeli o Njene oči so gledale razumno in toplo. Bila je neverjetno gibčna in igračaeta mačka^ Nekega dne pa Je njena življenjskost izginilao Nenadoma je postala mirna in se navidezno polenila* Ko Ji Je ponudil meso, ga Je le povohala in leno odkorakala v drug koto Mati se Je «bala» da se Je zastrupila in da Jo bodo izgubili, tako kot so izgubili vse prejšnje mačke o Ležala je v kotu in topo bulila predse. Iz dneva v dan so Ji oči ugašale« Njeno vitko telo se je Se bolj stanjšalo in iz dneva v dan je skozi njene oči pronical vedno glasnejši klic po pomoči, ki je oznanjal neizogiben konec,
Ponoči ga je prebudilo mijavkanje in kolcanje, Prvi hip ni vedel, kaj je to, nato se je spomnil na prejšnje mačke, Obsedel je na postelji in ni vedel, kaj naj stori» -Sad bi jo rešil,, rad bi Ji pomagalo Prejšnje dni si je dopovedoval» da bo ozdravela. Vedel je, da najbolje stori, če ji ne sili ničesar, ker bo potem gotovo slabša® 2 materjo sta ji dajala samo mlačno vodo, ki jo je Sejno goltala^ Odšel je v kuhinjo in pred mačko je zagledal sluzasto kepieOo Stala je tam in drgetala ter po-tihorna mijavkala. Nato ji Je telo stisnil strahovit krč» is grla pa se ji je izvil predirljiv zvoke Kepica na tleh se je povečala« Nepremično je gledal, Se nekaj časa je drgetala» dokler se ni počasi umirila« Potem je videl, razločno videl, kako ae je opotekla in 3e kmalu ustavila popolnoma brez moči. Ponudil ji je mleko, ona pa je le obrnila gla^o in se premaknila korak ter zlezla na kupf očš pa ji je prekrila bolna toposto
Ko je zjutraj sajtrkoval, je prilezla v kuhinjo. Ustavila se Je pred vhodnimi vrati in ga s tihim mijavkanjem prosila, naj ji odpre o Opazil je0 da ima oči prebujen« in da mu govorijo: "Odhajam* Ne moreš mi pomagati S Odhajam?*
Nebo je bilo oblačno in zrak ;Je bil napolnjen z drobcenimi kapljami dežja» V počasnem teku se je oddaljevala od hiše, Kmalu se je ustavila na suhem kamnu* Vidno je bila utrujena. Ni je hotel zadržati, da bi pomagal, ker je vedel, da ji ne moreP da bi Jo s tem samo trpinčil oNaj gre S Zleala je s kamna* Sedaj ni več tekla. Hodila je počasi* vendar odločno» kot da se zaveda svojega cilja o
« ¡i j
Zavila je okoli vogala in se ustavila pod oknom opuščenega hrama- Ni ve del , kje je »brala toliko močig da Je skodla na okno In od tod v klet. Stekel Je k vratom» toda ta ao bila zaklenjena, Prislonil je uho nanje5 Noben zvok ni prodrl do njegao
"Poginila bo, Zagotovo bo poginila*" si je dejal, "toda to je samo mačkao To je samo siadka s Preveč si občutljiv,"
Naslonil se je na vratas Z vso močjo je polskusil z neko novo mislijo potlačiti čustva. Nekaj časa sta se m« misel in čustvo mešala«, potem pa je sačelo čustvo bledeti in izginjati,, dokler ni ostala anmo misel« on pa se je sprostil ter laže zadihal. To je porasli o le kratek čas.,
Ko m je skoraj uspele potlačiti počutje» je skoai vrata prodrl presunljiv aiijavo Minuto ali dve je posluSal in nato odSel domov. Ko nI več slišal krčevitih stokovs ko bila mačka daleč? ko sa je oziral po domaČi kuhinji, se je Jea« sebi nasmehnil? "Samo da me ni nihče videl? Potem ae mi sfcOvJO smejali. Vsaj da ms «1 nihče videl?"
"Mačkai" je dejal fant«
Vsi so se ozrli tja, kaaaor je pokazal z glavo0 Bila vje premočena:, samo zadnji del je imela suh» Mirno je sedela poleg robnega grma, kot da jih sploh ni, kot da premišljuje, nekaj velikega in da so samo Kameniti stebri« mrtve «ohe, ki strmijo vanj o c Niti trohico etr-*bv ni pokazala,
"Kaj je tej mački?" se je za smejala ženska z nasmehom, ki bi se lahko mimogrede spremenil v j oko Smejala se je z ruv ko pred neti, kakor bi si hote J a naslednji trenutek brisati nos. Očividno ni mogla razumeti» kaj počne mačka poleg i nega grma0
"3sj resi" je dejal fanto
"Ali ni to vaša mačka?" je vpiaSala ženska z roko pred usti. Obraz se ji je zresnile Za hip je pomolča^ potem "pa *»kXas "Bolna je,, kajne? Najbrž bo poginila
"Sa"» je dejala "is n«ka,1 dni jovrača- Zastrupila se Je.- Gotovo bo poginila*" Bal se jea da ne bi opazi.lt kako se mu smili,
Mačka je f;e dolgo časa sedela in premišljevala« Vsaj zdelo B© aiu tako- Pot«» ae j« nenadoma dvignila« sa trenutek obstala in a« začela premikati« m vide» v popolnoma določeni aaftrl; ki bi pri človeka aie^ila na blaznost«.
IteS jih Je pregnal pod a tre ho. Nekaj časa so stali na vratih«. nato 30 odhajali drug za drugim, dokler ni ostal sam« Salo-til se je« kako opazuje pot deževnih kapljic,' kako premiSljuja 0 šoli in o materi« latea so se njegove misli preusmeril® na sid, na malto, ki Je odpadala Blodile so» preskakovale, se vračale nazaj na isti krog in zopet bežale ter slepo nekaj iskale«
Temni curki vode eo bičali zemljo in tulili svojo pesem: Izlili so ji svojo pesem, fioklez se niso začeli tanj Sati in blesti« 'Ujmi curki so pobit?deli, prešli v rahlo pršenje in ravno, ko je prenehalo de Sava ti, je znova presunljivo samijavkalo To izbilo več mijavkanje, temveč goli krik na smrt borečega se organis-aa. Takoj aa grozovitim krčem je- sledil prepirljiv zvok, ki «e je ponavljal' v rednih presledkih«. Lopat» mu je zdrsnila i» rok;
"Poginila bo!" je e prepričanjem dejal fant, ki 30 je j-rvi opazilo
"Ubij jo!" mu je dejal mož, pri katerem ¿e delalo
On pa je imel rad to mačko in je še vedno upal-» Kanček upanja je- Še vedno ostal v njem, čeprav je kopnel iz dneva v dan«
"Ubi .3	je ponovil mož, "Da nt bo trpela i M
"Vr*/A ji kamen m glavo!" je svetoval fant, ki jo je prvi o~ p azil o
Počasi je stopil k mački o Bila j« do kože premočena in dlaka sa ji je tesno lepila po shujšanem telesu. Sklonil se je in jo prijel za vrat. Koža je bila že otrpla in gnetliiva, ni s« m hotela izviti is prstov kot vedno« Dri al jo je malo od sebe;. da mu ni kapljala voda, ki se je izcejala iz njene dlake, na hlače Takoj ni vedel, kaj naj ¿tori 3 Kamnom je ne bi mogel• Spomnil se je na potok, ki je tekel na drugi strani vrta, Molče je odprl; vrata in odločno zakoračil proti potoku« Prav tako, kot je nezavedno hodila jo je vrgel v naraslo vodo» Upal jeB da je tok dovolj močan, da jo bo odnesel in da ae bo utopila, V potok je priletela kot kos polena, naslednji hip oživela in se začela boriti e tokom. Plavala Je in plavala (njemu »e Je zdelo, da neskončno» dclgo)» dokler ni dosegla suhega otočka« na katerem asal« Po-gledala je okoli sebe s neskončnim začudenjem in aopet začela bolestno nijavkati« vendar manj glasno, ker 50 je plavanj« izčrpalo
"Glejte, 000, kaj dela i Živo mačko -je vrgel v potok« Oooo glejte S" je aavpila deklica kostanjevih las- Sa njim, je prioap-1jala truma otrok, ki j« hotela videti, kako bo ubil mačko.
Počepnil je in jo prijel sa ko*o na vratu«, Ko:!a se mu je voljno vdala» kajti bila je popolnoma otrpla in ko jo je držal v roki, je imel občutek« da drži mokro in umazano cunj oč Sunkovito jo je postavil v potok in ji potisnil glavo v vodo.-. Prvi hip se ni upirala, potem se ji je telo začelo napenjati, večino močneje se je upirala in se mu hotela iztrgati,, Otepala se je in zadek se Ji je dvignil visoko nad vodoP on pa je ti§čal in tiSčal in bolj ko je tiščal, bolj se Je studil samemu sebi*
*e enkrat je sunkovito poizkusila, silovito je grebla po dnu potoka in skoraj bi se m iztrgala«
"Mehurčki« mehurčki!" je nezavedno mrmrale
"Prekleti mehurčki i Kaj jih ne bo? Kje ste, mehurčki? Pridite! Lepo iz gobčka se ji izvite i Mehurčki!"
"Glejte, živo mačko bo utopili!" je zaklicala deklica a kostanjevimi lasmi*
Še bolj je pritisnil k tlem>
"Mehurčki S Mehurčki i Mehurčki polni zraka S "
Stiskal je in stiskal v umazano vodo, toda mehurčkov nI hotelo bitio Čas se je vlekel in vlekel,, postal siv in dolg, on pa je čakal te preklete mehurčke,
"Ooo, glejte.' Živo mačko bo utopil!" Vznemirjenje deklice se je preneslo na druge otroke0
"Ooo, glej te I?" je za vpila deklica in skočila k njemu» Zagrabila ga je za roko ter mu hotela iztrgati žival* Mcl-če jo je odrinilo Deklica je poizkusila 3e enkrat» ko pa je videla njegovo odločnost,, je odnehala o
In tedaj je spoznal, da je 5e veliko življenja v njej9 kajti začel ae je obupni boj bolnega orgauizmac Skozi kalno vodo je le medlo videl obrise stisnjenega gobčka. Telo ae je začelo stresati in pljuča so ji burno plala,
"Utopil jo bo.» Sram naj ga bo !"
Ni' se jezil na deklico, ker je vedel, da tega ne razume in da bo to kmalu pozabila. Moral pa jo je ubiti» čeprav do tega ni imel nobene pravice. Sad jo je imel in moral je uničiti življenja,, ki ga je imel rado Za hip ga j<s obšla nora misel? "Mogoče bo le ozdravela,! Kaj veš?"^re= daj bi jo izpustil, če ee n® bi pokazali mehurčki, .Dolgo Časa jih j« čakal. Celo večnost, Mehurčki o
Z roko je stisnil prsni koš-. Ta ae ¿je mehko vdal in na površje Je sope t priplaval Čop mehurčkov. Počakal je Se nekaj časa* «e počasi dvignil « mačko v roki in jo vrgel nasaj v rjave vodo- Tokrat ni zaplavalac
Deklica a kostanjevimi lasmi pa Je vpilaa M0oo» glejte" Ubil je 2Ivo mačko Utopil 3« Sivo mačkoi Oooo?"
Otroci so se nezavedno o ¿stikali od njega in ponavljali
sa deklieos
"Oooof slejte5 Ubil je živo mačko! Utopil je živo mačko?
Sonce je žalostno
In ptice molčiJOo Drevesa Jokajo in trave dvigajo grudi v Jas Jokam
in sram me je eoi«^ Sate Jokam v srcu
drsa je Se o-;.rok in saemeje ae g.'.aen©8 čisto in veselo« da se »drgnejo drevesa«, da obstmi sonce < da ptice apr.hu ta:; a s in da trava vsvalovia
OI: i>x>£A)p-Mig
Keznanako je ostarela ljubka hiša nekdanjih dni0 Veako jutro jI sonce posrka solze iz temnih oken„
trenutek je srečnejša» otroci bodo planili skozi vrata In stekli kričaje proti hlevuo Toda otroci so daleč0 Stara hi£a zastoka in dimnik je arzel od dolge osaraelosti.
Hikoli več ne boš vesela, stara hi5a0
Nikoli več ne boš ljubkao
umrla ei, stara biša„
kot so umrle, sanja očeta in mateiDo

)
(C sSV/i i
Bil sen travoj voda» ljubezen, potreba® Bil sera riagon9 hrepenenje„
visel očeta in aanje Eatere0 Raste1 e&m s smehom in jokom» z ljubeznijo, i otroSkih strahota in s ptici o Postal boni hrana Življenjus efcehu s hrepenenju o
■'i , -ci-vvr* v"V. . .v..*.
■'■ 1 ■ • -Cr	kvi v
:	v-"1
i.
.	•>-.<• IT

•¿Uu
v :■. -l



l /a
«• —' " »v /to* i	:/y "vi-rv^.
5 o september.
Danea naj bi e® začel naš prvi šolski dan, toda že takoj zjutraj sem vedel,, cía "bo žalosten, kajti Se ve^no je padal^ dež o 3 tem pa so so izjalovili vsi moji načrti za ta dano Žalostno esas slonel na oknu in tiščal zaspani obras na ledeno mrzlo i?ipo, da sta se mi nos in čelo čisto sploščila® Zunaj je divjala nevihta» Temni oblaki so se podili po nebu, nad gozdom v daljavi as jo dvigala megla in Iz sive gmota so se pričeli kazati jasni obrisi mogočnih dreves Že od nekdaj sem sovražil deževno vreme, njegovo puščobno sivino in vlago®
Ko smo.prišli pred šolo, je dež že ponehalo Profesorji
so nas porazdelili po skupinah in odšli smo v učilnice« Obdajal ne je neprijeten, tesnoben občutek, kajti za nas je bil© tu vse novo in tuje o Navajeni smo bili na temne in vlažne u-čilniea, hodnike polne razposajenih otroke Tu pa so nas sprejeli veliki in svetli prostori®
Kot vsak prvi šolski dan je tudi ta hitro minil in ko sem se vra&al domov, je minil tesnobni občutek, ki me je obdajalo
S o september0
Drugič v tem šolskem letu so se odprla šolska vrata» dra~ v tem letu so se dijaki vsuli na široke šolske hodnike« Toda ž® takojt ko smo zjutraj prestopili šolski prag, so se pričeli zgrinjati nad nas križi in težave, o katerih se nam prej še sanjalo nio I«vedeli smo, da je za vsak predmet drug razred in ©e bomo morali.med odmori seliti» Sprva se nam je zdelo, da ne bo to nič posebnega, toda ko emo iskali razred francoSčine, se nam je zgodilo, kar smo najmanj pričakovali o Vstopili smo namreč v učilnico za zgodovine, kjer nam je učitelj naredil na nezgodovinski način pridigo o zgubljenih ovcaho Toda prave u-Silnice vseeno nismo in nismo našli» Skrbi nae je rešil šele neki starejši dijak, ki nam je povedal» da je učilnica francoščino na drugem koncu stavbe o Tako smo jo po dolgi h mukah na-šli; toda od zvonenja je minilo Se dobrih pet minut in zopet amo morali poslušati krajšo pridigo, ki pa je ni nihče vzel raeno* Kehote sem dobil vtis, da vsi profesorji zelo radi pridigajo®
■
še huje je bilo pri uri ciologija, Razred smo začuda hitro našli» tod« ko sem se.hotel vsesti, ee je stollea zavrtela in preklinjajoč vso moderno tehniko sem telebnil na tla«
Po veem tem si lahko mislite, kako sem si oddahnil,* ko je zvon® o zazvonil konec pouka in nem pred Sol o zopet zadihal a ve 2 srak .3
Ko so jadle prve kaplj« dežja« so krneti r«kli?- "Potrebno je malo moč«, Savno pravi čas je prišel» ta deček uvidevni« da oplakne prah se mladih trav in vzbrstelega drevja^ "
Trave eo vzdrhtsl« v Sejnem pričakovanju in se napele B da ponudijo »vola usta drobnim curkom % neba3
Sesti dan m je prebudil na vzhodu In dež j« Se vedno neutrudno padalo Kmetje m pogledali skozi okna in rekli 8 "Dovolj ga j©9 dež;*. Če bo Se silil iz oblakov, ne bo dobro sa mlado Življenj«." de S je padal S« sedal in o-©ml dan^
"Prenehaj a« solziti, ojeklenelo nebo? Dovolj Imam« tvojega jokao"
Štirinajsti dan «e je dež še ve dne pridušeno hahljal na strehah hiš in petnajsti dan je še glasneje zamraral is gozda proti poljanam« Uničujoč« J« namakal prst» ki s«
je naveličala požirati vsiljivo tekočino-.
i
"Gnusi m mi že,.ta nebeška sitna!" je rekla rjava prst in pljunila penast« curke iz polnih ust*
Otrobi so zaprti v hišah postali sitni in eo se fciae» rili za vsak prazen nič o Žensk» so bil« razdražljive in stark« .«o molile v kotih pri nesakurJonih p«fiohs
"Daj» ljubi Bog,, da bi zasijalo son«« in bi «p«t v popoldnevih grela svoj« revmatične kosti v prečudoviti n«b«Skl toploti i"
C. o «J
- l0 -
Potem je posijalo sonce o Otroci so zavrisnili in stekli iz MS k velikim lužam v kotanjah« Brodili so z bosimi nogami po mlačni vodio Hlače so si zavihali nad kolena» spuSčali so bax*ke is lubja posekane lip« in uživali v svojem početju»
Tudi odraslo je poživila blagodejna toplota in življenje je bilo bolj veselo^ Sonce ©e je smejalo in ščegetalo trave? da
so v zagonu vzpenjala kvišku»
In Sejno sonce je pilo vodo iz hvaležne prsti, pilo je in pilo; po ti p pesti, deseti dar« Življenje je postalo spet enolično in sonce ¿e bilo že dolgo vsakdanja stvar0 Potem je sos» ce spilo že veliko vode in ni se več sme hI j al o 0 Grozeče se je režalo in blazno odpiralo svoje žrelo s razžar^enega neba® I» vsak večer je na zalsodni strani Škodoželjno Sepetalos
"Jutri pridem spet, jutri pridem spet, spet-»"
"Dovolj je, drago sonce,H so rekli kmetje< "Nasijalo si se in nam dalo veliko življenja»" Sonce se je blazno smejalo
in dvajsati večer je Šepetalo na zahodni «tranis "Jutri pridem spet, apet9 speto"
"Ti vražja nebeška bakla, umakni se nekam med »vezde i lini čil o boš svoje delo In nas« ki smo tvoji otroci,"
Sonce se je dvajseti dar* režalo ln glodalo korenine trav; bilke so porjavele» drevje je povešalo liste in mlakuž že zdavnaj »i bilo več0 Kmetje so v proSsiji strmeli y nebo? "Nehaj, peklo! Egoist sie sončece drago I"
Stari kmot je rekel3 "Če 'bi bil mlad in močan kot nekočc bi zavihtel proti tebi pest;, da bi ti zdrobila škodoželjne zone iz krohotajočih usti"
Kmetom je »manjkala voda« Vodnjaki so bili suhi; le v najglobljih je bila na dnu še smrdljiva brozga«
Kmet & veselimi potezami okrog oči je rekels "Ali ni ljubeznivo, to naSe sončeceJ Na dnu vodnjaka aern dobil svojo čudovito rezljano palico, ki je bila leto dni v vodi, Sonce hoče i da vodnjake očistimo i& popravimo« Pri polnih vodnjakih pa ni mogoče popravilo, Eh, naše ljubo sončeoe!" je nabral kožo v gube okrog uat in oči o
Kmetje so ga strupeno pogledali in rekli8 "Hi nam do sme-ha« večni bedak»" Potem so govorili« "Sonce je neusmiljeno z nami o živino naj pogleda, ki s isbu 1 jenimi očmi s^pe ob
hih mlakaho"
o o tj
Žensk« so jokaj« reki® otrokom?
"Molimor> da nas sonoe usllši in pošlje oblake z drobnim dežje®9 ki bo zdravil umirajoče življenje0M In so molili? Ljubo sonce, usllši stašo prošnjo in ne pustiš da u-inrjemo} tvoji otroci smo* i s tebe smo zrastli in vse p kar imamo, je tvojega* Neskončno smo ti hvaležni, Kakšen je naš grehfl da na® hočeš uničiti"? Prizanesi nam ia odpusti nevedne ¿Sem? če smo kaj zagrešili oM
Stari kmet je pljunil v prah pred tnaloma "Prekleta laterna uničujoča!" 2ene so v strahu vzkliknile, otroci ao v začudenju razprli oči,
Stari kmet se je osrl naokroga
"Nehajte moliti J Jutri bc padal dež o Čutim bolečin® r križu," In s« je strupeno za zrl v nebo« ■^Š&j^
«M	......................
Povsod tema0
V	jajčni In moji duši o
VeraP vsakdo jo ho£e prikriti -tudi ti,
V	dnevu je tema prav tako9 kakor je
8vetioba v soncu*
V	vseh nas je tema^ sicer ne bi
v lastni temi iskali svetle luči*
Sekega dne jae je sosedov na 3 ml a J Si prosilf naj mu pove® pravljico a Otrokovi želji sem naglo ustregla i» mu pričela pripovedovati pravljico o treh grahiho Otrok me je zelo pazljivo poslušal in imela sem občutek, da vse to sam do Šivilja» Zalo bil ponose a na glavnega junaka»
Ob pripovedovanju pa sem se sama zamislila v del® in vse njegove pravljične lastnostio Že na samem začetku mi j® padi© na oči skromnost junaka in njegovega ode ta o Junak je bil namreč siromakov sin, Živela sta zelo revno in prav zato je ode poslal sina po svetu in mu ob odhoda, dal dober nasveta Sin 0-četcvega nasveta ni pozabil in nm »le ostal zvest do konca,
Druga posebnost, ob kateri sem se zamislila,, je bilo Število tri » bili bo prav trije grahifl ki Jih je mladenič našel na poti in po očetove® nasvetu shranil? Naletela sem torej na
ljuesk® število« Tudi beseda veliki grafi» v katerem je mlade-
Hitim v šol« in spet hitim domov-. Mno2ica ljudi me vleče m seboj o ifadJ« <se jia»p vs«m tem ljude@o
Ni nam treba hiteti« življenje sam© na® ho prehitel©c
al5 prenočeval? eb Ja spomnila na pravijIco„ kajti v pravljici rie kraj dogajanja nedoločen.,
Mladenič se je skozi vso zgodbo hrabro držal očetovega nasveta.? Ta sjegova zvestoba je bila drago poplačana« Vseskozi je imel srečo i» se dokopal do bogastva« Hjegova obogatitev je sicer nenavadna* pravzaprav presenetljiva. Toda mnenja sem bila« da to ni nič čudnega» saj je to pač ljudska zvrst» kjer so taki skoki mogoči in celo zelo po-gosti <■.
Eanimiva sta tudi nastopa dobrega starčka.,) ki mladeniča reži i« hude zagate,, in grdep a kljub temu dobre starke na koncu - njuno pojavo sem si razlagala kot značilen pojav v pravljici o Junakom pomagajo ia nevarnih položajev dobra-bitjao Za pravljico sc značilne pravljične osebnoatio V pravilni o treh grabila sem naletela na snaaja.
Tipično ljudski je koneo0 Sgodba se dobro konča«


Včasih ao ljudje govorili o nekem otroku - glejte ga, nič se m uči, v šoli pa vse zna? ker je tako pameten« -rudi danes še mnogi tako govorijo« Včasih to drži, a to le za učence osnovno šole. Prav gotovo pa je» da ne home našli na gimnaziji takega* ki se nič ne uči, pa vseeno sna« Če bq 2© na osnovni šoli nismo naučili učiti» naučimo ee sedaj« Včasih sami dijaki ironično rečemo - ta se pa uči« Tistemu, ki «e zna učiti, lahko samo zavidamo« Samo pomislimo, koliko je stvari, ki jih ne vemo. Nikoli se jih ne bomo naučili kar tako» ne da bi se trudili« Sekaj se Se naučimo mimogrede, toda to je malo« Če bomo hoteli postati kdaj koristni družbi, če bomo hoteli dodati kaj novega tistemu, kar so naši predniki spoznali v tisočih letih, ee moramo najprej naučiti va«ga ti-etegaf kar so nam zapustili« Edino človek je tisto bitje, ki ohranja, kar so dosegli predniki, in dosega novo« Če tega m bi bil zmo?.enc bi bili zdaj še vedno pitefcantropi« Šele ko se bomo to naučili, bomo lahko ustvarjali novo - srečen pa je le tisti, ki ustvarja«
3© preden hočemo kaj vedeti o tem, kako se moramo uči» tiP moramo poznati naš spomin« Za večino velja ista krivulja
pozabijanja o
ta- \
Šote" 30"
G
Ta krivulja nam veliko pove«
~4-—-—......—--a—
tO 25 To ho
"so
10 $0

Snov moramo ponavljati najbolj intenzivno ravno prve dnl3 ker takrat najbolj pozabljamo. Če bi prve dni pustili snov in bi jo spet prebrali po dolgem času, bi nam bila tuja. Naučiti bi se jo morali čisto znova, ker bi razlaga profesorja Se padla v pozabo 5 to pa je veliko težje, kot pa če ponavljamo prvi, drugi, pa potem četrti, sedmi dan. Ko pa hočemo čez dva tedna znati, jo samo še enkrat preberemo,
Najvažnejši pogoji za resnično učsnje sos
a) Pri učenju se je treba zbrati.
Najtežje se je zbrati takoj v začetku* Takrat Se mislimo na toliko stvari in vsa moramo pregnati Iz misli, ker da bi istočasno mislili na nov film in na vdor Gotov v rimski imperije se pa ne da« Ko smo že zbrani, nikar ne prekinjaj-mo učenja vsakih deset minut. Spet nam bo potrebna volja, da se znova zberemo,
3} Učiti se moramo z nekim ciljem«
Kar tjavdan se ne da učiti. Saj nismo prvoSolčki, ki se bojijo mame in tovarišice, pa se zato učijo, največkrat pa jih morajo k učenju priganjati.
Nekemu dekletu gimnazija ni bila v|eč, Njen uspeh je bil porazen - doma so govorili, naj gre delat, če je tako trda. Potem je pregovorila starše, da je lahko šla r srednjo medicinsko šolo, v katero je Se prej hotela. Končala jo je e prav dobrim uspehom,
g) Imeti garamo „načrt dela.
Ni prav, da se učimo kar tisto» kar nam Slučajno pride v roke9 ali pa da čakamo na poseben navdih <y in se učimo enkrat ns, mesec. Preden začnemo z učenj srn, že moramo vedeti, kaj se bomo učili«
d) Privaditi, se moramo na Čas In na pi^ostor^ v katerem se učimo
Če
ss privadimo na določene ure in na določen prostor, nas že 3ama silita k učenju» Ko se že enkrat navadimo, gre mnogo lažje, - saj pravijo, da je navada železna srajca,
gj—Učiti so moramo aktivno.
Nikar ne glejmo samo v knjigo in ne beriao bres misli.
o o o
To je navadno nguljenje"0 S tem se dosti ne naučimo» Bodimo pri snovi & vsemi svojimi mislimi in namesto eno uro se bomo učili pol ure o Ko enkrat preberemo snovB nikar je ne proberimo še aru-gič in tretjič,' Poskušajmo jo v mislih obnoviti in tisto, kar si nismo aaporanili, poglejmo v knjigo«
^..jgfejrat^J»! moramo pravi tempo,.učMia.£.
Veliko dijakov se uči kampanjsko, ali kot rečemo mi sami "sezonsko", šele takrat, ko bodo vprašani Poteia se pa »godi, da se morajo v enem popoldnevu naučiti pol knjige, kar ne uspe, pa še tisto naučeno po dveh dneh pohabijo, Učimo se raje vsak dan malo, ne pa samo ob koncu konference ali pa Šele četrto konferenco o
se vsemu tistemu kar zmanli
¥racijo pri učenih-
Predstavljajte si učenca, ki je vzel knjigo, tranzistor in ©dej o ter se Sel v park učit o Ulegel se je na tla, si odprl' tranzistor in knjigo in se poskušal učiti o Okrog njega so fantje kri« Čaje tekali za žogo, otroci ao se zbirali okrog njega in ga gledali , po cesti je hrumela kolona avtomobilov, kamionov, iz tranzistorja so bučali Beatles!o Čez pol ure je tudi on igral nogomet 5
PoekuSajmo se učiti pravi,In® in Slo ba laž j® s nakatarl ne> bodo učili namesto Sest tri ure na dan, drug! pa na ve« noči aa
mo na koncu leta s
Tressnje avtobusu, kl vsake toliko časa poskoči ob
luknjah na slabi cesti, tun	spravlja ob Živce4 Bentimo se prest daau
3kosl okno ne gledam«	ker bi videla samo te»o9 «»j je ura ravno devet zv*5er<
"Sada bi se pogovarjala» Ne ljubi se mi molčati," *1 govorim v mislih
Totem pomislim, da «edi ob meni Črnec, ki sna saoo angleško* Pokukam na čaeopi» v njegovih rokah in pred oč~ au. mi »»mrgolijo angleßue besed«-, Nič nt raamusa«
"Ampak v angleSčini imtrn trojko, ««kaj bi Se morala vedeti •"
r» nißa flava iti trda* noben® angleSk» besede ni v njej V duhu al predstavljam, kaj bi bilo* če bi ta trenutek stala pred tablo in bi ml fcovariäica reklas "Teli me »omething abouto**" Stala bi not kip In coičala, saj kipi tako ne snajo govoriti
Za mano sedita dve debeli *enskl, prav za skupaj sta, Videla sem ju le bsžno, najbrž m m branita nobene sladkarij« .•>
"Jas si 5« ne bi upala sedeti poleg tega črnca; * govori, tista poleg okna.
Njune besede se tihotapijo med sedežem in okna® do osojih ušes
"Ali ni groben^"
"gaj je Srn kot hudič,"
"Ampak molči» lahko naju sliSi/* zaŠepeta ena izmed njiju«
"Nehaj noP ki* pa razurne "
"Pomisli9 če bi kdaj morala črnca poljubiti o Kaj bi ie storila9?"
"Oo . ne p tega pa n»«» se zahl hi ta tista ob oknu.,
- iS -
•••-.„V -	í'
Druga ji v smehu prišepne s "Tako debele ustnice imajo ti črnci«"
0, bog, kako sta bedasti«
Pogledam na 'aro« Ustavila se je.-,
Čisto malo okrenem glavo, da bi videla® Se ima črnec uro na roki« He vidim ja, ker je zakrita«
"Moja ljuba angleščina» kje sit"
Potem ese spomnim«
"What time is it?"
Tako se to reče« Samo, m ote sano .je kar naenkrat tako vprašati« Korala bi dodati še kaj, približno takos bi bili tako prijazni in bi mi povedali, koliko je ura«
"Would you bio««"
Naprej os ne moram spomniti« Ali pa mogoče s "Be so «««"
In spat na vem tiote besede - prijazni«
Pravim sis
"Vprašaj no, kar naravnost« Enostavno in preprosto je« Samo what time is lt?w
Sekaj minut zbiram pogum in nato potiho, a trepetajočim glasom vprašam8
"What time is It?"
In še dodam5
"Please««c"
Črnec ©e obme in me vprašujoče pogleda«
"What time is it?" rečem 5e enkrat«
Obra® se mu sjasni in usta ee mu raztegnejo v vasal nasmeh«
*
"Koliko je ura, bi radi vedeli« To vem pa. lahko povem, ca® tri miaute bo pol desetih«M
Vm sem razunela, govoril je čisto slovenščino«
Kratek rnpvoj
Po osvoboditvi se j« priče a najprej i gradnja mrve domovine o Irl i©krajinskem na ro dn o o s tf oh o d i 1 ne& odboru as Slovensko rrimorje j« bi i. formiran oddolek sa gradnjo ta je akrbe.v m obnovo na tem osenlju« 2 vsa večjim Rar a« SSanjem nalog oddelek kaaU ni bil ve« kos-, vsem tem nalogam 1.. iVb.raar.ja 19*6 »s je preimenoval v Pokrajinsko gradbeno podjetje "Primorce" e sedežen v Vipavi, Bres sa~ d os t ne ga strokovnega lr- kvalificiranega kadra se je mlado podjetje začelo uveljavljati .predvsem zaradi velike požrtvovalnosti #apoeleaih, ki so noteli predvsem eno? obnoviti tn ustvari.ti lepSo domovino, Uprava podjetja se je kva-1« prea»*ti?a v AjdovSčino» kjer tti je podjetje »gradilo nove kovinske in mizarske delavnica ter upravne prostore 7 tistem je podjeeje delalo od Bovca do Kopra, o* I-drijs do SnafcnilMu Zares veliko delo je opravile pri izgradnji Hove öora.o«c i '.« oktobra l-J^O. s • prevzeli upravljanje v svoje rok« delavci sami, akrat smo stopili na pot samoupravljanja po vsfej dršavl, čeprav je bilo samoupravljanje $ ustavo uzakonjeno Šele 195.?o leta . Danes» po razSiritvah podjetja, po izboljšavah« po velikem ra&~ vc2tj. SCrf "PriBorja" obse s* delovno območje podjetja skoraj celotno o&emlj* SFRJ .-
Osno v,v:a de ja vno a'i pod Je tir»
¿r»v gotovo je osnovna dejavnost gradnja* m fco doka.,; različnih objektov» stanovanjskih poslopij« hotelovg ■industrijskih poslopij« cest» mostov itd« Da gradnja ni edina dejavnost podjetja? razberemo 2« i» podatka» da »o krnsli po ustanovitvi aa&eli ustanavljati 8e obrate za kiju« ¿avni.öawka» kleparska» mizarska,- slikopleakarska, steklarska» park«taroka£. elektroinstalacijaka in vodoinstalaoij-« ska dele -o je. bilo potrebno» Če ».5 hoteli mačeti gradi-ti velika s ta» o mafijska poslopja,- tovarne 9 hotele In toliko drugih poslopij s
~»edaj podjetje opremljajo e težko aananizacijo z« nizke tu visoke gradnje,, povečujejo «vtopark; Sirijo in. opremljajo servisi» d«lavniee in dokončno opuSčajo stian« ek« gradbeno-ofrrtniSk« dejavnosti» rta ext tistih» ki so nepoaredno povezane # osnovno gradbeno proizvodnjo*
Organizacija podjatja in njunih enot j« bila vedao prilagojena ia m še prilagaja pogojem dela o Be.aaSaje obliko ekonomskih enot je definiral statut podjetja, sprejet l&M- leta:. Ekonomske enote so dejansko postale tudi osnovne samoupravne «.ote, v katerih delavci neposredno sodelujejo v upravljanju® Se ekonomske enote ee apreoia,ia~ jc9 tako kot so spreminjajo delavci f ki jih sestavljajo.; saj delajo nekaj časa v enem kraju, pote» pa zopet drugje: kjer mogoča pot tabuja j o drugačne vrata delavcev in «trokov« njakovj
^sssjsiszsLJSSSSSL
.Delovne skupnost Sfifp "Pri mor j a" Šteje nad tisoč sapo« «lenih. Ha primer 1365o leta je bilo caposleaih 1»Q49 oseb, o« tega 817 neposrednih produktivnih delavcev, 70 s&apoeleaih v tehničnem kadra, 81 umskih delavcev ia 81 vajencev..
Tolikšno Števila fcapo«lenih p; a1v gotovo aahteva dobro organizirano samoupravljanje, posebno že, ker so delavci raztreseni po terenu® Od leta 1946 pa dc 195o j» moremo go-vori ti o samoupravljanju, saj e» je prvi delavski a ve t ustanovil 195Oo letac Delavski svet je najvažnejši eaBoupravni organpotem pa sta Še upravni odbor in direktor®
Samoupravni akti bo bili v tesal pove®»vi z »manjSadjem vpliva, države na delo podjetja tn gospodarstvo nasploh- Bolj kot je drŽava opuščala predpisovanje zakonodajnih aktov,, bel j
se j« ra»vijalo samoupravljanje in s tem potreba po rafcvojv: is gradili?! notranjega samoupravnega, in zakonodajnega eiate-m«, Taki samoupravi akt S v podjetju not taritni pravilnik, statui podjetja, splošna določbe o podjetji* itd»
Ob začetku je bilo zelo veliko ponao^kanjo kadrov ia podjetje je moralo začeti » Podaji.; organizirali «o lastno delo«-vodake Solo in vajeniško šolo® Med letom so prirejali seminarje in krajše tečaje Pričeli so tudi e Štipendirale® čenče v m. strokovnih srednjih Šolah in študente na uaiversai, Število Štipendij je bile pred nekaj leti vi S.;'o, sedaj s« j«
zmanjšalo, ker imajo že precej potrebnega kadra, Hajveč Štipendirajo na. ekonomski fakulteti, na strokovnih sred-jhUJj šolah p na delovodski Soli, ekonomski Soli itd« Podobno je v letoSnjem letu o Število Štipendistov -okrog 20, bodo oMržali, prav tako tudi Število vajene®v - o» krog 80„

h?

«¿JU-
Nadobudna dijakinj» is III, letnika pred tablo dokazuje svojo pie©enost v ko» ml ji , Eden njenih umotvorov je 3« napisa«, dragi pa noče in noče nastati« Profesorica praviš "No snaS» kajne? Če bi pa morala po veda ti kaj o kakšnem popevkarju* bi ae takoj spomnila vse podrobnosti ?> njem«*
Tedaj se nekdo ie klopi pojasnjujoče t»rasis "Stvar je v tem, da formule ne po- j zšfjkJ?^
jt^oo"	-T-—--J ^r^3
\Ji
.......t\


/ vr r
I	Spet smo pri kemiji«
/ ; Profesorica sprašuje kar i naprej« Pred tablo stoji druga mučenka«
"Povej važno lastnost;
lih | VH
H,»SO. S" 2 4
Deklica se ©med«9 nate pa hitro odgovori?
w5veplova klali»* selo ve 2« vodo Je horoekopna "
0fj\ Chigro^kopaa)
""1 KROHP^ SEM VENDAR.
I DA t. kuhat, toda on ; j£ vsega

_ Ü^XTUP,
Ud.* Mm jy	^	.
'ta. • VvO ' ÁÍUvU<UC\ - J j (j^


^IAv^-M £A , fvxx , cAx» At /ws Úo^MaJLKa^

AajQV <JÜOOU-O w
-^WNOÙ 1 J^iv	^VAAAAO AM* WAJIOO'^ILOJL
rV:
ÎOMX^ AR, Ajctaie Wxjyjfc .	, VJCXUA*'
/VXjO7^^ NJOVSU Ov, • ôlûWèutxX .	dxXVv

\) 'WJ^WMA A^VAOCU , bodo ~U odvUAU .
Vjtek*	\ Vua "V	. t« w
Vi ^tí tLo^ uJUi: IjCK ^ O^H1 i t ^W, W .Aü <L Q 4 \ U
\SU>Ui\) oJîLwv CL>. f\M	OVP ^ \Mri-?...
& awUAÍV' /VXA ^-JAAW^ t WftA.
Oft k loo tas&íS. "	j^'OJU-C tWií
rr ríX'^A /rC\
■Jlj-zDiro
ckm A^jajjJ^. 1 amjlcà» ^owJieov.A^
bo "aUÄCU» ©JUX , SpoicW	/v
X ma-sboNjó ,
- Ü INS O»?' Ii v
Wefc oVoiöf\C UyguO	0$ A^ÜOi Ä^XM^s | VüíjO
\)m.id . ^	L: xojfc . j|
O M r^ /•'■ >

au k oW ftgot . b©dU>	tOA^

cU^oJkft va
i	S
1303






■-SOL. ?
✓v





Na obali neskončnih sveto«- ee aha j a de ca*
Nedogledno nebo ee negibno vzpenja nad glavo9 in ne pokojna voda hrumi*. Na obali neskončnih svetov se shaja deca z vriskom in plesom
Zida si hišice iz peska in se igra s prašnimi školj kamio Iz velega listja si spleta čolne in jih smejoč ee spu5ča nad brezmejne globine. Deca se igra na bregovih sveto F o
Ne zna plavati» ne ve, kako se mečejo mreže. Potapljača iščejo biserov,, kupe:: se vozijo na ladjah,, deca pa nabira kamenčke in jih spe'» razmetava* Ne išče skritih zakladov,, ne ve„ kako se mečejo mreže
S smehom se vzpenja morje in smehljaj obrežja se bledo blešči o Smrtonosni vrlovi prepevajo deci nerazumne balade^ kakor mati, ko zib;.je dete* Morje se igra z deec in smehljaj obrežja ee bledo blešč;,,
Na obali neskončnih svetov se shaja deca.
Vihar rjuje po brezcestnem nebu8 ladje se razbijajo v brezslednih vodah» vsenaolcoli je smr» in deca ee igra. Na obili neskončnih svetov t)e veliki atod dece
lagore
Hiše so tihe» polja že spijo„ le v tvojem oknu še luč gori «o«
Tiho in skromno žari lučka skozi stoletja, Naj jo samo za kratek hip razpihnomo v plamen, ki bo obsijal ves svet., od tečaja do tečaja in vse Čase» od pradavni-ne do dvajsetega stoletja*;
Zakrijmo vse mogočne spomenike» ki jih je ustvarila zgodovina, zakaj zgodovina je včasih hladna« En sam spomenik naj se dvigne pred nami - kip žene, Ne, ne bomo iskali kipov božanskih mitoloških žena, ki so zavite v tančico neprosojne skrivnosti» ki jih imenujejo boginje in so jim rodovi žrtvovali v dar« Ne bomo slavili božanske Venere za nadnaravno lepoto in ne bomo odkrivali mrzlega marmornatega trupa Diane» kajti hladni marmor nas utegne zapustiti hladne i Šli bomo mimo krasne trojanske Rale» ne in"mimo v zlatu plavajočih idolov petnajstega stoletja. Njihovi odišavijeni kodri in z zlatom pretkana oblačila nas ne morejo dovolj pritegniti» pa naj bije pod njimi še tako strastno srce« Veliki možje so jim sicer postavili neamrtne spomenike v svojih delih« Toda to ni kip» ki si ga hočemo ogledati, saj je čsprav čudovito lep» zavit " v meglo opojne privlačnosti» mrzel in nedostopen» ker ne pozna solz, porojenih is trpljenja, temveč le iz naveličanosti in ppželenjao Se, naš spomenik ni iz zlata» ne krase ga škrlatna oblačila in njegovih nog ne hladi biserna pena iz vodometov» K zemlji se sklonimo in iz nje otkemo podobo žene, ki jo slavi osmi marec«. Namesto v škrlatna oblačila jo odevamo v delovno obleko• JSjene roke ne oklepajo kristalnih čaŠ, pač pa priklepajo k prsim otroka. Te roke niso mehke in nežne in vendar so rodovi izšli iz njih« Žuljave roke se oklepajo dela» da bi lažje dajale življenjec Življenje, povsod, kjerkoli si» glej, iz teh Zuljavih rek izhajaš in ne iz zlata in srebra» Skozi stoletja te čuvajo te roke9 polne dobrote in razuma« Skozi temne dni vojne, bolezni in lakote te vodijo! Čeprav niso na čelu vojske, vodijo narod k življenju in k soncu,
Kjerkoli si, ti dobra žena* ne krhka» polna zlata in draguljev, temveč iz zemlje vstala6 polna krvi in življenja,, t,are naj bo tvoje ime svetlo in ne omadeževano „ Sedla si aa stroj} v dvorane^ kjer odločaš o važnih stvareh, v vsaki ustanovi je tvoje mesto, Toda v naših srčih si še več, si darovalka življenja, njegova skrbnica. Pa čeprav je tvoja luč skromna, brez nje bi svet izgubil toploto in kdor to vef naj vlije veselje v srce vsake žene in matere, naj nalije olja v svetilko, da bo vzplapolala močneje,. da jo bodo videli povsod po svetUc SU2 AN-1»
Odprla sem oči, zaokrenila glavo in začutila bolečino cd r. s ve ga do desnega ušesao Glavo sera premaknila na drugo t -an - spet bolečina, Poskušala sem še enkrat - bolečj.naj
"Načelo se ja,"
Dvignila sem glavo - nič bolečin. Spustila sem 1o na ; lazino in prižgala luč o
Bolečina v očeho
Spet sem jo zaprlar
To je začeteko
Danes je diagonalna bolečina od ušesa do drugega ušesa. Jutri so bo tej pridružila vertikalna: od vrha temena do konca brade,. S horizontalno se bo srečala nekje sredi velikih možgan. Tema dvema se bo pojutrišnjem približala neka nova prostorska diagonala s te strani, drugi dan z druge0 i aslednje dni jih bo vse več - vsak dan ena» Vse se bodo srečale v enem vozlu, se zavozlale, spletle in se več ne razpletle do neskončnosti a
Vem., Začelo se je,
»a steni nasproti mene iz police vstaja kartas pikov r.ant«, Medla je, brez robov, a jaz vem, da je prav ta kartao °b njej se prebuja nova, s črno damo o - Ta mi vedno n^kaj nagajao Hoče moje sr^če in sa mi zapleta med prste, ko delim orne papirčke«
j Pikov fant je vse večji» Že presega prostor med knjiga-mi	viso čez spodnji polici. Glava od-uhljev, čez
¿gonijo. Zaguga se in skoči. Obstane na postelji^ LSisli, da čakala, kdaj bo prišel k meni, ne,nalašč bom zavpila.
r*ora iti od tu.* Že zadnjič sva končala«. Črna dama nam je zmešala štrene
Zavpila bom« Prišli bodo ljudje in ga vrgli ven« Nočeta nikogar araren sebe» ko se začno zavozlavati moje diagonale -
Zdaj je zrasel« Stopil je k • meni in me prijel zb roko» Zavpila bo®o Okrenil mi je glavo
Bolečina Diagonale eo se prepltele za en dan. Več jih je kot ena sama.
Sedaj bom zavpilao
Usedel 33 je na rob postelje Ne» ne moje noge o Sedaj me je prijel za Ihs« in mi dvignil glavo, Vertikala je že tu.
z drugo roko se ni je naslonil na prsi Mo,lči o Oči mu vise na dolgih vrvicah. Izgubljajo se mu v bradi in bingljajoč Zavpila bom«
Pritiska % vso težo . Obrača mi glavo En» dva - levo9 dt*sno3 tri? štiri - gor«dol-.
Diagonale se sekajo» krotovičijo se» zavozlavajo Njegove oči bingijajo na vrvicaho
Ha polici se je prebudila nova karta in z ropotom padla na tla«
Diagonale se sekajo, Zavpila bomc
Smeh» Sedaj se smeje» Misli» da ne bom zavpila. Toda jaz hoč-so zavpiti. Z dvema prstoma tipi je proti mojemu v:-, a tu 'Ve v kje so glasilke, Hoče jih preščipniti^» Še en centimeter«
Vedno manj, manj J Sedaj bo zagradil.,
Ne boš, ne boSI Nočem diagonal in vozla sredi glava I hočeta diago;>ie'L l
Zavpijem,*
Prsti drsijo proti prsim Roka se dviguje Oči plezajo zope1f v jamice« Zavpijem še enkrat, Dvignil se je s postelj«
in vstal proti polici«. Začel se je krčiti. Zavpijem še enkrat
ljudje pritečejo Zravnam se v postelji in ročoms
"Spravite pifeovega fanta ia moje sobe o Sedi na polici
T/iagonalc se sekajo Ljudje me avle Se j o v nek avto o
"Ne menev fanta na polici."
Ljudje so zlobni > Diagonale skačejo -
Začelo se je o	q .


POLN sem onega» mrzlegao svežegac nedolžnega Polne so oči» polna usta in dlani
^»-«ris,^


-
, 3feB0
„ i. -


Sneg je kot stara devicam ".v
bel in nedolžent mrzel in kruto

Zaprte oči slutijo
• S
neskončnost medlega mra.ar ;V„ sivih obrisov in svetlih zaplat
Skozi neskoninost pada sneg V krogu teka® za belimi kosmiči; resnico lovimfl da jo stopim na jeziku,
f-- P: a KJ C) Čt^fed




■■i«,., . '


M&Sl

jI .. 1. 1

>

.'k
V E T E fi ©e j© topli v gubah moje srajce: nežno, umirjeno je skoaae tihotapil pravljice in me oblival s hrepenenjem. Postal aem ves mehak» podoben regratoveoiu padalcu, s svežnjem nadaljevanja svojega poslanstvac '/eter je močneje zapihalo Kot bi se ujezil na moja svilena krilca,
Zavrtel me jo divje., ma dvignil
In gnal naprej v vrtincih Ubil rae bo„
polomil moja svilena krilca
n^Nci csrnic^OI
m
...

R 0 Ž K I obrazek! K njemu hočem® da mu dam ljubezen
K obrazu divje vrtnice
z neotreaenimi pravniki
in čudo tri tirni venčnimi listi. fRANCi CERH K-0'3
Jí® veía prav zagotovo, ali sem to res doživela ali ne, ampak bolj ko premi3! ju jem, bolj se mi dozdeva, da nisem* Toda to sedaj ni važno.-,
Nekoč, menda je bilo prav takrat, ko je Kolumb odkril Ameriko, ali je bilo nekoliko pozneje, tega ne vem več, kar nisem posebno podkovana v zgodovini, torej nekoč sem se sprehajala po -gozdne Na neki bukvi, ne vem zagotovo, ali je bila bukev ali ne, seca opazila nekaj banan,, Zlezla sem gors a zamislite si, kako je, če zlezete na bukev, ki je prožna kakor vzmeto Zaradi te preproste fizične lastnosti me je bukev nemilo s tno vrgla kvišku, pa sem sfrčala naravnost v vesolje« Vei dobro veste, da se v vesolju ne da drugače ustaviti, kakor z zaviralnimi raketa®!, tefe pa jaz nisem imela, zato sem morala leteti dalje® Toda gorje!
Morda sem res tak človek,, ki ima ^edno smolo, zakaj znašla se rs se pred ljubo "Luno", ki pa se zaradi svoje bahavo s ti ni hotela umakniti niti za las® V tistem hipu sem si zaželela, da bi bile, satelit "Luna S'% zakaj sami dobro veste, da nisem še nikoli pristajala na Luni, če pa sem, sera ta nenavadni doživljaj gotovo pozabila® Mislila sem, da se bom zdrobila v prah, ko sem treščila med skale, a na srečo imam take kosti, da bi Jih raimo.,.lahko uporabili za avtomobilske vzmeti, zato se mi ni nič zgodilo, če izvzamemo to, da mi je srce poskočilo v grlo, kamor očitno ne spada in sem se šele sedaj s teSavo rešila te srčne napake. Stala sem torej na Luni, ki se je še sedaj gugala cd mojega nenadnega pristanka, ko sem opazila sovjetsko "Luno 9", ki je bila prav grdo prepasana čez trebuh, na moč podobna jajcu, iz katerega se je pravkar izvalil piščanec® .»z teh trebuhov je prilezlo nekaj pošastnih"stvorov, ki bi bili lahko v pomanjšani obliki pajki ali pa hobotnice. Na mah s?m opazila, da so raketo operirali in sedaj so iz nje slekli drobovje izdelano v iiusiji® Skočila pera ssa kolo in poslušala njih pogovori
"Saras no neznosni ti Zemljani," je rekel prvi, "da nam pošiljajo taka bedasta in nerabna darila®"
"Prav imaš bratec, * je modroval drugi, "in počasi naj oe luno sklatijo na svoj 01 noro Zemljo«"
Tega pa že nisem megla dopustiti, da bi tako grdo govorili o naši Zemlji, pa sem stopila pred pošasti in dejala ponižno:
"Prosim ljubi neznanci,, ampak nikar tako grdo ne govorite o naši Zemlji, ki je vordar mnogo lepša od tega vašega kamenja tuMaj, ki ga imenujemo "luna*« In povedala bi bila še več, da niso tedaj apake z»vreščale in planile nadme, divje kričeč« Ja z sem Kajpak na brusila pet« kakor še nikoli v življenju, ampak prvim obiskovalcem lune, ki bodo prišli na menoj, priporočam poln želodec, ker je meni ob mnogih vratolomnih skokih če.j skale strašno rogovilil in še sadaj ni na pravem mestu* Nenadoma je pod mojimi nd-gami začel delovati vulkan, ki me je meni nič tebi nič odpihnil v vesolje» A vrgel me je v napačno smer, nt,me sto proti Zemlji sem letela proti Marsu, se odbila kakor imeni tna nogometna žoga in si pri ftem raztrgala obleko, kaljo poglavitno v tej zgodbi., nato pa« >?.em zajadrala v pravilno smer - namreč proti Zemlji* kj-er sem srečno pristala«
Toda obleko sem imela raztrgano in če imaš strgano obleko .j to pomeni, da se mora4! zagovarjati prod mamo in če se moraš zagovarjati pred mamo, to pomeni, da moraš najti učinkovit izgovor in jaz sem ga našla, kakor ste pravkar prebral:t, čeprav seuaoji mami ni zdel posebno prepričljivo
HLAKA R. VA L"E K 13 A
Dvajset minut manjka do osmih* Pohiteti mora«, Ko se preobuje, se napoti v razred« "francoščine »pomisli čisto brez bolje in se kot nagonsko napoti v drugo nadstropje« Počasi se vzpenja in ko vidi svoje noge, kako leno se premikajo navzgor, se earn sebi zazdi stareSede in ne misli nič •_> Čisto nič « Samogibno vstane, ko se pojavi profesor in pripravi zvezek, Ve, da bo vprašan, pa se ne vznemirja. zaradi teg&o Njegova duševnost je preveč utrujena» da bi se razburjala« Za trenutek se zazre ven, skozi okno« Zunaj se je razbohotil lep daru Sončna luč je predrla bledi kasto» redko meglo in sedaj se na vso moč up»r& v rosna okna, kot bi vabila0 Te da se v njem nekaj zgane, kot bi hotela neka skrita sila na. dan. Profesorjev glas sliši» kot bi prihajal iz velike daljave« Mehanično ponavlja' tuje besede in jib ne razume !Tudi tistih ne, s katerimi profesor razlaga tuje« Tudi tistih ne« zakaj njega ni v razredu. Njtf.gov duh ni utesnjen med Štiri stene» niti ni primoran* da sprejema in razume neznane mu besede» On plava skozi kri iste;, no Čist pomladni zrak in globoko vdihava sveže vonjave. prvih dni radostnega prebujenja« Sliši pesem slavcae Približa m rauf da lahko čuti dih Kitja, ki poje o hrepenenju in svobodi, Vt, da je srečen in on deli z njim to srečo, .Povzpne se više in znajde se med skalami . Stari sivi očaki molče strmijo v dolino» Nič ne opazijo, radostnega klica pomladi temvaS zakrknjeni kot mrki stražarji bedijo nad kotlino» is katere se dviga megle in dim visokih tovarniških dimnikov » Njih je oplazil žcjfdih dolgih tisočletij t zato jim ena sama,samcata pomlad ne vzbudi nikakih čusiiev ■ Mr al i so mokri od tisočev vodnik draguljev,. ki ne leskečejo na dlačicah krpic mahov» ki obraščajo vse t»
•hikaue Nenadoma postane tu nekam tesno in neprijetno« ~u ni pomladi se zgrozi duh,
filsj- sko2	. Pili'.	».«rba ni- nl%t
žareče krogle no. nebu, temVefi pusta, siva soba. Sliši Suš-tjanje souôencey, razločno jih sliši, pa ne ve, kaj goro-•'i j o , V resničnost ga predrami šele profesorjev glas, ki ne govori tujega jezika, pač pa je pravkar izgovoril'njegova ime - Zmedeno odgovarja in gleda skoz;! okno v sivi z^aik Velik je« Prava primera njegovega hrepenenja« Že-¿Li si ven« Pa no' more« He sme« Gleda pa razredu in melanholija ga navdajao Živo čuti, da tam zunaj diha pomlad»

Stojllt! ob oknu In gledam
mogočen hrast, ki ee maje v vetru o Želele, os®
si g* o
Vetra«
Srce je težko,, polno samote o Vetru bom izročila svojo Žalosto Veter« ¿8rSi mi laees zapira oči o
Bega mi
mlsii» obnavlj a sppmliu
iKvivJ
Ve tru izročam svojo žalost* Nočem biti žalostna, Nasmeh je zbežal z mojih usteno Veselje je umrlo v mojih očeh 3 Vetru sem izročila svojo žalost« Srce je sedaj ne bolj prazno niti žalosti ni v njemo Le en sam sladek,trpeč spomin« ■ Tudi če nočeš, verjemi ml vaeeno» da trpimo
r
De
K O

m«®., ;■ ■*«-»
Moja aoba je mrzlao Le sonce jo včasih pogrejeo Gramofon zija® Veter tuli in ga spremlja:
Vokalno - instrumentalna
i zvedba.
Ki slaboo
Le jaz nisem
dobrao
Koje misli
besi jo o
Hiti zvok
jih ne zaustavi,
Zmešc,ne soo
Čisto ponorele»
Iščejo znan
obraz, a
ga ne najdejo. .
Skušajo al ga
narisati s
Obiaki cigarôtn»gs dima jim pomagaje; lep profil ima, ljubek nos., željne ustne, črne oči s očali, svilene kodre. Oigateto ugasne* Biraa ni več • Obraz izgine,» Še sonce ne pričara več toplote v mojo boto, Vokalno-ina trume a > izvedba utihne Sama sem sredi štirih golih steno Sama,
čisto sania
Moj s.ueh je za.'irl na ustih sovraštva> Tihi veter ga je odnesel v naročje 1 jubasni edinega Ve terne poza') i naročila in pozdravi tistega{ ki ga kljub vseeiu ljubim. f~\03C A.

Toplo, že skoraj pomladno vreme me je »vabilo ven, na sonce, na svež zrak. Roga «i jo kar sama zavil« tja na poljsko pot med njive in travnike, tja, kamor eem S« kot majhna deklica tolikokrat zmajala, kjer .sem tekala za metulji, tja, kjer sem nabirala cvetice in jih vsa vesela prinašala materi«, Da, da, dolgo je že tega- Koliko pomladi je že minilo! In glej, danea sem se kot nalašč spet vsega spomnila« Toda takrat je bilo vse drugače kot j« danes - Takrat sem bila Se otrok, ki ne ve, kaj je Življenje in skrb, kaj je ljubezen in bolečina. Bila sem »rečna o In, nisem vedela, da je sreča tako hitro minljiv«, .Danes to vem prav dobro„ 7ee ae je spremenilo, spremenila se® se jas in Se polje ni več tako kot je bilo nekoč o
Vsepovsod je tišina . Bikogar ni, ki bi motil ta skrivnostni miro S čvrstimi koraki stopa» proti potokuo Vetrič rabio pihlja in se poigrava z raojimi lasmi in mi boža obraz..- Karava se prebuja, tu in cam že cvetijo prve pomladne cvetice, a jaz nisem vesela» Moje misli so drugje, V oči mi silijo solze,; v grlu me tiSči in najraje bi glasno zajokala, zatulila, zakričala m izbruhala vso bo-XeSino ■ A tega ne storim. Premagam se, stisnem zobe, áe bolj pospešim korak
slišim šumenje potoka, skafcljanje vode preko gladkih in spolzkih kamnov,
H«, pa saj vendar nisem sama, Tudi Ti si z mano- 8e vidim Te, a zdi se mi( da slišim Tvoj glas, zdi se mi, da slišim bitje Tvojega srca tik ob meni. In vendar, to ni Tvoj glasj to je le šepet vetra in tudi bitje srca je le šum vetra,•«
Spet se zavem. Pred mano stopa resničnost, tista grenka resničnost polna bolečine in trpljenja.
Koliko časa je .le minilo, ko sem vsa vztrepe tala, ko mi je srce prvič začelo močneje biti, ko sem Te gledalao M spominjam se več» kdaj je to bilo*** In ko sem prvič začutila tvoj vprašujoči pogled na meni, ni je šinila rdečica v obraz. Pogledala sem te in najina pogleda »ta ee
srečala* Zmedla ega se in tudi Ti si povesil pogled..» Tedaj oe je v mojo duSo vselil nemir. Vsakokrat» ko si me pogledal, se «i je srce skrčilo od bolečine*„» Tolikokrat sem se spraševala, zakaj vse to, a nisem al znala razložiti, Spoznala seat, da te ljubimo Koliko prijeta nib, Se več pa neprijetnih trenutkov se je potem zvrstile c Vedno bolj sem te imela rada, Želela sem se pogovarjati s tabo, želela sem si, da bi mi rekel vaaj besedo ali dve, & Ti si se mi izmikalo Kako ijudo mi Je bilo! Kolikokrat sem mislila nate».«
In potem je prišel zame tisti usodni trenutek, trenutek nemoči, ko je iz mene bruhnilo tisto, kar sem toliko časa skrivala globoko v sebi, kar ses; potiskala v podzavest» Prepozno sem se zavedala, kako napak sem ravnala.,
In,začel se je čas negotovosti, obupa in dvornoV« Zaman sem Čakala na to, da bi izvedela resnico o Čakala sem, da mi boČ nekega dne povedal tisto, česar sem se bala, kar pa sem slutila« A Ti si trmasto molčalo In jaz, neumni ca, sem Se vedno upala, da,nikar me defeelo ne glej9 upala sem« Imela sem le iskrico upanja, ki pa je vse bolj ugašala in - končno ugasnila..
Spregovoril si, povedal si mi tisto, kar sem slutila, čaaar sem s® tako bčla* Tvoje beseda so mi prihajale na uho kot is daljave. Pred o£mi so mi zaplesali rdeči, rumeni „ zeleni kolobarji, srce mi je divje razbijalo v prsih» čutila sem ga v grlu, dih mi je zastal, kolena so se mi zatresla, tla pod nogami so se mi izmikala in morala sem ae O].: rije ti podboja vrat» ker bi se sicer zgrudila« Skozi vso meglo sem videla Tebe, Tvoje oči, ki so včasih tako mehko gledale v svet, a so mi bile danes tako tuje o Ne spominjam se več, kaj sva govorila. Tvoj glas «a ml je zdel poln ironije, zvenel je posmehljivo« Zazeblo me je pri srcu« Nisem mogla verjeti, čeprav serov «dela, da je r° resnica« Kako grdo sem se zmotila! Vso svojo ljubezen sea- ti hotela pokloniti, hranila sem jo za Ta, ker sem jubila samo Tebe o In sedaj sem razočarana, prevarana, ogoljufana. Vse moje sanje so se v trenutku zrušile ...
In vendar, jas nisem jezna nate. Tudi obsojam te ne« -te sprašujem se, zakaj mi nisi povedal resnice Se prejs fc>»kaj si molčal, zakaj si odnašal, česa si. se bal, česa ie je bilo sram? Zakaj si me mučil toliko časa, nalašč?
Jej s .Kako si zloben? In jaz» jaz
te imam
ga vedno
radao ©
Toda kar j s bilo je bilo, nikoli več se ne bo vrnilo, in tudi nikoli se ne bo ponoviloo V mojem srcu je nastala globoka rana in spomini mi grenijo življenje,
Mineval bo čas, vse se bo spreminjalo, a ostal bo spomin, boleč i21 pekoč, spomin na mojo prvo ljubezen«
Sonce se He nagiba k zatonu, hladno postaja, a obraz roi je vroč, razgreto Vračam se domov, hodim ob potoku in
~ jočem*	AUCE
Odnesel si smeh mi is oči odnesel si iz mojih dlani poslednje prgišče ljubezni
2tfaj sem prav taka kot vsi -
a ugaslimi iščem očmi	/	y.....-
v pepelu svojih sanj	^^^
zaman'«»a j ogorek ljubezni«.

Fijs le pij, zdaj mojo kri, piješ mi življenje j vao srečo si mi izpil» zdaj izpij trpij enj e!
Smeh Izbrisal si ¡si z lic» vol jo do živi je n j a t> pa še ti okusi kdaj kapij ico trpij enja i
Ti srce si okoval mi v okove orne, kdo naj reši me vezi, kdo ljubezen vrne
AUCE


(¿Ü o o o
si moj obras v «liani in a« polj&til* Taki t pa Ijubov s® ne pozablja« Pa eaj to ni bil pran poljub? ka kor vroča senca je z Irani 1 o preko mojih -«.»tnics, leglo o« MO* obras in se zasidralo ne igo globoko v srcu., To ubogo srce? Se ti ne «di, da je preved preizkušeno? Sicer p a,' skloni; še še enkrat tako k meni in pojdi! Toda lepo te' prosim» ne o zri se! Ogenj tvojih oči bi me uničil', Upo pa« lil bi vse moje odločitve in tvoj korak hi se ustartiv"
Kajnes ti ne sovražiš spominov?' Te drobne ptice pre*, takiosti t« nikoli m motijo? &di se mi celo, da si srečen» ko te včasih obleta jo« Pa kako bi vendar ne bil? Vsa v son* cu je «ajina preteklost in ni je temne page, ki bi skalila eno aamo minuto«
Včasih s?i mi govoril kakor otroku» Obljubljal si ml hišico b cvetjem in z drobnim otrokom v naročju trave,, Spet drugI* si m« uspaval ® Ufeist alavospevom ar&h., ki *•••« bo nikoli utihnila in bo tako sel o naiun«
Zdaj odts&jaS» Vaš,,v meni se vse lomi« Vse kriči, po tebi Oklevam« Morda pa bi t« vendar poklicala nazaj? Kje je moč., ki me zadržuje, da tega ne storim? Saj mi ni £ax zaradi sončnih obljub« Bolj si Selita tvojih globokih oči Ko sem prvič zapazila v njih nemir in bolečino» a«m se zgrozilao TeSka senca ml je legla na dišo in koprona fwue~ ha j a ni prav nič razredčila.,
bo Sivi ¿en j e prav tako kot prej s"- si rekel itr .spodnja ustnica ti je močno v*drgetala« In jaz? Jas ser« !;i Prikimala, sem hotel« v tvojih očeh biti rncčna in pogumna 0k kako prazen pogum! Objel:» bi in privU?. k ***** '?c	pogum? vn r.a bi s tabo skozi ogenj teh
bolečin Zdaj p& bo* morala sama naprej. Sakaj si m otožno nasmehnil? če tebe ob meni, se*,i sama» Pa če bi bila med t.1 eočglavo množico, ki bi mi slepo zatrjeval«, d v me ima rad?i
Ko so ©a troj»"_odl bo Sala e svojik sončnim naame'fcowj moj se včasih spraševala* kakšne bi bi i a ?-atae.;;,je»e solza Pa no8 da bi si želela tvojih sols? Le^ia, tvojih Oči mm hotela prebrati vse, kar ¿s življenj* zapisalo vanje* Ko si s« sklonil v slovo, ei i,to«;, vlažne oči Mor-60	take vedno, toda takrat so se mi zdele oblit»
z morjem b-¿ležim in moje src-es to ubogo src« jo je v?. o v8i$íal o vase«
* r 1-luo.^e krog mene začudeni sprašujejo,	se
ne smeje več kot «a le »me"'a?s nr.* 1? w
«'	«» - A"* "tí - ■■	., ... ..
(Nada3 jevanje}
Kačj i strupa,, »o beljakovinske snovi. Ki imajo na o« veka in Živali podobne učinke kot bakterijski strupi Obe vrsti sta kemično če zelo malo znani, tembolj pa poznam*.« njun biološki učinek na živ organizem (Je ju vbrizgne&o v zelc» povzročata nastajanje pro ta strupom, to je nasprotnih strupov-, Poznamo v glavnem dve vrati kačjega strupa-. • ui;rup
tako omrtviči telo® deluje torej nevrotoksično« Bfuga vrata pa uničuje rdeče krvničke„ deluje na telo hemolitično. te je ¿umoragi«a ki strup
Vsak kačji strup vsebuje ve, j pet različnih snovi. a. raznovrstnim strupenim uč inkom, vendar v različnem medsebojnem razmerju- Rajpoglaviteej 5 i pa sta vrati nevrotcksi-nov in fceiaoragvnov
ftevrotoksini zavirajo in paralazirajo p.redvaem o.-rei-nje živčevjes ki urejuje dihanje* povzročajo torej z-»du.r te v* tudi omrtvičenost udov it» bljuvanje 2 ume tmk dihanjem se da bolnika obdržati pri življenju, Strupi sami, ne povzročajo velikih bolečin Navrotoksične strupe imajo vsem kobre , Indijska kobra ima toliko strupa* da. bi »»d-.. -stoval za usmrtitev dvajsetih ljud Za to je učinek kobri-nega ugriza tako smrter Podobne strupe ima j o tudi morske :. ;rupenke» koralke in seveda avstralske kobre-
Hemoraginski 3 trupi, s katerimi se odlikujejo vi peri-di in klopotače uničujejo notranje stene vrvnih Žil. ; red-vsem 'drobne kapilare,, povzročajo a tem nevarne no oran.;.e krvavitve in razdirajo rdeče krvničke, da se hemoglobin zbira kot rdečkaste in vijoličaste pege v kožic Pri te» nastajajo hude. m neznosne bolečine Bolnik bljuva,, ima občutek mrazat ohladi,0 se mu roka in noge in v hudih primerih'nastopi globoka nezavest Če se kačji ugnz ne konča s smrtjo* ozdravi organizem polagoma« večinoma po dvanajstih do štiriindvajsetih urah Vendar nevarnost aama ne mine tako hitro, ker se večkrat pičeno me a to ¿--».gnoj;' in m težko zabeli.
Kačji atrup je večinoma brezbarvna ali rumenlaaia
Tekočina, ki teče podobno kot. glicerin, nima niti 'duha. niti posebnega okusa; redki kačji 3 trup i so grenki • H,.-zraku se kačji atrup posuši v belkast prah, ki ostane v
takem stanju učinkovit različno dolgo V vodi se zlahka topi6 vendar prav kmalu zgubi strupen učinek-; zato spravljamo le posušene kačje sSrupe<- Večina kačjih strupov se v vročini, spremeni, zato postanejo tudi hudo strupene kače s kuhanjem neškodljive - seveda kot hram:
Iri o
K.0 kača useka, vbrisgn^ razi .--.eno množino strupa- Wer:.-mo gs. premtorninsko v tekočem stanju, posušenega -pa v mili-gramih- Posušen kačji strup «streza približno četrti-i osnovne tekoče strupene tekoč ne
Morske strupenke izlečijo pri enem ugrizu lo mg, velike klopotače in laheške pa cela do 3? o mg strupa,;
gad	lo	rog
modras	2o	H
es rast	25	"
brazilska	sulio&rka :• oo	"
mokasinka	5 o	"
polonga	"oo	"
diamantna	klopotača 24-o

velika laheška	>5o "
indijska kobra
*7K. H
Prav tako različen,, kot je količina,, je tudi učinek strupa« Naravnost v veno vbrizgani strup deluje hitreje kot mišičje- Zato pik viperidov in kSopotas z dolgimi strupniki mnogokrat po v/zreč i smrt v pičli uri Gad j j pik skorajda ni smrt ono serij oziroma zelo redko« ima pa .lahko za človeka hude posledice: neznosne boiežine, človek blju-va(, se močno znoji, ar-Čni utrip oslabi- ras topi močna razdraženo s t in ne zave a"- Simptomi izgine o po enem dhevu . Posledice so tajne j še, ubodno mesto bo. i. j« občutljivo Še dalj Časa, rana se gnoj i in le poč&s: celi»
Vse drugače se razvijejo posledice po piku strupenih kober-.. Človek je lahko v globoki nezavesti že po nekaj minutah, umre pa že v manj kot eni uri
Kačji strupi so nevarni le. če pridejo v rana, nikakor pa ne če pridejo v želodec-, $u se kačji strupi prebavijo*" " • r~s*p	•-•--
V kačjih strupih pa so tudi protis^rupi, splošno ime»
novani antigeni* Kačji pik ne škodi sorodni kači, medtem
ko nesorodno kačo usmrti Take npr ubija kobrin nevro-
toksin viperide, ki proizvajajo predvsem heraoraginske strupe ,
vV .:,i:ega pomena &a nas so proti s trupi i ki nastajajo v vsakem bitju, ki ga piči kača, le da ne nastajajo v zadostni količini„ V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so poskušali francoski učenjaki Phiaalix, Bertrand in Calmett "pridobiti na modrasu in na kobri učinkovite protistrupe o To s® jim je popolnoma posrečilo« Pridobili so zdravilni serum proti ustreznemu kačjemu piku« V večji množini pa so ga pozneje pričeli pridobivati tako» da so konju vbrizgavali kačji strup« Telo je proizvajalo protistrupe in tako so dobili serum iz krvi konja» ki so mu vbrizgali določeno količino strupa« Tak serum pa učinkuje le proti strupu« katerega so konju vbrizgali in zato je potrebno izdelati več vrst serumov» oziroma taki» proti-s trupe9 kT so hkrati proti več vrstam kačjegajstrupa« Enovalentni serumi so učinkovitejši kot polivalentni, vendar ker največkrat ne vemo kakšna kača je človeka pičilas bo uporabnejši polivalentni serumi» Pri nas izdelujejo polivalentni serum iz strupa modrasa in gada«
V Indiji se zlasti nevarne kobre in palange« Kobre imajo nevrotoksine, polonge pa hemoragine« Tako serum proti kobrinemu strupu prav nič ne pomaga» če jji človeka pičila polonga« Zato so v takih krajih, kjer Sivi .večjs število strupenih kač z različnimi vrstami strupov» nuj|no potrebni polivalentni serumi« Serume proti kačjepi piku so pričeli pridobivati že v začetku našega stoletja« Zlasti velike ustanove v tropskih krajih pripravljajo razne eno-in polivalentne serume« Med najbolj znanimi je laboratorij v Sao Paolu v Braziliji» ta uporabi v ta namen tudi čez deset tisoč strupenih kač na leto- Pri nas izdelujejo po-livalenten serum proti piku gadov in modrasov v Zagrebu«
.7 Zgodcvj a; ki pregled 'razvoja tovarne
lo osvoboditvi je ljudska oblast 5 oktobra 1945 u~ stanov-.ia v prosto vih bivše predilnice» ki je nehala o-bratovati 19.33 le ;a0 podjetje za predelavo sadja» Sprva je L .o zaposlenih le pet delavcev.. 2 delom so začeli .iko.ro brez srečate , oboroženi „e s pogumom m dobro voljo Niti sami niso sLutili* da polagajo temelje nove tovarne Jd tedaj dalje se je proizvodnja in število zaposlenih stalno večalo Podjetje je uspešno prebrodilo vrsto križ i a uspešno prodiralo na tržišče Tako je imelo podjetje y letu 196.ot ko so praznoval; 15-letnico ustanovitve« že 265 zaposlenih p.oizvodnja pa je z našala 6e2f27 ton finalnih izdelkov ¿> tem s© je celotni dohodek podjetja dvigni na looSo.coo-.ooo starih dinarjev v letu 196o in se tako od leta 1954 po troj 11,. Podjetja je bilo večkrat na robu propada , n spoznal so* da je edina rešite'.» v ¿Laganju v akumulacijo To ;e sčasoma omogočilo nove investiciji» izboljšanje tehnološkega procesa» boljšo organizacijo dela, ¿zboljšanje kvalitete In s teo afirmacijo r.a tržišču» S pametno gospodarsko politiko, ki bi bila vredna posnemanja, je postaj tffibCTAL to, kar je s eno najuspešnejših-in na/jrentabilnejših podjetij v naši občini
XI • ¡^ii n o vne de^vno s 11 o o d j e t j a
Podjetje odkupuje sadje na našem območju, toda zaradi
velike porabe surovin ga odkupuje tudi v sosednjih republikah . Sadje predelujejo v marmelade in džeme« Proizvajajo tudi kompote, sadne sokove in alkoholne pijače0 Naj«, važne, si in najkvalitetnejši proizvod so sadni sokovi Na tm področju Fructal na domačem tržišču skoraj nima konkurence« Bolj trda je borba za trg na področju marmelad in alkoholnih p&jač, kajti pri nas je več podjetij» ki so 'specializirana samo za ta področja, V tem hudem konkurenčne is boju podjetje ^peva pred? sem zaradi k^ali fc«„ "•je izdelkov
Brutoprodukt je v letu 1966 znašal nad 6 milijard starih dinarjev, v tem letu pa naj bi znašal že preko lo
milijard starih Unarjev Veliko možnost polaga podjetje
na modernizacijo in .razširitev" proizvodnje Sa tekoč-leto so .naepniii 1-tioc-. ooo starih dinarjev za investici je . s nem bodo postavili novo polnilno linijo in ¿g rs d i -h moderna sklndišča «a sokove in polizdelke-
111;	rn delavsko sanoupravllanje
Leta 1968 je bilo v podjetju zaposlenih 39? delavcev« Če od teh .Jtdštejemo šestdeset sezonskih delavcev ima podjetje stalno zaposlenih 337 delavcev Od teh jih ima 5 visokošolsko izobrazbo« 7 višjo* '¿1 srednjo in 35 nižjo Šolsko izobrazboo Vidokokvaliticiranih delavcev je malo, nekoliko več je kvalificiranih Problem za vzgojo kvali-tla ranega kadra je v temt da v naši državi ni nobene ustrezne šole za to stroko Podjetje si pomaga taKo6 da v zimski sezoni, v prostem času organizira seminarje, Na te« seminarjih si delavci pridobijo interno polkvali tika <r jo ali'kvalifikacijo Leta 1367 se je takega seminar-ja udeleževalo 75 delavrcv, leta 1969 pa 4o delavcev-
Samoupravijanje je v podjetju doseglo svoj namens Delavci so preko delavskega sveta podrobno seznanjeni in c vseh važnejših načrtih podjetja in o njih tudi razpravljalo
Osebni dohodki so v povprečju med najvišjimi v občini Najnižji osebni dohodek v lanskem letu je znašal 6o ooo starih dinarjev. Hazmerja med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom je ena jroti pet
Podjetje je preči o na 4?-urni delovni teden-. Delavci delajo v štirih : zmenah Za vsako delovno mesto so izu-čeni po Štirje delavci in tako proizvodnja poteka nepretrgano -
t V<,	ndirani«
Podjetje potrebuje predvsem ljudi s srednjo izobrazbo in to biotehnične smeri Zato podjetje vsako leto razpiše določeno število štipendij in jih tudi dodeli Toda dogaja se» da štipendisti niso iz našega onoliSa n po končani Šoli hitro odidejo iz podjetja. Tako ostaja Fructal brez tako potrebnih strokovnjakov» Za lansko šolsko letc so dodelili 9 štipendij: 5 za visoko šolo, 2 zavvišjo in 3 za srednje Šole- iako izgleda, da bo podjetje spet ostalo prazn-.h rok, kajti večina Štipendistov je iz drugih krajev- Edina rešitev za podjetje bo, da dodeli štipendije študentom i;'. Ajdovščibe
Il y » «uelljue ' chose de pénible dans l'air* Partout règii® le silence • A' travers du village les cris des en-'an a ne résonnent pas, même les aboiements ne déchirent
pas .a raajeueté de silence,
San® penser à rien elle marche dans la rue et la voix de ses pas reste en suspens., Soudain elle tressaillit s'jr le manteau* sur le visage, sur les mains tombent de grande flocons de neige. Ils entrelacent, dans ses ebe-v-ux et un s'est assis sur sa paupière„ Bientôt elle est toute blanche . Mais elle ne 3'intéresse pas de cella» E.'t: s marche 'iranqux Ile ment vers le pont. Elle s'y penche au dessous de l'eau et regarde comment les flocons de
neige &« noient un dansant dans la propre surface o
p
Seules Maie le sentiment de la solitude n'est pas
.: jr tble Soudain elle se sent si legére et détente.. Aviï0 ,a ma '.n elle puise un poing de neige et le serre ■• bouls D'en tre les doigts .l'eau tombe goutte à
Elle, nv» pas floid, elle n'a même pin® peuj?o Elle •	«ouïe u travers de la rue déserte« Soudain une
itr'j hoaV yie? - en volant et se disperse tout près
eXXe se tourne9 ma? s elle ne voit que deux é .nouants rai brillend comme deux étoiles-. Elle 'a :'ont:-e r.l ev elle aperçoit aussi dans ses cheveux le s gl a son s cl e ne A ge»
"Sûrement ses main© sont chaudes„ " elle pense.. Dans «3tant il saisit sa main et ils passent ensemble na la rue déserte* Encore tout est silencieux* Seule«
aie- ; le rire heureux résonne au bout de la rue0 . o
SU?„aha
' SC5

s
A
t*
/C
t?
\
«y

\
Cr tà
o

/
v V
o.
O
\
r
\
GLAV HI UREDNIKs Darja POLAfSO 7EHJSIČNI UREDNIK? Marko SLOKAR
LIST OFK^MIL* Efbin BRA3
ČL ARI UREDNIŠKEGA ODBORAs Leon",da KHAPEHC, Aleksandra BLAŽKO, Suzana LULIK. Tanja ČUK» Vrtnel ČERNIGOJs Branko BOŽIČfl|ft?da. MBČIČ, Milan KRAPE ž» Zdenka KOKEB, Karla KASTELIC*
ZARADI TEHNIČNIH haSLOGOv JE ČASOPIS IZ*3L Z NEKAJTEDENSKO ZAMUDO P KOSIM J ZA RAZUMEVANJE
UREDNI.»KI ODBOR
1303

Dragi, še nekaj minut in prestopili bomo v novo leto XS69o Sama sedim daleč proč od vesele druSbe in mislim nate o Pravkar slišim is sosednje sobe najino peseta,- Saj veš katero V Da, Michels? Spominjam, se sope t dne va 9 ko sva se spoznalao Bes9 daleč je že tisti dan?
luei so ugasnile! Prestopili smo v novo leto» Prijatelji so me poklicali in skupaj smo nazdravili prihajajočim dnem novega leta! Tudi tebi nazdravim» Želim» da bi se Se spomnil name» na trena tke 9 ki sva jih preživela skupaj » Toda, dovolj je spominov!
Upam, da ae ti je zdravje popravilo in boš kmalu taed domačimi» da me boš spet kmiu obiskal« saj si se vedno c«. dini v moje« srcuo Se Se apomiajaS* da si ml obljubil9 da
bova ekupaj preživela počitnice? Da, daleč proč od ljudi» ki se nama smejejo, naju zasmehujejo!
letošnje šolsko leto si se vpisal na uni ver so-. Želel si s da bi postal dober znanstvenik fizik, e~.tr onoai. Že ko sva hodila v osnovno šolo, ai skiciral rakete» želel si, • da bi nekoč tudi mi, majhen narod, sodelovali v osvajanju vesolja« Bolezen te je prehitela? Vem, da ti je tačko« Toda ne prenehaj Ž
Želela bi, da bi tudi v tvojo skrorano študentsko sobico posijal žarek soncaI
Čeprav ei v bolniški postelji, vem, da študirašÎ Ne želiš zapravljati dni, čimprej želiš priti na cilj « Sato ti želim, da bi uspešno opravil izpite, ki ao pred teboj!' Želim ti tudi srečo in zadovoljstva v novem letu, da bi čimveč prostega časa preživela skupaj< saj si želiš,, ali ne?
Še enkrat ti želi sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu 1963
tvoja Michèle
Lesala je v postelji in bralao Solze so ji polzele po licih, toda ai jih čutila« Skozi meglo solz je brala svoj dnevnika kot bi poslušala prijatelja, ki ji pripoveduje zgodbo življenja nekega .iekleta« Koliko je Se takih deklet, kot je ona5 in vsaka Ima svojo zgodbo« Vse so si tako podobne in vendar tako različnac In to je bila njena zgodba, ki ai jo iz dneva v dan piše v dnevnik« Ko je čisto sama, jo bere in zopet doživlja zgodbo, ki ji jo piše usoda o
Začelo as je na izletu. Odšli smo z avtobusi« Bilo je hladno in ostala sem v avtobusu med družbo veselih deklet in fantov« Pogovarjali smo se in nekdo mi je za hrbtom rekel; "Danes pa imaš preveč barve na očeho" Obrnila sera se? imel je lepe modre oči in njegov nasmeh je bil ljubek«, Bil mi je všeč. Želim, da bi sai postal prijatelj, dober prijatelj, nič več« Ime m je Jane«
-	liana a mu je prijateljica pove dal a e d© mi je viBil j« presenečen« Veliko mislim nanjt rada ga imam«
-	Bane s sva prvič govorila => Priznati moram - zaljubljena
sem vanj „
-	Priznala sem mu, da sem vanj zaljubljena« Zakaj, le sekaj nisem molčala? Kaj «i bo mislil o meni? Me bo zavrnil?
-	Tudi danes smo bili .mi izletu« Jane mi pomeni ves ©vet.. Za njegovimi modrimi očmi se -skriva svet, ves svet, k:i si ga želim. HaSa ga imam in tudi on pravi, da me i mi rad« Ha,j m
ve r j tirnem? <č «a
Zaprla je dnevnik» solze so ji polzele po licih, a ni jih čutila . Kako natcnčno se je vsega spominjala.- Ni hotela brati naprej, ker je točno vedela, kaj pišeš prvič jo je poljubile Vdahnila je vase del bitja, ki. ga je ljubila, bitja, ki ji je pomenilo vse Bil je kot majhen otrok in prav zato ga je imela r«da in vedela je, da jo ima tudi on rad« Nosila je njegovo verižico in ko jo je držala med preti, se ji je zdelo, kot bi držala med prsti njegove roke« Bila sta srečna kot toliko deklet in fantov na svetu. Na, onadva ata bila najsrečnejša« Toda - katera sreča je trajna? Tekli so zadnji dnevi pouka« Njej
# o o
ja šlo v šoli dobros a or je imel smolo, I« to je bilo u« sodno za njuno srečoo Obtoževali so jo, da je temu kriva enaj branili so ji sestajati se z njimo Tudi sama si je to očitala in mislila, da jo obtožuje tudi on« StaSeia se mu je izogibati, ker ni hotela zreti v njegove oči, ki bi jo morda obtoževale o Ne» tega ona ne bi prenesla?
Šolski zvonec je Se zadnjič v tistem letu zazvonil« Zvonil je dolgo in zdelo so ji js, kot da zvoni kjpneo aro« čio Jane je odšel, Basšla sta tje br e z pozdrava in vedela je, da je konec sreče zanju, da rji upanja* Ostali so 1« spominino o
Vroče poletno vreme jo je zvabilo na kopanje in zašla je v družbo«, v katero ni sodila,, v kateri se je počutila vedno tujka» 1'oda bila je sama in to je bila edina pot»* pot v "pozabo"» Postala je njim enaka; ni .zavrnila ponujene cigarete, niti kozarčka alkohola<. V alkoholu in dimu cigaret je hotela pozabiti nanj, pozabiti vsa* Toda vedno znova je videla pred seboj njega, Janija, ki s« je oddaljeval in pot za njim se je rušila» Bila je v dražbi zdolgočasenih fantov -in deklet» ki so mislili, da si glavni;, Če kadiš in piješ, če zafrkavaš mimoidoče in preklinjaš«, Iz dneva v dan je spoznavala, da' ne sodi v to družbo, da mora proč, proč od teh deklet, teh fantov, «?. izhoda ni mogla najti*
Te dela je, da mora Jani j a pozabiti, da ni poti nazaj * Vedela je, da bi ji Jane vse odpustil, a ni hotela? da bi mu kdo očital, kakšno deklo ima* Ne, Jane si mora najti pametno, dobro deklo in ne tako- ;<ot je bila sam®o Sram jo j« bilo in bala se je dneva, ko se bo Jane vrnil Morala mu bo povedati, de je konec«.
SaČol se je pouk in Jsne se je vrnil„ Pisala je» ni mu mogla povedati? lagala mu je; hotela «u je pomagati, da bi to prebolel, a on je nI rasnuaalo Hi je hotel razumeti in v njej vidi .sadaj najslabše dekle« Zakaj» le zakaj mu ni povedala resnice, zakaj ga ni prosila» naj ji oprosti? Zakaj? Toda sedaj je prepozno
Solze so ji pol stele po licih, a jih ni čutila,, V rokah je držala dnevnik, ki j« njen najboljši prijatelj? ki ji nudi prazna liste, na katere piše ia dneva v danv iz mesece v mesec svojo zgodilo-,

oA^uniZiv
V.."''
Sama sam na robu skalovja»,
štejem, oblake in Sekam«
Čakam v nedogled
in m vem, kaj Čakata*
Dobro ve 85; da ne bo ni kogar s
prestrme so te stene,
pretemačna je pot,
in - tu sem jas o
Kjer se «i jas» ni drugih
Nihče me ne iasra«
Sama sem in sanjarim*
da bo prišel nekdu9
me prijel za roko in dejals
"Slej* tudi jas sem bil eam;
a sedaj sva dva S"
Sato Čakam v tej samoti*
čakam njega, ki ga nt,
\ n r—A *
N 5 i^ln |M7n no^vTot
lkj h iHu iKi hj j Q v(0>; 11
Danv noč, in zopet dan.;, in wope t noč9 Vse se, vleče, beži v nedogled« Danes sem jas; jutri midva ~ eno nato mi trije« • In tisti tretji bo Čez nekaj let |el »nova letos
eden¡, dva., trije«
«•ii. s %
m*"*
J
— .«"">—^f
O
r
s
S J !
M /
nr
! / S i
N/
s h ' | i r" f K 4
D nj Lb tiv i
Sroe, zakaj bijeS? Hf f. to ni bitje o Razbijaš kot kladivo v rokah kovača z lune o Eee ja g ni zvezdp povsod so le oblaki, vsa je temno, sivo9turobnoo Kaj je s senoj?
u
' \
5 *
, I
0 J L
I	^
i
! I
f
I *
i
i )
r.
J X
Vse to vidim*..
a se k kot otopela žival 9
zadeta od a tre. i ca
z nevi dnia lokom
£akaj, po vej ta k i oh1 aki,
luna na nebu povej *
kaj je z menoj?
3*«a mar to jaz?
Fe poznem se -,
In vendai nočem> da bi bile to le sanje -, Vem j ne b-o dolgo o Obudila se bom in va de la.,
da je vaa iaž8 prevarao Prepozno, prepozno»

TgyNS
lili . ..Z'' / ! fj ,/
jfflt, S» H
fii 813
"--f" k)ï rt ij i'
«
T'-! 1 11 /1
in \ 6
h-1
ur~
i
\ i I
! '4 1
I v! \
i 5
J
J ^ M
? ï S i ?
M H " I 11-i!
K i \
Pozvonila sam» Ša enkrata Hič« Razočarana sem se vrnila na ulico, Hasproti mi je prišel mož, majhne postaves iskrivih oči. Hisaa-aa zmotila 7o js bil mojster Veno Pilon o Pozdravila sva s© in povabil me ja v svoje stanovanj e, Okusno opremljeno, Živahno, lepo« Mladost,, ki se mu is dneva v dan izmika» seva z dvakratno močjo z 'zidov in stene Vse ja tako živahno, polno slik, risb in ras-gledalcc
Vprašala sem ga, kako poteka njegov delavnik,.
"Zjutraj, ko vstanem, telovadim, zajtrku jem, napravim kratek sprehod« Popoldan pa preživim družbi » Zelo nerad fiera sam., Povsod iščem prijatelj«, druščino»"
Pa Paris? - "Skoraj štirideset let sem potoval po tujih de Se! ah j, predvsem po Italiji in Franciji < Mnogo 5 asa sem prebil v Parizu- To je moj drugi dom» A sedaj, ko sem se vrnil domov, ga ne pogrešam* Takoj se vživia v novo okolje» Potovanj?. so ne obogatela> Tu ne igrajo vloge kilometri, oddaljenost • Važno je, kako človek svet vidi, kako si ga predstavlja., doživlja, kaj mu od tega -ostane*"
"Ajdovščina mi je všeč, le burje se bojim. Ko sem bil še mlad, sem ob nji užival, toda. sedaj, sedaj me je pa ta veter položil v posteljCo Bil sem v bolnišniciA tudi tu mi ni bilo dolgčas .j Imel s em veselje okrog svoje bolniške postelje c Bože 9 slike, sme h
Kaj pa mladi? - "E&našnja mladina mi je všeč. Nadvse sem srečen, ko m obdajajo lica mladih, brezskrbnih ljudi.-, Vi imate mnogo več prostostis svobode* kot smo jo imeli mi Imate več možnosti sa zabavo« za Sports Ko sem bil jas? v vaših letih, mi je bilo edina zabava plavanje v Lokavščku pa brcanje zcge«, Bili smo zelo skromni «n
Pogled mi je obstal na omari, štedilniku, mizi., Bazbral .1« /noje miši i in mi povedali "Včasih si tudi sam kuham, večerjo si če sto sam pripravljam» Sedaj, ko ni sestre, si tudi sam operem, Kavajen sem na vsa gospodinjska dela» Pa saj je dobro« da se malo razgibamo"
"Poleg tega, da kiparia, slikam in pišem - mordu poznate mojo knjigo Ha robu - rad tudi fotografiram, To je moj konjiček ," Pokazal rai je vrsto lepih živahnih barvnih diapozitivov» Nenavaden način, .Slika izložbo, tako da ae na fotografiji odseva sun&nji svet in notranjost izložbe -
"Vse8 kar me obdaja, je lepo« Tudi star, podirajoči se zid se lahko kosa z mladim dekletonu Treba je le« de človek vse gleda z ljubeznijo«"
Z nekoliko žalostnim prizvokom v glasu je nadaljeval?
dina stvar, ki me spravlja v obup je, da nisem več slad» Sicer sem pa optimist-,, vedno vesel in rad se sme jem."
Spomnila, sem se9 da emo v novem le tu o Zaželela sem mu še mnogo zdravih let v rojstnem kraju« "<Ž"a?ž vam pa želi m tudi kaj slabega,, m le dobro» Kajti Če človek ne doživi nič slabega?
ne zna ceniti, kaj pomeni sreča»"
Poslovila sem s« od prijaznes tople sobice, polne domačnosti« Pozval me je* naj ga Že obi§čem? "Mladi se me izogibajo, sicer ji» pa tega ne zamerim- Hudi sam nisem bil nikoli rad v družbi starin ljudi**
Mladost sem videl na križpotu dveh svetov? na vzhodu videl plamen sem oKtobra* z aapada gledam zdaj njegov napad-Od prepleta dveh v aseni vse Kriči-.
(Paria 195o)
U * ' '
Videl sem te.
Še vedno si isti; s kamnom in pračos prijatelj grozef ubijanja* krvi3 Plesal sš s smrtjo» Prepoznal sem te s
bil si v trupu letale s krili zla
pri vešalih* z morilci se družil, Ubijal si.
Kri je tekla povsod9 kjer si se vozil v gorečem »c:» Zvabil si me, Pomagal sem ti -Sinovi» odpustite očetom! Megle krvi prekrivajo polja« grobove očetov9 vsrkavaj o zločine: Črna ptica nam zapela bo pesem Sodba bo strašna«
V2-

i! V iCC^KKK
\ Vi


Vas dan je evilil, bočil tilnik-odpiral čeljusti in proseče mahal i repom* Vso noč je tulil v me se o in se nemirno presedal* Veriga« verig»* prekleta veriga! Ue pusti ga•„
da bi stekel v mrzlo pomlad-da bi preskočil hriba in gosi. da bi pohitel ■j ss^nano silo v telesu v sosednjo vao?
.
t
aa CL-v
* d
v-
imhšh rili
1 u iILsS&lks&U
V
Napisal sem celo vraco vprašajev potem sesa hotel pisati klicaja, l?a koncu vidim« spet pisen vprašaje.->
a n/> A T»
/7 A v / U
r
lepila bi kri
iz. tvojih iil, i ¿sesala bi. is dvojih prilepila bi se ua tvo;.-e telo kov pijanka in te isaušila-
Sa.j te vendap
-Ij
rada ta imam;
od «Jaleč al i 8i» gias<< mar Se i i«- ve i.,
da kogfiT ljubiš? >>rav tsAKO sovražiš?*

Vpra- aj i« vprašaj £«• •
vedno vprašaji
Rv* reSim se jih*
'Lepijo se na vsako misel9
postavijo se pred vsako dejanj*
/ O-



ri rccjg
U

U/^dJli ÜUwol&B
„_.	C' S"	r'^ n
X, S^O/ÍA"
A ,5/ ei
ÄI
r
Ls» ^ i'
o
«.«Sum»
if»-*» Vi«"},
Wi nA>
\ ) fe

J f„
^ ,V
I. \> K «1
«I


tes

V SSgí^ Jfc
» »
V, » V , > -M.Í " # % ft
i ^
'asi
i.'»«!*» ¿>*vNW
gt V dl*, è «
% v
S
t â
típ & <
/ ?

»»i-"«" & s
-V W Fi
«aa;. t	s' W
€
• O*39
' «MÎT/?
I
gpœœ!
ftl

i C

I L i rf
tWä . ««¡k
o A
:•>/ ¿V
Mgj
^
-
■>'■'/i
Bdr,
WS
!f' /'V' /i

o i
eiu?
«»rt , jI«J

-JOŽ **
/a*IB, c?K?rñin Rh?nrtn P?^nw vyilsj ¿j \j :jbb u DüuibU a ©j u vüú,
1 ■ m-?A fafl A foj i? ra r>n A
ti2Ms O i 5 V ¿A iN b 15 iiv ihS
9 decembra 1868 se j» v Lajnah v Pol. junaki -lotini ro« čil Ivan Regen# pozne-j Si svetovnu	biolog*
Njegova mladost je bila r-r. •	Oče j« bil ma-
li obrtnik in ko ga je nastajajoča industrija izpodrinila,, je moral a trebuhom za kruhom» á¡kv .."s*- nc-dila iu delo k velikim kmetom in jemala Ivana s set-oj » h nt| 3.ve - íako je 3e zgodaj dobil stik ? narave-, igral .-,...• je aed t in pc-a-.u« ;aI murne ,
Pozneje je moral v Solo, najprej v osnovno v škofje Lo~ ko, pozneje pa v Ljubljano*
Ko je pripravljal svoje dok t-oreko delo ( sekundarne «rr ne reže pri 2u2e.lka»*), j« slučajno nalet«; na pojočega murna . Spomnil se je svoje mladosti, *a«.o ¿fe- na njiv:; poslu al mtmfc, in začel rasi skovati glasovne organe pri pojočih nokrilcih sploh. Od. ^edaj naprej je itegen a krajšimi prekinitvami nadaljeval a proučevanjem tega problemas v svojem rariju ¿a vzgojil več rodov murnov in ji: proučeval? Š,-- ved-no je hodil v naravo in proučevat, možnosti za izpeljavo svojih vde¿} tudi dunajska Akademija znanosti- ga je podprla« 3vole stanovanje je spremenil v mehanično delavnico in s'.; v n,:em omisli i vse apara ture t ki jih je potreboval -zá raaiskovaaje
ífetel je tudi svoj veliki te.-, eri..' v Kame^barg^- pri IH¿naja v ki je bil prvi te vrste v Evropi * * tem terarlju je ¿tegen i? ve del odločilni eksperiment«,, ki je Jofca&al» da muren s sv o« jim čirikanjem vabi godno eaaieo v svatf- ih da se samica o-riearlra po njegove« prepevanju» Poskus je potekal takole;
Sa glavni? proti jugu nagnjeni ploskvi poskusnega polja, je bilo v začetku, poskusa 1600 samic, £00 je bil timpanalni
-organ na nogáh Se kot- ličinkam odstranjene 800 *ivali pa je bilo nepoškodovanih¿ Regen jih je razvrstil v desetih koncentričnih krogih« Tla so Hvali ostale, dokler a? -ao bile godne; na mestu, kjer jih -¿a .ra ¡tlakoval« g izpustil, jih je moral pri« nesli na poskusno polje ta kot. Učinke; «a vsako Šival posebej je moral is? vrtati skrivališča* kakršno s! naredi je v na* ra vi «
Sredi samic j* pel samec, zastražen z 32 pastmi Vsako ujeto samico je Bege a oprostil in na vzhodni ali zahodni ploskvi poskusnega polja zopet izpustil v novo izvrtano skrivališče. >!ed p.skueom je nekatere sami ve operiral: nekaterim je odstranil timpanalni organ na. e-ni nogi* nekaterim odrezal obe tlpalnicl.
Sred* najlepših poskusov je iztsruhr.ila vojna, Be« genovo poakuSevsliCJČa je bilo ra¿dejano« Po voj r mu je iiriava vsela najeto aeoljlSče in Bege a se .je vm v laboratorij
V po drobi--j» a ti Hegenovih raziskovanj ee ne bi apv-5 al o če koga to podtobnejle ''V.-nioa, si t-, lahko ogleda v tretji Številki Proteusa, leto 1968/65.
B«gi'f; je tudi po- razeuju Avetrc »Ogrfcke monarhija ostal i» Dunaju in čepra/ je s slabe živel, d--.«arno podpiral sekat*r* Inetie v domovini
Ob «able Sanici r-ojstva .-<-; t-rir od osi o v« o dru.3 tvo trrl-.o temu velikemu. slove»rfke«u biol-sgu in svojemu v-r-i ■
nem» S lanu spominsko plc'čo v njegov-t rojjatrd vasi'»

\ jsilui
A s 11
Šolska soba j s bila vsa okrašena. Z luči so viseli mno~ gobarvni kovinsko svetleči se trakovi» tako da je soba mige-tala v tisočih majhnih lučk» Ha -tabli Je bilo » velikimi črkami napisano novoletno voščilo«
Sedel sem pri oknu. V zadušujoče topel zrak je skozi pr prto okno pihal mrzel veter in mi hladil vroče čelo»- Sle dal sem po prostoru in jo iskal s očmi* Našel sem jo v gruči deklet, ki so se živahno pomenkovale * Dolgo sem jo motril, dokler sv«, ni obrnila proti menic Ea trenutek sva se ujela z o~ čml- Hitro se» pogledal stran in začel opazovati gručo., ki S3 je dranjala okrog kričeče rdečega gramofona, hkrati pa be tfaeto pomislili "Pant* dober bi bil m hipnotizerja!" Iz zvo Čnika je sadone! zvok kitar« Gledal sam v maso* ki se je pre mikala v divjem ritmu« Zaželel sem si* de je ne bi bilo med to divjajoče skupino« Bal sem se« Olajšano ©*m vzdlhnil* ko sem opazil® kake Je sedela na stolu pri vratih in strmela v prazno« V mislite sem jo blagroval«
PloSča m je iztekla a Odmor* Se vedno sem sedel in gledal v praznino« Ke na doma p® si« je obšla misel, da bi plesal? "Plesal?" sem v mislih ponovil, kot da sam sebi ne verjamem.., Zavrgel sem to misel* vendar j« postajala vedno večja in od« loČne^Sa« In nenadno sem si zaželel, da bi me ona prosila s* ples,-. Potem sem si rekel« "Če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed k njej»*
Vstal sem® trdno odločen» da jo poprosim za ples« K.o pa sem prišel bliže» sem imel samo S« senco tistega začetnega poguma« Vendar sem stopil k njej in neznansko težko* nekako Izdavil* "Bi plesala z mano?" Opazil sem čuden plamenček v črnih očeh» ki pa je v trenutku izginil,. Nekaj ¿asa je sedela kot začudena» potem je vstala in mi ponudila roko« Zaplesala sva« Igral je valček«
"Dalida, " sem pomislil* ko sem začul znane beeedes "i*" ultirno valker con te*Heka,j reci»" m je preSinilo* pa nisem premogel niti ene same bedaste islsli- Is sem molčal«
Tudi ona ni spregovorilao Ča« je Mtro minevalo Bal sem se, kdaj bo pesem utihnila» In je* Enkrat; je paß morala o
Zahvalil sem se ji in se vrnil na svoj« staro mesto Kmalu potem je bila zabava zaključena.-»
V hudem vetru in prSečem de?ju sem počasi prišel domov» Zvečer sem prijel v roke svoj zeleno izvezen dnevnik* malo pomislil in lepo zapisal«
"ft&nes*'lo januarja, sem na Šolski zabavi plesal z Kj o o Lepo je bilo» Zares lepo«"
r?P?O pOnfiia)Z7nn A	PilSfl
iM&iA&mim v mm
V globoko vrezani dolini gornje Idrijce leai Mesto Idrija a svojim svetovnoznanim rudnikom Sivega srobra in cinohra» ki j® drugi največji tovrstni rudnik v Evropi in tretji največji na svetuo fiadnik loži sredi mesta. Je zelo atar8 saj je Ml odkrit že ob koncu !!>= stoletja« Nastal je vzdolž idrijske prelomnice in ga sestavljajo narivi o
Da bi rudnik bolje spoznali» eaj smo o nje», slišali veliko pri urah geologija, smo se pred kratkim odpeljali tja na ekskurzijo«, Rudnika samega nismo ob iskali , oglegali pa smo si muzaj« Sprejel nas ja direktor muzeja Jurij Bavdaž« Pripovedoval nam je o rudniku, njegovem nastanku ter o strojih in drugih pripravah, ki so jih uporabljali idrijski rudarji pri pridobivanju rude že pred mnogimi leti, desetletji in cslc «to-let ji» vse od prvih začetkov«, Ogledali smo si zbirko icask? 3 ve-drov in drugih orodij, ki so se razvijala in izpopolnjevala prav do danea» ko imajo sodobne in verne- stroje ter varovalne priprava <> V rudniku ni plinov, ki bi povzročali eksplozija ob nastanka iskre« Rudarji morajo biti zavarovani 3e z maskami, ki vsrkavajo strupene živosrebrove hlape0
Bolj kot e&mi stroji, orodja in drage priprave so nas za-nihale vseh vrst rudnine, ki jih imajo spravljene v omarah« i?;: ihovo starost, lastnosti in druge značilnosti pa nam je ras-lagal geolog* V glavi se nas je kar vrtelo, ko nas je seznanjal z njimia Skoraj neverjetno oe nam ja zdelo» da ai človek lahko zapomni toliko imen» zraven pa še najdišča in nastanek« Z zanimanjem smo si ogledovali ta kamne, ki so si med saboj take zalo različni po barvi, obliki in zgradbi« V nekaterih smo opazili oelo ostanke izumrlih organizmov»
Pomikali smo ee ob omarah in zagledali tudi zelo veliko sliko Škafarja,'ki je baje odkril rudnik, kot pravi legenda a Zgodbo smo kot prvcžolčki poslušali s zanimanjem« $a vrsti 00 bile še živosrebrove rudo« Veliko število jih-je« Razlikujejo s« po množini živega srebrn® ki ga vssbujejo« po njegovi čistosti in barvi„ ¥ idriJakam rudniku jih najdemo le nekaj od tek* Nekatera nimajo na zunaj nobenih znakov, na drugih pa a© iskrijo drobne kapljice t® dragocene rude« Tudi o teži in gostoti smo se prepričali, ko smo videli v posodi čisto živo srebro0
Ob koncu nam j« geolog pokazal So mak»to rudnika z
vsemi rovi in obrati» Zadovoljni smo bili» ko smo ffiuž-sj zapustili, a malo smo se tudi bal is kaj s S« bo tovariSi-ca profesorica postala sedaj bolj «ahtevna in se bomo morali Se naprej'učiti vso to geologijo, ki nam ne gre in ne gre v glavo»
Menda ni Šivali» ki bi Človeka toliko odbijala* hkrati pa tudi toliko privlačevala, kot prav kača» Najbolj cenjene privlačnosti v živalskih vrtovih bo prav gotovo pitoni in bos o Kobra« msaib&{, klopotača in polonga vzbujajo največji strah primitivnim in civiliziranim ljudem« 'io so sel o strupene kače, ki jih skušajo povsod pobijati z vsemi sredstvi» Vendar so bile strupene kač® Se od nekdaj čašče-ne- Zlasti primitivna plemena bo jih imela za bo2anetv&0 nekatera, .pa se jim klanjajo Se danes«
Strupenih kač ni mnogo, morda le vsake tretja ali četrta:, človeku življenjsko nevarna pa je navadno le vsaka deseta» Največ strupenih in tudi najbolj strupene kače ao v tropskih krajih» Tu so slasti nevarne za malo oblečene domačine» Pri koloni«Iranj» tropskih področij pa se je a temi strupenkaai srečal tudi bele o«
Vendar strupene kače same ne napadajo? Če niso razdražena ali presenečen®« Strup imajo le m omrtvičenje svojih žrtev ? ne m človeka,, da bi mu napravile vroče tropske kraje še ne znosne j Ss Seveda se človek -s njimi prej ali slej 1« sreča? večinoma le mimogrede? ta jo iakupi9 če stopi kači na rep« H&vadno piči le presenečeni» kača», feato ni Stidne, da po »navale<5 kač nosi. modras- kar 'i Sspu» Kačji strupeni piki pogosto ne usmrtijo človeka ali velikih živali., Gad m modras človeka' le redne usekata do sorti» čeprav ao posledice takega pika lahke	resne in dolgo» trajna Večina kober» klopotač in tropskih viperidov pa je skoraj vedno smrtno nevarna»

KljMb temu klopotač® in koralk® v Severni Ameriki ne povzročajo toliko smrti» kot bi bilo pričakovati.. Obutev in o"o.ck* Človeka le varujeta pred globokih pikom viperidov, i%.rrimerno ver je Človeških Žrtev zaradi raznih kober in vi-peri do v v 'Južni Ameriki, tropski Afriki in Asiji, kjer hodi« jo ljudje rta pol goli« Pred uporabo seruma je umrla iamo v južni	zaradi strupenega pika brazilske suličarks
po tU tieoč ljudi na leto» Kobra in polonga sta v Indiji v letu dni pomorili celo 25o000 ljudi, večinoma bosonogih"poljskih delavcev^ Po uporabi mmm proti kačjemu strupu je število primeren občutno padlo, vendar je razmeroma še vedno veliko, kjer ni blizu hitre zdravniške pomoči o Zelo strupene kače lahko ubijejo Človeka v pičli uri» Pri hitri »porabi, »treznega a® roma pade. smrtnost na povprečno dva odstotka pičenih, V ZDA um* od strupenega pika klopotač in koralfe na leto do 200 ljudio
Koliko morej o pred kačjim pikom obvarovati Se čevlji^ kaže statistika zelo zgovorno» Več kot pol kačjih pikov zadene Človeka v noge, manj v roke, le redki v glavo ali v trupo
"Jesik strupen kot kačji" je popolnoma neupravičena domislica - seveda za kače o H&zoojpljeni, dolg jesik, ki ga kača ponal^a iz ust in s «ji» tipe po okolju, nima prav nič o~ praviti «? s .trapom Kača usska s zobmi - ne z Jezikom» Vsi kač -n zobje pa niso primerni za ubijalno orožje 9 da. bi vbrizgava.!;! smrtonosni «trup v kri» K& kačjem zobovju je narava Mrala in poakuSala različne izume novega smrtonosnega orožja
aferupnika» Mol o se j® seveda e strupom» žleze «ali-na^ke ao pričele izločati tudi svojevrstne beljakovinske ©no-vi, klt so imele strupen učinek., če so prišle v kri drugih živali, Šlo j © predvsem za to, da se vbrizga strup Čim globlje «¿a» hitreje v žrtev, ki jo je treba paralisiratl ali celo Večina kač iasa strupene Slase, vendar nimajo posebnih «ob... ki bi brizgali strup v nastalo rano» Taki? kačo človeku niso nevarna Stjrap pa prihaja le po malem v ustno votlino, fcjor a® porcsfea s slino!; d» ga pride le malo v ugri sojeno a«-* ato^ fa način ao obdržal« belouškekobranfca in goli in iz tega načina as je poznaj® razvila smrtonosno orožj® - dva zoba strpni k s, i
Najprej eo «trupan» žleze izlivale strupeno vsebino blizu aadnjih zgorn.jočeljuetnah «ob, ki so postali .tu .manj, tam bol;? iaSiaMjaai.» Tako j-® 'prilfel strup v pičeno «s sto po sob-nem Žlebu Mtreje^ bolj aaposved^o i» a®veda manj razredčen a slinoStrup	.polagoma, izcejal, temveč ae pri. vsakem
ugrissu po cedil iz žlaaeo
lake ao 3© razvile strupene kače s stropnikit Čeprav 30 taks kače mogle zastrupiti le manjSe žival is ki so jih lahko zgrabil® z zadnjimie strupenimi zobmi«
Kazen redkih izje» t« kače praktične niso nevarne Človekuo Te kače lahko štejemo le kot delno nevarne Človeku 0 Dve taki nenevarni strupenki sta. tarbofis in pol on» ki živite, tudi na .Balkanu»
Prave strupene kače p« so si razvile bolj učinkovito orožje o Zgornja čeljust m 4is» je zna&nc ak.raj2c.lar zgubile so ve® druga soba razen stropnikov,, ki se tako priSli daleč naprej na primerno mesto, da. se lahko globoko zapičijo v žrtev« sta nastala žlebič&sta oelro-ma oevasta stropnika® Kajprej sta bila Slsbičasta? eoda zobni 21 eb se je- sčasoma popolnoma zaprl in nastala sta votla stropnika«
Popolnejši in učinkovitejSi -1® seveda ceva*ti stropnik,, ki deluje k5t injekcijska igla9 isdte« kot Slabi-časti stropnik krajši in »trup se pri v^riz« nekoliko le razgubio Kakatare kobre, zlasti pa morske kače-, ki ima!o Se Sletoasta stropnika» vbjizgne jo razmsrq®a malo a trupa-?' »a t o pa je toliko bolj učinkovito Stropne Žleze so 'roma as3hnef le kobra raatikora in neki afriški vipe>.id jih iffiata raztegnjene dal«« v trup 0
Čeprav so dolgi» votli stropniki vtperidov najpopolnejši smrtonosni kač4i izum in izredno učinkovite irjok-oljska igla» se niso mogli razviti prej, dekler »iso postale zgornje Čeljusti gibljive in celo vrtljive* Pokonci postavljeni stropniki bi m 'imeli prostore, v zaprtih ustih klopotače in modrasa» položeni pa n« bi siogii vsekati primerno globoke rane v žrtev o Z&fco a® j® razvili avo.-j o vrstni mehanizem kačje zgornje čeljusti» ki pri odprti??, ustih postavi stropnika pokoncis pri zaprtih pa jih položi ob tiaboa o Gibljive posredovalne kosti mi 4 'sgor ^o in spodnjo čeljustjo ter lobanjo in s prožno ve t-j o povedani spodnji čeljustnimi omogočajo» da kava izredno m It.nkc razpre «sta in pogoltne tudi večjo žrtev? kot ,>; same o
6 o o
Iti -
_	V V
1 i n A £ Rv inP7R (P g NI A
lili u /A) i M v a vb D ikj M
tm
i• Kratek zgodovinski razvoj penila tja LIP ^dovščisua.
Zadetki današnjega I^a»o~indu»tri jskega podjetja Ajdovščina segajo našaj v leto 1913o Takrat je neki K0be postavil gago« Leta 1913 je obrat prodal nekemu Sorbogat* le«ta pa 1923; leta Rizz&ttu« Ta je obrat povedal in rasSiril« Zgradil j a oddelek za zaboje in mizarsko delavnicos Komaj je mi-sareka delavnica začela 8 obratovanjem* jo je 1933 upepel.il požar« Bizsatto jo je obnovil« V teh le tih se je gospodarsko stanje podjetja zelo popravilo, kar so prihajala iz Italije naročila za vojaške baraka9 ki ©o jih Italijani rabili ob pohodu v AbeolnijOa Od tedaj je obrat normalno obratoval, vsa čo kapitulacij© Italija 194letao
Osvoboditev	domovi»« je dočakalo podjetja napol po®-
ruSeno in i oropano« V maju 1945 j« Komanda bivšega Tržaškega ' vojnega področja postavila, kapetana Leaej Franca - Marka za upravnika podjetja? ki oe ja takrat imenovala "Strokovno vodstvo Sage tttszatto*"
Pod vočistvoa in s sodelovanja« nekaj starejših delavcev in uslužbencev ao z mobilizirano delovno silo pristopili k obnov; «
Y	letu 1946 ja bila usposobljena zabojarea ter obnovljen parni stroj, s čimer si je podjetja zagotovilo lastno pogonsko '
silo o
Kaomj& so priključili nekaj obratov v okolici AjdovSČl-ne,, kar pa ni bilo rentabilno in so to opustili -
V	zadnjih letih ima LIP AjdovSSina precej labilen položaj «. Ifejslabša ;?i jo šlo verjetno 1963, ko so delavci meseoa julija prekinili s delom zaradi Izredno nizkih osebnih dohodkov* Kolikor je bila ta stavka spontana,, toliko je bila m nadaljnji m svoj podjetja, koristnao
113 Osnovna dejavnost podjetja
Danes j« podjetje LIP Ajdovščina ge na trdnih nogah ln
¿«ttalje hitreje m dvig«, na lee i Ti«-J. rentabilnih pod-f© nam dokazujejo tudi Številke o V i»tu 2966 je bil družbeni bruto prol&vod tega podjetja *y> di* leta 196? 5,15 milijarde, lani pa ¿e 5¡,27 abijar-d«,. V letošnje» letu pa j* predvideno poveáaaje proizvodnje £a $<•. Povečanje proizvodnje pa v glavnem te« Mlji na spremenjene» a«orti«a:m iadelkov« Včasih so izdelovali. predvsem parket« in rasne polizdelke	pa ao ae preusmarili v proizvodnja finalnih Izdelkov:. Dane-", izdelujejo žagan les,, parkate£ vendar rasvoj podjetja m! j ji na izdelovanju kolonialnega, atovbrega in ploskov-nega pohištva ter kuhinje
Podjetje LIPA precej lsvaža* Več kot 40 f vse njene proizvodnje gre v države a konvertibilno valutoo lávala predvsem v £DA (98 $ isvossa), nekaj pa tudi v Mbijo in i talij o® Uvažajo predvsem kolonialno pohištvo (sto3lCe* al aloe t» $Y mišice;., V letošnjem letu nameravajo i»vc* povečati sa 60
III. Sodelovanje & drugimi podjetji
LIP Ajdovščina ne sodeluje pogodbeno s nobeMm pód jetjem, rasen z ljubljanski« podjetje® SIoveni jalea S tem ima poslovno tehnične pogodbo o sodelovanj« -. Vendar ■ 0 • n« predstavlja podrejenosti enega ali d ruge g a podjetja
LIP prodaja preko Slo veni jalera le del evo jih pro. a-vodov*
3V- Dolfiotl in posojila
Podjetje je bilo v prejšnjih Časih se;o asadolšSeno,, saj se imeli posojil», v rednosti 330,030>000 dinarjev. On tega eo dali za osnovna sredstva 180 milijonov, »a obro na sredstva pa 200 milijonov starih dinarjev, ¥ podje upajo,, da bodo te dolgova ¿»plačali do leta 1972a f Wq času «i bo podjetje ustvarilo dovolj lastnih sredstev »a lastni kapital, in zrn modernizacijo podjetja ? Pri sadova--nje aa odpravo posojil je potrebno, saj ji» samo o brcat/, poberej« povprečno enomesečno delavčevo piado*
V> Samour>ravi„1 an„1 a podjetju
3 samoupravi j a» j am 00 sačeli leta 195« * Rajvišji orgai
samoupravi j an ja je centralni delavski svat in UG. Delavski svet p« lasa stalne In nestalne komisij©v medteto ko Obratnih delavskih svetov ni« v delavskem svatu so pretežno mladi ljudje in v podjetju pravijor da so s» kar dobro- obnesli * £r'ed-vaesi so postali mladi bolj angažirani« slasti po stavki meseca julija o
Danes je v podjetja zaposlenih 600 ljudi, Število zaposlenih je bilo v nekaterih prejšnjih obdobjih večj$» vendar je bila proizvodnja kljub 840 delavcem, ki so delali leta 1963 v tem podjetju precej manjša» ¥ letu 196-6 je bila vrednost pro-isvodaja na enega človeka 4?2 milijona starih dinarjev? v le-tu. 1969 pa' predvidevajo 6? 2 milijona vrednosti na vsakega de-lavea»
Povprečni osebni dohodek je bil leta 1963 TO,000 S dinarjev 9 za leto« pa predvidevajo» da bo «000 S dinarjev«
fXlin, St^u^lura^,,aqposlanih J..ti štipendiranj?
fakoj po vojni je bilo v podjetju le malo ljudi's strokovno izobrazbo-, f podjetju so začeli ¡s rasnimi izobraževalnimi tečaji» omogočali so jisa šolanje na delavski univerzi ter izredni Študij na srednjih» visokih in višjih šolali» Sedanja struktura zaposlenih je naslednjas 2 z visoko izobrazbo» 6 z ,višjo« 28 e srednjo» 33 visoko kvalificiranih, 130 kvalificiranih in 401 a ni8jo strokovno izobrazbo alt priučenih» Trenutno imaš© 6 štipendistov na višjih Šolah i» 5 na srednjih tehničnih šolah» Večina štipendistov študira izredno«
.S«tos so razpisali 2 štipendiji na ekonomski lil X m pravni fakulteti» 3 a» STŠ - lesni oddelek ter 1 izredno štipendijo na višji šoli za organizacijo dela«
femu staremu in prekaljenemu podjetju Selimo* da bi «ispeš--no prebrodilo trenutne težav« in uresničilo zastavljene cilje
Juliette est assise près de la fanltre« Ella regarde la nature qui se réveille« Lee oiseaux sur l'arbre devant sa fenêtre gazouillent heureusement, l'herbe verdit et les arbres poussent» Le soleil va se coucher.» Le© sapins derrière le village veulent recevoir encore le dernier baiser de soleilo
Maie Juliette ne voit pas tout cela* Elle est assise immobile et ses yeux regardent mélancoliquement dans 1" infinité, voulant apercevoir quelque chose-, qu'ils m peuvent voir ici»
Sur la table devant Juliette, il y si beaucoup de lettres et parmi elles il y a troix photographies, sur lesquelles on peut voir un jeune et beau garçon,
A un moment Juliette s® réveille« Bile met sa tête dans lee main® et elle soupires "Bon,, ce n'est pae vrai« Ce ne peut pas être vrai!"
Ule l'a connu il deux an«« Ile so «ont vus rarement parce qu'il Était marin« Mais ils a'aimaient tout ds même« Ï1 lui écrirait des lettres de tous les paye« Quand ils étalant ensemble » c'était le plu® beau jour« Mals maintenant» « «
la fortune est venu.© ches moi pour s'en aller de nouveau»» »
Juliette prend une photo dan© ses mains« 33» pleurant amèrement elle dits " Mu chère me? que tu es splendide ï 2Ju «a merveilleuse dane toue tes mystères« Oui? je doie avouer que tu «a superbe aussi quand tu es furieuse« Je t'aime dan» tous tes orages« Je t'aime parce que je lui ai promis d© t'almero II t'aimait passionnément« Et toi» la mera le voulait pour toi-même« $u étala son plus grand amour« 11 disait souvent? "J'ai seulement deux amourss C'est la me? et toi, Juliette« J'aime trop la mer, ce sera ma fin o o o
Aujourd'hui ses paroles sont réalisées« Son jeune eorp reposo sous la terre, loin de tous désagréments«
2? •V 4«
Q&aná la m«p «at f&rieuea » «Juliet ta entend dans le forn&er «al«t pour lui et il semble s quo la oar regrette son crime o lais« «Juliette verse ses larmes pour laa ya»* brun«., lasquale ne regardent plus» pour la voix douce« laquelle Valletta a* entendra ¿amala plus, Elle a juré» "Je n'aiwarai jamais un
autre garçoni i i f
la - qui la

X,/ i
«««T»
lJ Lj


v
i\ /l
/ V ?
-•/	An?.
V
S ?
Lj i
T
t I
J S .i \ \ U-ii
¿mow
[ »-rurciniii/»« MM»*

'•'«^S^'î^iv»««-.
■■■■Hmnsmtev* ~


? ->r.....'
\ \ viÉ&vw

Í S. ' S^ulBSWWM** ¡1
/t Wauh it im,
>f T f Î
0 ''	J pHWIMMHIMIril
H ü
{¿Brv-
làJ	H f
t,	j
nfH_. _	S
•if.i... • h'.tv nj.f i a ;
HMgp
' » ««M».' -(3; 3 / * tí.'

/fei.
«s*-. CPA ^
J IS

»«öi^Uli-.-V.. . ž
.UN m -1
Mm i
« I t ■»■
' 1 \ ! I «uwunaanaMMtiM«*; ?	?
i
i


rt	Krtaor «■W» '
1303
CàU
• N





t l JtjJJ "


Šolo b^do »sklenili„ «aa po svetu sapo&ili» Hrti», nalog in nadleg pjjdcmo Čes tiri V. i a logr
Popoldansko sen«*» pripeka ic ogreva ««mljo bolj in bolj.,
v'«i% se j® raffcjvetelo ta ptic» oživljajo narave s svoji» neutrudni' t petjem«- Vse dela in a® giblje,, lear sivi. Lep je pogled »a £ra*nlke pol ;«au Oko s«-, skoraj &e more napiti lepot« aiS«t lis
V tfesn s*aj lepšem 6aau dijaki no .uruiemo uiitj feepot, ki nam jib ponuja narava^ Polni skrbi it» negotovosti stopamo tih« p« ftol--sfcih hcdn; k.i'io Ve i smo si edini, fesi 5 pov*caa;L kot kdaj koli prejo Malo j» mirnih? ne kaj le rsavideaao mirnih... ?ai vemo, da se bodo Riika> dni zaprla šolska vrata» Nekateri ae bodo več prihajali Šolo« Ponosno bodo odnesli lepo napi seno sadnje spričevalo s misli,30,, da «najo vse,, da «najo aa življenj« več fco*j dovolj.. Kako ti k o poViiigiao bodo spravili »vestse in knjige« Toda to jih bo vs« prehitre- menilo. Te- misli« prej prijetne, bo spodrinjalo raa-mlšija^.jb? '-'kate- sedaj?w
- V žviljisnjef
"Trda kakšno?"
Ta se bo učil, oni tudi«. Vsakdo je Že premišljeval* kaj bi bi J c san.*j najbolj primemo«, Vsak poklic« vsako delo Je lep©,,
os js pravilno isbrano«
Skrivnostno potrka zolja na srce« ono pa se plaho sprašuje ., k?,t bi se balo nečesa neznanega., obenem pa se ga polasti učakana želja« da bi kmalu epe« sedel med knjigami polnimi učenosti, Seli si« da bi bila mimo «e vsa neprijetna vsnemirjenja,
Morda hi tudi mi Se radi sapustili te rassrede.., ker ae na» «dijo včasih pusti, osi« sovražni¡. In kljub vsemu bi se le neradi poslovili od naših učila!©« od aaSik profesorjev« ki jih bomo nekoč gotovo drugače presojali* kot jih danes« in e« jih bomo radi spominjali«,
I« sedaj so pred nami počitnice, sonce, acrje, »rak-Bresekvbai dne-vi 1 Teda ne sa vso? Medtem, ko se bedo nekateri namakali in izpostavljali močnim sončnim žarkom nekje aa Jadranu aj mc*d& v hribih., bodo morali nekateri trdo prijeti »a d«--lo na poljih A kaj bi s t daj še naprej mislilis
0,0 S petjem, vriskom a* če s plan smehlja,, žari po let j«®
VeBele pobital00v pr letna doživetja, to je Želja na« mladih. Ali jih bomo preživeli tako kot si želimo? Mogooe.
s
P*j «i «eka,:. svojih trenutkov,, nekaj drobcev is množice splošnega, da jih utelesim in jim dam emisel 7 mene za veselje« žalost, ra čisto preprosto in iskreno žalost,, sa eno jutran; e vesel,;« do življenja in vsega, kíi j«?, lepo in naravno o
2>aj ái drobec plašnih osi -
í».fe¿aj vonja las, hI i. toplote dišečega vs atu.o Díu,s tí. svo;ia usta., ok; -.' je»/jr.av ¿re<ia,1e prstov, polnost dlani in težo telesa* Pr:' ti vse sa trenutka, fci 30- večnost, ra večnost,
ki neakan-Sea pobit ck trenutke-i
jiJs t.	«& J> ■"■.'■•K
Brenčanje muhe	^	|	& i	V-'
nek,ie razbijajo v taktu•
g-a.11e.-y« grlioe
ropota,ječe prečne diagonale
B pritajenim saSetkc«
in pojemajočim koaea*
zastrupiti «rak
mu.ev mvfhe
brenčeča krila
Katemniti okna
prepovedati sonet «teb
ustvariti kotiček tea« in miru
topli kotiček
3 peščico zraKa.
«dnžiati o


vjr
>1 WM
. os:
•V.
mm
SPOriih
Reka m r mm.
Škorci žvižgajo,, topoli saiiiajoo
Prijavni hlad ygoata pod velik, okroglo luno«
p rot; vod«. Škriplje pes**., Priha avE k mojemu kipu
oeraa.v-'-sv i.
Hž(,::•> Ulice la«j», aebki i' cgrmi sashl.lajcče ustso me a i .< 5 « v i mi : obrni o
Prepleten: pre i, ■/eje fibra in jelSe.
■f
j/,
1
Jfr

o/5
v«

4"

M
r.v-k i
//i V

y $






Pomlad jfc v meni prebudile najneanejfia čustva i& vda«*h sem sredna, da bi sajokala* Eada bi bila telahv drai ttleho So« -«• tí. m« obsijalo j.a sneg bi skop&el¡ da bi mi dal življ&r^ski prostor Gledala bi neb-? is, ne more« «o spremenit s, v talch. Samevala bij kaje bi bila trobeuiioa« Humen a kot sonco u» aoja pasees bi pala o ljubasai« Lepo, in vendar vsn to ni dovolj., VSed bi bila mali deklioi m ta bi me ' trgala» Zamrla bi m<\i& pes.%1 ' življenja bi bilo koneo« Morda bi bilo lepe« če bi postala Veter bi mi Sesal «villas lase is moje fciveljeaja bi bilo dolgo, SekoS pa bi prišel gozdar ia me posekal« Nt aar najlepše biti Sloveli?
Prijatelje lasaS jim saapaS svojo bol., svetu;.«8 i¡i -ai pomagal"» taH« Telob pa sameva., nikomur ne aattpa svoje stab* .1 í!rala ¿o le t lepoto cveta«. In kdor j« aa to lepoto slap i« je ae ráseme., neusmiljena trga ovetje.> Pri «i U ti bode pealad., da iv žžvela v njegovem dome., He= sna je nežno pridobiti« o ljv.baau beática le poje, ti pa 1 j abe sea doživi^ tvoja je., last tvoji'» 6 test ev»
te hoda kdo odtrgat»: is vrta pomladnega i;. /Ijenja se braniš, bodel ostati, srečen« Če U tc ne uspe« potem duševno aareš,, le tvoje telo se živiš Človeka je konec,. k.a ga narava ne potreba-
¿e več. I« bresia konee? Človek ji vsame ž-t vi jen je,, daprat ga a a», ly.xbíc Korda pa stori to prav «ato, da sebi obrani sred«. 3re2o"í
Najbolj sem srečna takrat, kadar ••.ajde® povezavo mn ravo i» menoj« Takrat ko me raacune i« .jod® ob meni ia a»	**
sem sredna« »ajbolj je odarljiv* takrat, ko živ * »aa* v roje® avetu, v skritem kotička mojega SivJjanja«, Pomaga mi aeafcavijat, ver*a* i a chatio 0W srečna sem, da „a am tako
oía lahko ve S moje sanjev le ona lahko pri »Sum« aejui pa»»*.
falzo Belo ao a« prsvsale besede ¿nasal Jaoobaenas "Stv- . pe: ami He> življenje a* pfcstar.e pesem, de človek samo be-ga m živeljenjo pesni, namesto ia bi ga živel. Kako nawxsalne ;« to, prasuo,, prazno« prašno! Ta lov «a sam,m seboj, v. pretkan* op asova-vie sledov - neprestano v ene» urnem krog*.', aavidea m ai~ aar človek ®ede v tok iivljeaja, a v resnici sadi. aa varnem .-.a meče trnek, ia loka pa potegi« vselej le aamega sebe v tej ali oni isnakažeai obliki« Ko bi končno le prišlo nadenj življm*^

strast, toda tako da bi «« bilo treba o nji Ji p®^-t8mve6 d* bi življenj «,iega samega vpletlo v svojo pesem,,»
Tudi jas sam prišla do podobnega sposnaja le to me tsii ssakaj pra«o? C» morei saupati svojo bol človeku, pat m jo ra-"T SaUpai	-	Sakaj naj bi bilo potem tako prai-
"	"i pssaa» aaka.5 oo pa pote« Sivlienje n*
vplete V .vojo pesem? Korda imam premalo zaupanja v s ljudi, Ui pomjadni dea„ ki v men3, prebaiaš vs@!
vWa K^-vJL


JkJimJUa H,
bo reki, teče«» po travi Težo« ? bosimi nogami-'litim toploto isemljey vid*® njeno lepoto, Zemlja,, slišim tvoje srce! Stoletja že bijeM pa šel« dane« vem,.





Bil si, ¡Bi bog, iftl si aimo„ aiS- me posaal« iJlsdaIa sem ti ni si «se videl, Kričalo je moj« srce o Bi ga sl-j.Iais n venda* 'ml s* "bog.
Nikoli n. Sfem gledala okolic© tako, kot jo gledam sedaj, Kame ni bilo nikoli grenkih trenutkov« nikoli nisem jokala,, ra-
8«n, Se se j« mama .iezila nad menojo Vedno je bila pomlad,, le cvetja aa polju je dihala Ijubeaan, ptice «o se v avojaa jeziku pogovarjal« e veselju, Srečna eem bila» ko eem sagledala nasmejan obrais. prijateljiceo
In sedaj? Vedno bolj se tal ssdi, da prijateljstva ni o Beseda prijateljstvo - le oguljena fraza, ki jo rabimo v vsakdanjem p t* govoru o Predvsem se na zavedamo, kaj i« njen pravi pomen« Je mar to beseda, s katero aatajimo haranščina?
/si ljudje arao hinavska, akodoželjnio Ljudje, med katerimi ni SloveKao Vsak od nas skrbi le /.a svoje koristis
Ne. stopnišča srečam sožsr-.l av sofiolko, prijateljico« »a-smehne sa mx in m© pozdrava* Ali je t a nasmeh res nasmeh? Rada M a-: nasmehnila in odzdravila, venčar le nekaj sr.affirmiam, 'Vprašujoča ms pogleda® Prav goiovo ji pride na misel, ¿a sem moeda dobil« kakšno nezadostno oceno, Pohiti na hodnik in se v svojt gorečnosti temeljite posanima, Je to prijateljstvo? Kako živo »e to prtsad^ae« Prt tem pa vsakokrat poražena ugotovim, da sam* niss& nJS boljSa. Nič ne storim, da fr pcetala drugačna,, Tudi drugi ved^.. -:ak«žea je svet. Kot jas, tudi oni vedo, da j a pola grdih prikritih stvari o Veio -¿a «o in vedo, da so tudi sami del tega Ysi vfedoo Vendar ni nikogar, ki bi poskuSal biti drugačen, Ne Hubi a* mu« Zaverovan je v svojo lenobo in ničemumost^ Is nji-ju si j«.- poetla* mehko pernicov na kateri bre« skrbi spi. in le-aa^io N,kci ne pomisli, da se bo ta, sedaj tako mehka pernica, enkrat stlačila0 Postala bo trda na nje- bo postalo neudobno«, Takrat si bo poiskal drugo. Ve, drugo si to poiskale Kakšna bo, na to m misli. Pernica bo«
Kaj storiti? Zapreti oči in mižati, mižati in nikoli več dvigati veke

lila sem otrcke Ž-ej ela sem da bi spoznala »vet« de bi v., dola kakšno je njegovo dno« S oda j v©®.! Umaeaao je,, polno blata., ?okriva ga le tanka. skoraj prosoma plast 5 iste vode® Zakaj je tak'? Koli ko Saaa je že sabo j ea sneti i.n odpadke? Kraj., kamor odvažamo odvečno blata. Kakaj sem ga hotela spoznati? Kriva je mo• j* radovednosti Hekje je nekdo,, ki mi ga je predstavilo Hekj® je nekdo« ki je rekel s :eTo je svet,, to je Življenje»M ZgrafJ.lo a«-je pri areuc Kaj temu gnusnemu, stvor«, podam rokov naj ee res sfisc-na ni« s nji«? Korak etorjeiio Plaho mu jo podam In njegove skoraj ne stisnemo Ok pa mojo skoraj bress vsaka nežnosti, sgrabi t» jo drži« Ti36i jo , da mi pokajo prsti o Najraje tei sastokala» Gledam mu v otoras in m«. oditam aaradi aposnan^a. ki ml ga je dal» 051 ta m „ ker trn je prisilil., da s «a ga spoanala» Da ga ne bi b! •• la nikoli?
Kako lepo bi bilo! £-e vedno bi bila otrok,, ki na ve ni6 drugega» kot to da ga i.sa mati rada,, da je pomlad lepao Otrok«, ki ve, da je lepo,. kada.f dobi koa kroha,. da a, njim ublaži krik. svoje akote<>
>
NA ?M.
Jis VvV .„»tJ v«-'
!(!H®j» dajmo, dajmo/' 3® je drl prijatelj in * vso požrtvovalnostjo zganjal skupaj živino, ki pa ga ni hotela ubogati. '•■Greš z mano?" "Seveda" - v® pen jam so in se trudim dohiteti. »©« ia tja tekajočega pastirja«
bova ¿3 dolgo t alt o potovala?''
sa prvim ovinkom se ustaviva "
"Dobro.81 Bre* misli polagoma hodim. Nehote gleda» bega-joio živinoo Osem jih je* Neumne živali.
".tmpak tal« ovinek je dolg?"8
Končano. Ležem v travo ia duha® vonj po bližnjih borovcih, po travi i» po kravaho Prijatelj sede poleg mene in mi m kaj pr*vš;u Odgovarjam brez zve«« z da aH ne» kot pač nanese. Imm*»-
ma<>	8
Mislim čisto nekaj dragega* Bravzaprav m ve«, zakaa
mislim na politiko. Nikoli ja nisam maral. Še aedaj ne« reve» je pusta, preveč enolična za 1203 an&caj, ;a vendar, misliti nanjo. Zakaj ne bi mislil raje na, a* vem kaj,, tadi na - krave, 'i sunkovito kretnjo odpodim valljivfco, ki prepisana oddirja,.
Hja„ nekoč se® sanjal, kaj bi naredil in kaj bi inel, l ■ bi 'ni b:,la dana oblast nad svetom» tsRiSv skoraj gotovo pa V. j mel "ovek" v matematiki.58 Kislo s« nasmehnem.
*'1K-6 "5 ?51
>;Nič, ni». & sem kaj relcel?"
¿ha. Pa sem res ia dale« prijadral., da naglas misli*. Saj niti ne vem,, niti slilal nisem, da bi, kaj rekel. Pa aa*. saj te ni važno, Kaj sem pa prej preeiSljeval, He more« *« *
«Jiiti a
X« Jepa potegnem poldolarski kovanec t reliefom Johaiis Kennedija, To je bil mož Njegov brat tudi. Umrla eta zate, tet*
so bi.le njune ideje človeške, ker sta bila človeka. Ni ju več, In a njiirsa je šla v grob tudi ideja, svetla točka na črnem nebu.
jati."
'Pa sem pošteno spahano Sna mi je ušla in sem moral dir--
"Aja?" Že spe o ga ne poslušam» Ko pa tudi to ni zanimivo* Kaj pa sploh je zanimivo. Niče Ko, nekaj že mora biti.
"Dober večer!"
srce«„o" "Kaj?"
"Nič. A sera spst kaj rekel?"
Kako je kaj, a es kaj očita» a so doma zdravi »„<,So»
"Pa lahko noo." "Dobro spita!" "Hvala enako!"
¿ha* Prosim0 Oddaljujeta se» Sošolki. Prijazni deklioi., To pa je že bolj vesslo.
Zebe me. Sonos je že aa dobro pr-čl 2a obzorjem Nekje tam gori se že ogle.ša čuk0
"Greva?" Isto pot nazaj. Ovinek, pogled na razsvetljeno mestoc Tei.ia je žes
No^ pa - saj greva domov«	/<"{?
f

Oblaki vi, ki jadrat«, po nebuv povejte »iv
kje «daj je osa<-Oblaki,
mi »očete povedati? laka,3 tako hitite* ka® bežite? O a je odšla oblaki c?o zbežali®



dlfT


Rdeči oblaki? ©&,. 'io k*i» jci je ishlapela is trupel mrtvih ljdi?
Peklenski atroi?
-o je on v ki uničuje, mori nedolžne ljudi!
Pravica?
Ne, te je ni»
ki bi res s ila življenja
še živečih ljudi!



t
t







Ikobesimo Srno zastavo! Za vsev ki še živijo,, upajo, še k.ierkoli dihajo«
Žaoojffi" žalostlako mrtvim« Mor<ia a® jutri„ zapojo jo nam«
/ //' ^
Umiramo, čeprav počasi, kot oni v,
ki v celicah trohnijoo


Mote? zahrumi. vrata se zapre in odpeljemo se, obsijani s toplimi žarki poznega popoldanskega sonca« V drevoredu pri pav. vstopijo razburjena dekleta in prične pripovedovati« ks»,j se jim je egodilo« ¿arečih lic govore o temnookem Italijanu, ki jih je vabil v svoj najnovejši fiat 1300 in« ko so se pričeli razumevati« smo mi »motili to srečno idilo» Kakšiia Škoda!?* Ozrem s® po avtobusu» Spredaj šofer« aato «vesti angeli- varuhi lu končno ms...
Dekle* ki ni dobilo prostega sedeža,, j a vredno pozorno»-:\> Jeano se osira po avtobusu« iz oči se ji usipljejo "svetle strelo « neba jasnega poslane'*« v obraz je rdeča m saaa ne ve, kaj naj po軫- Ir ko. tako premišljuje« na čigava kolena naj so-dK se nenadoma spomni; na pomožna sedeže« So malce neudobni« se~ de2i pa so le ia junaško prime «a ročaj omarice« Povleče - nič« Vratca» kt so ji zapirala pot do udobja, s« niti ne zganejo« Z očmi pošilja po avtobusu klice S03 in odrešilna ladja se res kj&&~ 5u pojavi na obzorju« Približa se ji rumena «ajca a presenetljivo kratkimi lasmi« Poprime in z glasni» hou - rok reši zadevo» Bek i s« spusti aa sede» in srečno zapre oči»
Motor brni« brnijo tudi naši jeziki« Bližamo se Vrhn.ki,
Nekatera dekleta postanejo nemima« prične s»' premikati..
Iz torbic in žepov pri vleče j o na dan laka« šminke, črtala,.«-Prič« o ae Učiti in po daljši preobrazbi jih konaj se sporna®.- Od črne, veke ol:,vno zelene« uaetne trepalnico« pa 6»te« pike«. . P» drl j ivi ver» j dišav marsikoga ščegeta po želodcu in prava sreča jo da .ie že vozimo po ulicah Ljubljano« Ustavimo ae m angeli va« uh-nas spuste i« avtobusa* tiskaj časa stojimo mirno« belimo v stavbe drame« Štejemo okna in si jo skušamo čimbolj vtisniti v spomin» Bfata se porazgubimo«
Pozneje« pozneje smo se pač sprehajali poulicah mesta
in nismo se več poznal « Počasi smo hodili po pločnikih« presojali izložbe« na prehodih strmeli v semafor j®,, se zadevali » komolcih se opravičevali s "pardon„ gospod* te* šli dalje«
Prične a« tean^ti, pnžgc a* .tu:*	' te* -
vrata kavarne pred menoj se odpro, atop. fant	a*» ne v i. ,n ne ali ž:, mojega possdrav*,. Čudno, k&kž>en no. nek -asa .ljubljanska kava » smetano.
Orem dalje» Na vogal« pred Kamo stoje tri. dekieta, jed«? pečen krompir, se glasno ame,io„ šalijo ¿n občudujejo mimoidoče.. Spoznam jih9 se obrnem protj. toku avtomobilov m se hitro vklj»x~ čim v reko ljudi, ki me povleče v veleblagovnico» Prodajalka pri oddelku za plošče ima polne roke dela, Družba veselo razpoloženih mladih ljudi si smeje pndaja slušalke, tolče s nogami in si pri« žvižgava. Škoda, da tudi. sam ne slušim te popevke > Res nekaj posebnega, da tako navdušuje - o grozav šele sedaj jih spozsna® -moje tovarišice^ Cdhitibr. ven ter v skritem kotičku počakam sedme ure o
S hrbti se naslanjam:?, aa vitka stebre in počutimo se kot ptički bres gnezda^ Ko se veliki kazalec približa pol ourai, stopamo v stavbo ter po krajših zapetljajih pridemo do svojih sedežev^ Spokojna tišina še skoraj prašnega gledališča je z našim prihodo» močno okrnjeiia, če že ne popolnoma porušena«. Prične ee sprehajanje in prosjačenje ea zamenjavo sadežev* »posojanje vžigalio, cigaret in bonbonov. Bliža se pričetek predstave« Nenadoma nastane pri vhodu nemir, vstopijo hokeistt. Kislim namreč tiste, ki so hoteli ubiti dve muhi na en mah; navijati za našo hokejsko reprezentanco in prisostvovali predstavi. Zasopli se skoro zrušijo aa ee deže. Okrog njih ae zberejo še drugi in prične se špcrtn?, komen-tar* Počasi 3® umirijo, zavesa se dvigne.
V odmoru, ko so majhne, komaj brleče lučka so v ozadju ugasnile in je le dim isdajal početje nekaterih* takrat so nekateri pametnjakoviči odkrili udobne sedeže v praznih ložah. Zdele se jimjje sila imenitno opazovati tovariše na balkončku, posebno tistet, ki jih je tresel mrazo Res smo bili lahko srečni tisti, ki so nam bacili konkonške gripe vzdrignili temperaturo nad normalo in smo v prijetni topoloti dočakali konec predstav«o
Sprva sedim mirno, premlevanj vtise o predstavi. Nato skušam zaspati. Zaman. Nad glavo mi tuli radio in med tem., ko preklinjam tistega,, ki se tako kruto poigrava t svečniki in našimi u-šesiy me mine sleherna sla po spanjUo Raje prisluhnem fantu v široko črtastih hlačah, v srajci» posuti z rdečimi rožicami» li» K ^ iS» Jw s svojimi govoricami zabava dekleta na levi.
V obraz ma biča leden veterv toda odprta okna in lopute so edino sredstvo za prezračevanje avtobusa, kar pa je nujno potrebno Pogled mi roma od kupa deklet, ki vise na dolgolasem proizvajalcu dsraa in s Široko razprtimi nosnicami željno vdihavajo
opajajoči dr, m0
Vse pogosteje se sliši aehanje, zehanje« Mislim le še na vabljivo mehko postelj©,,
TONI
• »«, Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj erce, ki v njem bo pravi bron« da pelo bov vabilo kot zvon,, da bomo krog njega se zbrali«„o
Župančič
Ob Vipavi, tik proge Nova Gorica - Ajdovščina, stoji sredi zelenega gaja Tovarsaa poljedelskega orodja Batuje«, Tovarna je bila ustanovljena 1836, leta ia starega mlina,, katerega lastnik je bil Karlo de Muličo Nacionalizirana je bila takoj po vojnio Bo takrat pa je bil njen lastnik in upravnik profesor Eni1 de Muličo Prvotno so delali s primitivnim orodjem; tudi delovno pogoji so bili zelo težki® Okna so bila zabita s starim lesom in plehomv svetloba je prihajala le iz peči, ki so jih kurili s slabim premogom, tako da je bilo vse polno plina in sm:r«du0 Delavci so bili izpostavljeni prepihu in voda jife je vdirala v kovačijo. Oblečeni so bili slabo in hranjeni nič bolje» Je mar čudno9 5® so imeli vedno influenooc 6česna vnetjain revmatizem?
Pa on dan sem pred zrcalom postal; o9 kakor da sem po sebi koval! Q.j kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene» do osmih od treh!
A danes pravijo delavci, da je veselje delati. Tovarna is dneva v dan napreduje., Nabavlja vedno nove in nove stroje. Zgradili bo tudi nov obrat - valjamo in proizvodnja je vedno večjac
Izdelki tovarne so najboljši te vrste in zlasti prprav-
ni za obdelavo trde semlje. Zato je po tem orodju veliko povpraševanje tudi v dragih republikah; Kitasti v Dalmaciji» Bosni in Hercegovini ter Črni gorio Izdelka pa izvažajo tudi v druga dežele t Urugvaj j Turčijo. Albanijo..
Batujsko podjetja ima vedno dovolj učencev na raaj.oJ.ago., to je zelo važno za kovaško dejavnost. Stari delavci» ki odhajajo v pokoj» se bvez težav nadomeščajo z mladim naraščajem. Tovarna obratuje v dveh iicmenah, V kovačiji je dopoldanska polno sasedena» popoldanska do polovice,, V valjarni pa 3ta obe izmeni popolni,-.
Vsi uspehi tovarno niso bili doseženi čez nočv ampak s vztrajnim naporom kolektiva, ki je v vsakem pogledu dober in nenehno napreduje. Organiaacij& dela je bila smotrna in delo dobro pripravljeno,, tako da so bila vsa delovna mesta stalno sasedsna in laven produktiven«

STI

m.
GLAVNI U Ti KIJ NI & s Barja POLANC
TEHNIČNI USEDNIKs Marko SLOKAB
LIST OPREMILA* Etbin BitAS in Ljuba VETO VE C
ČLANI UREDNIŠKEGA ODBOHAl Leonida KRATENO^ ALEKSANDRA
BLAŽKO, Suzana LULIK, Tanja Franci ČERNIGOJ, Branko
BOŽIČ» Milan KBAPEŽ,