Poduk,
ki ga je 12.  oktobra L L  dalo  c.  k. mini-
sterstvo notranjih  oprav zastran tega 5   kako
se je ravnati pri strežbi konj,  kteri imajo
smoliko, smerkelj in cervivost.
Da se nevarnost okuženja vbrani, ktera za-inore zadeti ljudi, ki imajo s konji opraviti, kteri imajo smoliko, smerkelj in cervivost, zaukaže mi-nlsterstvo notranjih oprav soglasno s ces. kralj, mi-nisterstvom vojaštva sledeče:
1.  Skerbeti je, da se vsi ljudje, kteri imajo konje opravljati, z znamnji osumne in hude smo-like in pravega smerklja kakor tudi červivosti so-znanijo, ktere znaminja so: otekle terde žlezice med čelustmi, odtekanje žleze z nosnic, gnojenje v njih, hripanje živine skozi nos, in tako imenovane červne bule na koži.
2.  Kadar kdo te znaminja na konju opazi, in zlasti, da so medčelustne žlezice, čeravno malo otekle, ali da žleza z nosa teče, nej to koj županu naznani, kteri bo to politični gosposki na znanje dal, da bo živino po zdravniku pregledati in po potrebi zdraviti dala.
3.   Popolnoma smerkove ali červivaste konje je umoriti, smerklja sumno živino po zdravniku pregledati, in če se zdi, da je ni mogoče ozdraviti, kakor popolnoma smerkovo umoriti; sicer pa je \ posebne hleve, kjer ima posebno orodje m posode, postaviti, in ne sme se več pri zdravih, kakor na priliko, na paši ali za vprego itd. pušati.
4.  Ljudi, ki imajo s takimi konji opraviti, je podučiti, kako nevarno je, se s takim strupom okužiti, in ojstro jih je opominjati, da si ga ne vcepijo, kar se posebno rado zgodi na oranje-nih ali s tanko kožo pokritih delih života.
o. Ljudje, kteri imajo razpraskanokožo, rane, gnojne ture aii hraste posebno na rokah ali na obrazu, se ne smejo v tako službo jemati, in tistim, kterim je oskerbovanje tacih konj izročeno, je na serce položiti, da povejo, če so se tako kaj oškodovali, d& se drurr človek namest njih postavi.
6.  Posebno se je hlapcom varovati, smerkelj, ki z nosnic tacih konj teče, z golo roko brisati, in ga tako na oči, nos, usta ali druge dele života prenesti, ali da jim smerkelj, kadar konji kašlajo ali perhajo, obraza ne oškropi, kar se pri preiskovanju konjevih nosnic prav lahko zgodi.
7.  Enako se je hlapcom tudi druzih regi, ki od smerklja sumnih konj pridejo, in sploh vsfl|so-kov in terdomehkih del varovati, ker vsi ti znajo okužiti človeka.
8.  Ravno tako se jim je tudi varovati, da se po kakih druzih rečeh s smerkljem ne okužijo, postavim, da se s plahtami ne odevajo, s kterimi so bili konji odeti , ali se dolgo ne dotikajo z druzimi rečmi, ki so se živinskih snutkov navzele, in tako svojega života ne okužijo.
fh Če je treba živino z mazili mazati, se to ne sme nikoli z golo roko goditi, ampak z roko, ki je z volovskim ali pa s svinskim mehurjem obvarovana.
10. Hlapci ne smejo v hlevu, kjer je bolna živina, nikoli delj časa ostati, kakor kar je treba.
—   18   -
tudi ne v njem spati, in po vsakim opravku, ki so ga pri sumnim konju imeli, se morajo skerbno osna-žiti, posebno roke si z lugom ali z osoljeno vodo ali z jesihom umiti.
11.  Posebno se mora skerbeti, da je v hlevu po mogočosti čist zrak ali luft; hlevi se tadaj ne smejo prestavljati, večkrat in dobro se morajo prezračiti ali preluftati, gnoj se mora berž ko berž izkidati in nova stelja nastlati.
12.  Hlapcom se je varovati, da sapo, ktero smerkovi konji sopejo, v-se ne dihajo.
13.   Sicer naj taki hlapci tako žive, kakor njihnemu zdravju tekne; za snažnost svoje kože naj skerbe, večkrat naj se kopljejo, dosti po čistim zraku sprehajajo in dobro hrano naj imajo.
14.  Po končani strežbi je obleko in posteljno opravo hlapcov po predpisu očistiti.
15.  Hleve, posodo za napajanje, ujzde, pripravo za snaženje itd. po smerkovih konjih je po obstoječih postavah čistiti.
16.  Da se vse tako zgodi', mora zanesljiv človek skerbeti, nad kterem zdravnik čuje.
17.  Če se kteremu tacih hlapcov, naj bo tudi le na majhnem mestu, koža, zlasti na rokah ali na obrazu vname in gnojiti začne, ali če se sploh slabo počutiti začne, ga je brez odloga po zdravniku pregledati in kar se pri pregledu najde in zve, se da naravnost ali pa po županu predstavljeni politični oblastna na znanje.