1 MALA KLINIKA 1 PO TOPOLŠKO	UŠI SPET RAZSAJAJO
1 22 NT 0179880
MRVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1
iZDBPi.Si
kurilno ECO OIL
ome 03/4902440
[NAROČILA od 7. do 18. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor"
DOBRO ZAME!
mm
MLADA GOVEJA REBRA	SVINJSKI VRAT
postrežno, Mesnine	s kostjo, postrežno,
dežele Kranjske,	Farme Ihan,
1 kg	1 kg
Okolje za okolje
« plačilo tudi do 12 obtokov Oljefon: M® ® M® T^BÔS
SPANSKI BIKI PLESALI SIRTAKI
Stran 22
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
"NOVA" OKNA
prednost j© v kvaliteti MIK d.o.o.Celje. Gaji 4 2 b . P E Celje 034255050
080 12 24 www. mik-ce.si
NOVO salon Maribor, Dupleška cesta 10
INKAŠIIMPEX
WWW.lflKA-IMPEX.SI
9770353734006
DOGODKI
UVODNIK
Brez meja

ALMA M. SEDLAR
Čeprav je bila prva ovadba v zvezi z nekdanjimi funkcionarji razvpitega KŠCR vložena že pred dvema letoma, se vse do minulega petka, ko so kriminalisti, zahvaljujoč roparjem ene celjskih izposojevalnic, končno dobili dovolj razlogov za hišno preiskavo, ni premaknila niti za korak. Eden glavnih razlogov je najbrž v tem, da za celjskega študentskega finančnika Ale-ka Gradišnika in njegove kompanjone bolj kot za kogarkoli drugega v Celju velja, da so vedno korak pred svojimi zasledovalci.
Pred metodo, ki so si jo celjski izposojevalci denarja izmislili, da bi od dolžnikov zneske z visokimi obrestmi izterjali, se lahko skrije celo zloglasni Orion. Pravzaprav je to podjetje, s svojimi obrestmi, hipotekami in pritiski vred v primerjavi s Celjani pravi devičnik. Vse bolj jasno je, da so celjski izposojevalci že zdavnaj prekosili trenutnega slovenskega prvaka v odiranju naivnih kreditojemalcev.
In kaj so vrli celjski finančniki počeli? V primerih, da jim je kdo znesek, ki so mu ga za oderuške obresti posodili, ostal dolžan, so o tem preprosto obvestili njegove sosede. Sosedom »dolžnika« so poslali dopis, v katerem so jim prijazno razložili, da je njihov sosed močno zadolžen, da dolguje tudi njihovemu podjetju in da jih prijazno prosijo, ali bi bili ubogemu sosedu pripravljeni pomagati, da bi lažje poravnal dolg. Za nagrado so morebitnim na sodelovanje pripravljenim sosedom prijazno ponudili stimulativno provizijo.
Le poskušamo si lahko zamisliti, v kakšni zadrègi so se znašli tako sosedi, ki so, nič hudega sluteč, dopis prejeli in predvsem, v kakšni (predvsem psifiični) stiski so se, po drugi strani, znašli naivni posojilojemalci. Na tožilstvu, kjer so doslej prejeli le dve prijavi, predvidevajo, da je takšnih primerov še več. In niso povsem prepričani, da bi osumljeni zaradi preiskave omenjene dopise slučajno prenehali pošiljati naokoli.
Če za katerega od njih veste oziroma ste morda celo žrtev omenjenih pritiskov, vedite, da gre za kaznivo dejanje in imate vso pravico, da zadevo prijavite. Žal jih lahko na tožilstvu »primejo« samo zaradi kršitve zakona o tajnosti osebnih podatkov. Lastnik Dobermana, Slončka, Naskoka in še približno 30 drugih podobnih podjetij in njegovi kompanjoni so namreč tako zelo pred časom, da so prehiteli celo slovenski kazenski zakonik. V njem kvalifikacija kaznivega dejanja, ki so ga osumljeni, še sploh ne obstaja. V naši državi, najbrž pa tudi širše, ni namreč še nikomur padlo na pamet, da bi se izterjave dolgov lotil na tako podel in nemoralen način, kakor so to poizkusili storiti bodoči člani celjske elite. Ali pa so, čeprav se kot pijanec plota še vedno oklepajo svojih študentskih položajev, morda že postali njen povsem enakovreden del?
KRATKE-SLADKE
Kompenzacija
Žalski svetnik Matjaž Jazbec je na zadnji seji sveta predlagal, da bi v skladu s parlamentarnimi manirami, ustanovili posebno komisijo, ki bi pregledala poslovanje žalskih šol in vrtca. Ker mu je to spodletelo, se je odločil za ustanovitev svetniške pisarne. Pa ne da Jazbec s tovrstnima parlamentarnima praksama kompenzira neus-
Zimski čas,
nedelja, 31. oktober
peh na državnozborskih volitvah?
Delavnik
Ob torkovem dogajanju na Topolšici skoraj nihče ni upal napovedati, do kdaj bo trajala izredna seja sveta zavoda. Izjema v napovedi so bili tisti, ki so zatrjevali, da zdravniki delajo samo do 15. ure. Seja se je končala par minutk pred petnajsto.
ISKRICA
Vlada Republike Slovenije razpisuje natečaj za najbolj izvirno obliko mejnih kamnov na meji z Republiko Hrvaško. Šifra: ni treba hiteti, se ne mudi.
JOŽE KARLOVČEC
Nov psihološki kriminal
Od ropa posojilnice (spet) k študentom - Naj sosed ne bo vrag
Uslužbenec podjetja Amio d.o.o. v Miklošičevi ulici v Celju je v petek nekaj po 15. uri obvestil policijo o ropu vome-njeni posojilnici. Do sedaj neznana storilca naj bi iz posojilnice odnesla 4,7 milijona tolarjev, policisti pa so pri preiskavi ugotovili povezave z bivšim vodstvom Kluba študentov celjske regije (KŠCR). Amio d.o.o. naj bi bila ena od njihovih posojevalnic denarja, čeprav se ne ve, ali so tudi tu posojali denar za oderuške obresti.
Posojevalna zgodba je stara že več let, sega pa še v zlato dobo študentskih servisov. Kar nekaj milijonov je bilo namreč v KŠCR privarčevanih iz let, ko je bil Študentski servis Celje v lasti kluba. Servis je ustvaril takrat približno milijardo tolarjev letno, od tega je klub dobil približno sto milijonov. Konec leta 1999 se je študentski servis preoblikoval in klub je vsak mesec od njega dobil le še približno 5 milijo-
nov tolarjev. Kljub vsemu se je v enem letu na račun KŠCR nakapljalo 60 milijonov tolarjev, delalo pa se je bolj malo. Začele so se govorice, da je vodstvo kluba s takratnim predsednikom Borutom Čmerom in finančnikom kluba Alekom Gradišnikom posojalo klubski denar preko svojih podjetij, ustanovljenih v času vodenja kluba.
Prve preiskave v zvezi s poslovanjem ljudi, nekdaj ali še vedno povezanih s KŠCR, so se začele že marca 2002 s hišnimi preiskavami pri Čmeru in Gradišniku. Povod za začetek preiskave je bil domnevni poskus prevzema študentskega kluba v Kopru. Ome njeni klub naj bi želeli prevzeti zato, da bi lahko razpolagali s še večjimi vsotami denarja in bili hkrati prisotni tudi drugod po državi. Kot je pojasnil vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Ža-berl, je bilo v tem času podanih nekaj kazenskih ovadb zo-
Doleti lahko vsako šestnajsto žensko
Najpogostejša rakava oblika pri ženskah v Sloveniji je rak dojk, za katerim vsako leto zboli približno tisoč žensk. Oktober je svetovni mesec boja proti tovrstnemu raku, zato je Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna s preventivnimi akcijami skušalo še intenzivneje opozarjati ženske, kako lahko same pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju raka dojk.
Ena izmed preventivnih akcij je bila minuli četrtek pred Zdravstveno postajo Vojnik. S pomočjo prim. Jane Govc Eržen, članice Europe Donne in predstojnice zdravstvene postaje ter osta-
Oropana pisarna posojilnice v Miklošičevi ulici
lih zaposlenih so lahko obiskovalke na modelu dojk otipale, kako s samopregledo-vanjem prepoznati rakave spremembe. Zgodaj odkrite spremembe na dojkah so namreč bistvene za uspešno ozdravitev.
Združenje Europa Donna še vedno zbira sredstva za nakup 80 milijonov tolarjev vrednega mamotoma, ki omogoča natančno diagnostiko rakavih sprememb, hkrati pa lahko z njim ambulantno opravijo tudi odstranitev sumljivega rakavega tkiva. Od začetka leta do danes se je na njihovem računu zbralo dobrih 51 milijonov tolarjev.
per 8 fizičnih in eno pravno osebo. Ovadeni, po neuradnih podatkih naj bi šlo za Aleka Gradišnika, Danijela Kocipra, Dejana Špegliča, Bojana Se-liča, Aljo Švegelj, Saša Josi-poviča, Boštjana Marzidovška in Marka Romaniča, so osumljeni kaznivih dejanj oderuš-tva oziroma izsiljevanja, goljufij, lažnega stečaja in zlorabe položaja in pravic. Med družbami, ki so omenjene v ovadbah, pa naj bi bila tudi znana podjetja Naskok d.o.o.. Doberman d.o.o. in Slonček d.o.o. Njihovi lastniki naj bi podjetja ukinjali in jih znova ustanavljali; zelo verjetno tudi zato, ker se je s takšnim početjem mogoče izogniti plačilu dajatev. Osumljeni naj bi na omenjeni način ustanovili najmanj 20 gospodarskih združb, pogosto pa naj bi se zgodilo, da so eno poslali v stečaj in ustanovili novo.
Psihično nasilje
Kot je pojasnil Ivan Žaberl, posamezna kazniva dejanja zoper osumljene preiskujejo na Okrajnem sodišču v Celju. Kdaj naj bi preiskava doživela epilog, pa v tem trenutku ni mogoče napovedati, saj naj bi šlo za nove oblike gospodarskega kriminala, pri katerih je odprtih kar nekaj vprašanj.
Ker so bile družbe, ki so jih s stečaji ukinjali, v lasti omenjenih, se pojavlja vprašanje, komu naj bi z ukinjanjem družb sploh škodovali, odprtih pa je tudi nekaj drugih vprašanj. Finančniki so se pri delu namreč posluževali zelo nenavadnih metod za izterjavo denarja, ki so ga posodili. Če kdo ni mogel pravočasno vrniti dolga, so namreč njegovim sosedom poslali dopis, da se je sosed zadolžil, s čimer so slednjega predvsem zelo oblatili in izvajali psihične pritiske tako na sosede kot tudi na dolžnika samega. Sosede, ki so prejeli dopis, so prosili, ali »lahko kako pomagajo pri vračilu dolga« in jim za to pomoč obljubili provizijo. Kot smo izvedeli, na tožilstvu trenutno ■
obravnavajo dve takšni prijavi (zanje se je izvedelo, ko so posojilojemalca o nenavadnem dopisu obvestili sosedi), tovrstnih primerov pa naj bi bilo še več. »Gre za kaznivo dejanje, česar se večina oškodovanih, pa tudi sosedov, ki so dopis mo: rebiti prijeli, niti ne zaveda,« pravi Žaberl in dodaja, da zaenkrat ni povsem ja: sno, ali storilci omenjene dopise še vedno pošiljajo.
Policisti so pri ogledu kraja petkovega ropa našli material, zaradi katerega so še isti dan opravili hišno preiskavo v Amio d.o.o. Ob tem so našli in zasegli 50 štampiljk različnih podjetij. Zasežena pa naj bi bila še posojilna dokumentacija, kreditne pogodbe in taloni kreditnih kartic, ki so jih zastavljali posojilojemalci. Preiskava v zvezi s sumom kaznivega dejanja goljufij še vedno poteka. Medtem pa pri preiskavi ropa ugotavljajo povezave tudi vseh tistih, ki so s podjetjem Amio d.o.o. sodelovali oz. so si pri omenjenem podjetju izposodili denar. Povejmo pa še, da je pri Gospodarski zbornici Slovenije pod ime Amio d.o.o. vpisano le pod: jetje, ki se ukvarja s krediti; ranjem, s sedežem v Ljubljani, njen direktor pa je Amer ričan Terry Countryman. ;
Vsekakor bi bilo dobro vsa-; ko takšno kaznivo dejanje prijaviti, saj je tovrstna diskrede: tacija najmanj moralno spoř na. Kot je še pojasnil Ivan Žaberl, lahko osumljene storilce omenjenega dejanja preganjajo le zaradi kaznivega dejanja kršitve osebnih podatkov, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora. »Vsekakor pa bi s pri-, javami oškodovanih lažje do-: segli, da bi se tovrstno izsiljeî vanje prenehalo,« je Žaberl pó; jasnil značilnosti kaznivega d®:' janja, za katerega v Sloverojt še ni slišal nihče. Izmislili so si ga šele finančniki, tako ali drugače blizu KŠCR.
ALMA M. SEDLAR ŠPELA OSET Foto: SHERPA
Mala klinika po topolško
Nezadovoljni zdravniki v Bolnišnici Topolšica - Direktor govori o sprenevedanju, stanje za bolnike pa (menda) ni alarmantno
.•V minulih dneh je vrelo ý-Bolnišnici Topolšica. Povod naj bi bil odhod še enega zdravnika, vodje internega oddelka Apolona Ma-rpvta, kar naj bi povzročila dodatno obremenjenost zdravnikov. Ti so pozvali direktorja bolnišnice, primanja Janeza Polesa, naj odstopi. Ob tem so zdrav-oiki spisali tudi nezaupnice (direktor Poles se je izrazil pamflet) in v ministrstvu za zdravje zahtevali njegovo zamenjavo. Tudi zato je predsednik sveta zavoda Damjan Justinek, ki je sicer v imenu kolektiva podpisal nezaupnico, za torek sklical izredno sejo sveta.
Na seji naj bi se pogovorili predvsem o šestmesečnem operativnem planu in razdelitvi vodilne funkcije na poslovnega in strokovnega direktorja bolnišnice. Po štirih urah »sejanja«, ki smo jih novinarji preživeli pred zaprtimi vrati, je predsednik Damjan Justinek povedal: »Sklep je samo eden in edini za vse: svet zavoda je pooblastil strokovni svet bolnišnice, da v enem tednu pripravi program ukrepov za reševanje nastalega položaja. Strokovni svet vodi direktor, v njem pa so predstojniki, ki bodo zastopali zdravnike in takoj po pripravljenem programu se bomo dogovorili za novo sejo sveta zavoda z vsemi predvidenimi možnimi ukrepi. Mogoče že čez 14 dni.«
Direktor Janez Poles, ki je že prej govoril o slepomišenju, je na vprašanje, če je seja izpolnila njegova pričakovanja, odgovoril: »Ne, niti približno. Nanizali smo ne-
kaj stvari, lahko pa rečem, da je bila žogica vrnjena na izhodišče. Postopek je bil od začetka slabo postavljen. Sem velik skeptik. Mislim, da nekateri ključni ljudje v me-nedžmentu enostavno ne želijo prevzeti odgovornosti. Sklep pravi, da mora direktor s strokovnim svetom in zdravniki v tednu dni predlagati ukrepe. Ja, v kolikor bodo zdravniki resnično naredili, kar so v torek rekli. Torej, da želijo bolnišnici dobro in da želijo delati. Če gre pa za dvojnost in sprenevedanje, smo praktično na izhodišču, vprašanja smo samo odvlekli oziroma jih prestavili za 14 dni.«
Poles je namreč zatrdil, da je strokovni svet že pred časom pripravil ukrepe oziroma predloge, zapletlo se je samo okrog dežurstev. Vendar je nastal problem, ker ukrepi niso bili napisani na kožo zdravnikov, zato »je že naslednji dan zaradi pritiska zdravnikov prišlo do nesoglasij. Zdravnike moti vse, kar pomeni drugačno delo in drugačen način obnašanja,« je omenil Poles in dodal, da bodo sedaj, skladno z odločitvijo z izredne seje sveta, ukrepe pač še enkrat prevetrili.
Zdravniki so preobremenjeni
Torkova seja ni bila povsem gladka - vsaj tako so pričali posamezni člani sveta, ki so prihajali izza zaprtih vrat. Še največ je, sicer neuradno, povedal šoštanjski župan Milan Kopušar, ki je omenil, da zdravniki perejo umazano perilo, člani sveta pa sploh ne vedo, o čem naj odloča-
jo. Torej da se pogovarjajo o stvareh, ki sploh ne sodijo na svet, ter da je Justinek že itak mimo sveta poslal nezaupnico na ministrstvo. Županovo razmišljanje je potrdil tudi državni sekretar Dorijan Ma-rušič: »Opozoril bi, da je celoten postopek šel mimo ustaljenih principov. Neobičajno je, da se bolnišnica oziroma zaposleni obrnejo na ministrstvo mimo organa, ki je odgovoren za poslovanje bolnišnice.« Ministrstvo ne more zamenjati direktorja, če ta ne stori nečesa, kar je v neskladju z dobrim delom ali zakonodajo. Če se kdo z delom ne strinja, se lahko obrne na svet delavcev.
Temeljni problem v bolnišnici je, po zagotovilih zdravnikov, njihova preobremenjenost, ki naj bi jo direktor jemal kot objektivne težave. Delno rešitev so našli že v torek: »Sekretar Marušič je že kontaktiral z obema direktorjema sosednjih bolnišnic, da bi naši lastni specializanti pomagali več kot 20 odstotkov, kot je običajno. Kar se tiče drugih ukrepov, bomo poskusili poiskati vse možnosti, tudi notranje ukrepe v organizaciji in nove sekundarije, ki so nas sedaj obšli,« je omenil Justinek, ki je poudarjal, da imajo mnogo premalo zdravnikov, da bi lahko kakovostno in natančno opravljali delo.
»Svetniki niso bili natančno seznanjeni z velikostjo problema, vsaj kar se tiče kadrovskega pomanjkanja. Ministrstvo bo s specializanti kratkoročno pomagalo pri rešitvi, dolgoročno pa je problem širši: kako zagotoviti zdravnike? V Sloveniji bo v
naslednjih štirih letih ta problem nenehno prisoten, tu bo pa pred velikim izzivom celotna zdravstvena politika,« je povedal Marušič. »Problem je v manjših bolnišnicah še bistveno bolj pereč. Nekaj rešitev je sedanja ekipa na To-polšici nakazala, so pa možni in rešljivi v soglasju z vsemi akterji. Seveda govorim o nekoliko širšem in bolj smelem pristopu, o temu, da odpremo mejo za zdravnike iz tujine. Iz držav EU lahko zdravniki prihajajo prosto, iz ostalih držav pa bo treba nekoliko olajšati postopke, ki jih dirigirajo tudi drugi, ne le ministrstvo.«
Hidi direktor Poles se strinja, da je zaposlenih za četrtino premalo. Zaradi tega so že leta 1995 proti zavodu za zdravstveno zavarovanje sprožili sodni spor. Logično, da morajo zdravniki delati več, vsak odhod pa pomeni še dodatno obremenitev. Ne strinja pa se z načinom, s katerim poskuša skupina zdravnikov reševati ta problem -sploh, ker si v mnogih primerih zdravniki to preobremenjenost kar sami nakop-Ijejo na glavo: »Eno je, da delajo stvari, ki niso v planu in s tem bolnišnici večajo stroške. Drugo pa je, da iste stvari opravljajo popoldne in ponoči še drugje.« Slišati je namreč o dodatnih dežurstvih v Velenju, Šoštanju in še kje, popoldanskih ordinacijah ali dežurstvih namesto žene v Žalcu.
Bodo zmogli naprej?
Predsednik sveta Justinek je sicer v kasnejših izjavah
Glavni akterji torkove izredne seje sveta zavoda Bolnišnice Topolšica. Z leve direktor Janez Poles, predsednik sveta Damjan Justinek in državni sekretar Dorijan Marušič.
poudarjal, da niso zahtevali odstopa direktorja Polesa. Ob tem je pred sejo dopuščal možnost, da bi direktor odstopil sam, če bi v svetu izglasovali tak način dela, ki zanj ne bo sprejemljiv - torej, da bi se odločili za dvojno vodenje bolnišnice. »Seja ni bila namenjena pranju perila, moto tudi nista bila nezaupnica in odstavitev direktorja, kar ves čas poudarjam. Je pa vedno tako, da se izreče beseda, ki ni nujna. Vendar smo se vsi trudili, da gremo samo naprej, obtožb za nazaj ni bilo,« je povzel Justinek dogajanja na seji.
Direktor Poles pa: »V torek sem povedal, da bom razmišljal o odstopu - pa ne zaradi odhoda enega zdravnika, ampak zaradi dejstva, da če kolegi zdravniki mislijo stvari samo zavlačevati, potem s takšnimi kolegi in ekipo bolnišnice ne moreš postaviti na noge. Potem potrebujemo svežo ekipo, ki bo gorela in želela narediti to, kar smo pred leti. Da smo bolnišnico dvignili iz propada, jo ekonomsko osamosvojili in razvili; ta razvoj pa teče še danes.«
Kakor naprej? »Svetniki smo soglašali, da morajo predstavniki zavoda sami oceniti velikost problema in predlagati kratkoročne rešitve. Nekatere smo že nakazali. Nato bo o problemu, velikosti in rešitvah, odločal svet zavoda,« je povzel Marušič. »Pri tem sem apeliral na čim krajše roke, saj se izteka pogodbeno leto. Če bodo zavlačevali, se bo bolnišnica znašla v ekonomski nestabilnosti. Problem je po moji oceni velik, vendar kratkoročno rešljiv, dolgoročno pa bo treba, za zagotovitev vame oskrbe državljanov, iskati širši konsenz. V Bolnišnici Topolšica razmere niso alarmantne, zdravniki pa lahko, kar se strokovnosti tiče, še vedno delajo.«
URŠKA SELISNIK
Popravek
V razpisu obeležitve dneva mrtvih na Celjskem je pri dnevu komemoracije na Stranicah prišlo do napake. Žalna slovesnost pri spomeniku talcev bo v soboto, 30. oktobra, ob 10. uri in ne v petek, kot je bilo objavljeno v prejšnji številki.
V Bolnišnici Topolšica bo vrelo še kar nekaj časa.
Celjski ekonomisti o prihodnosti Slovenije
Društvo ekonomistov Celje je pripravilo okroglo mizo o gospodarski prihodnosti Slovenije, na kateri so o trenutnih gospodarskih razmerah v Evropi in svetu ter o nekaterih ciljih strategije razvoja Slovenije poleg domačih ekonomistov razpravljali tudi makroekono-mista dr. Jože Mencinger in dr. Bogomir Kovač ter podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Sotlar.
Na vprašanje, ali je Slovenija sposobna gospodarsko rast povečati do 3,5 odstotne točke nad povprečjem
Evropske unije, je dr. Bogomir Kovač odgovoril, da je naša država trenutno sicer na dobri poti za dosego tega temeljnega cilja strategije, tudi vseh svojih šibkih točk se zaveda, vendar pa je povezanost vzvodov za hitrejšo rast še vedno premajhna. Slabost Slovenije je tudi v njeni nein-ventivnosti in prešibkem vlaganju v visoke tehnologije, je menil Miro Sotlar, povečati pa bi bilo treba delež za naložbe v družbenem bruto produktu ter spremeniti tudi samo strukturo naložb.
Vlada že dlje časa napoveduje spremembe davčnega si-
stema, vendar pa, je prepričan dr. Jože Mencinger, se na tem področju ne bo zgodilo nič pomembno velikega. Država pač najraje pobira tiste davke, ki jih je najlažje pobrati, poleg tega pa tudi ne bo zmanjšala davka na delo, saj ne ve, s čim ga naj nadomesti. Do napovedane reforme davčnega sistema, ki bo med prvimi točkami dnevnega reda nove vlade, je kritičen tudi dr. Kovač. Kot poudarja, bi moral biti davčni sistem pri nas bolj naravnan k spodbujanju razvoja, ne pa zgolj k nabiranju prihodkov za proračun.	JI
Najprej zalizati rane
Slavko Pajk na svet gleda z optimizmom, ki ga tudi izžareva. Besede in stavke, ki jih izreka, pogosto jačini s humorjem. Minulo nedeljo je bil srečen. Salezijanska družba je v Celju odprla prvi del centra don Bosko. Projekt vseskozi vodi in usmerja prav on.
Doma je iz Šentlenarta nad Laškim. V družini je bilo pet otrok - polsestra in polbrat, iz drugega materinega zakona pa so trije bratje. Vedno so se čutili kot ena družina. Mama je sicer umrla že pred 20 leti, oče se je s sinom veselil nedeljske slovesnosti. Zelo dobro se razumejo tudi danes, še zlasti ko je treba kaj postoriti, komu pomagati.
V	Šentlenartu je obiskoval prve štiri razrede osnovne šole, potem je hodil v Laško, 7 kilometrov peš ali včasih z domačim biciklom, ki ga je gonil »pod štango«. Po 7. razredu se je odločil za kuto in talar. Zadnji razred osnovne šole je opravil v salezijan-skem župnišču v Boštanju pri Sevnici. Vse je v zadnjem letu osnovne šole uredil sam. Spomni pa se, da ga je oče spremil v Boštanj. »Tik pred župnijskimi vrati me je opomnil, da lahko še vedno greva domov, ker raje vidi, da sem karkoli drugega kot slab duhovnik. Tudi za hip nisem po-mišljal in upam, da slab duhovnik res nisem.«
V	Boštanju se je dokončno odločil za življenjsko pot in tudi za salezijanski red. Sledil je srednješolski študij na zasebni srednji verski šoli v Želimjah,kjer
so profesorji	siavK
od dijakov
vsako leto zahtevali, da so opravili izpite na državni šoli. Tako so imeli priznano gimnazijsko šolanje. Hidi na ta način so dijakom puščali prosto pot, da pred dokončno odločitvijo izberejo med posvetnim ali verskim študijem. Sledil je dveletni študij filozofije na Rakovniku, pa takrat obvezno služenje vojaščine, kar je opravil v Prile-pu. Vzgojiteljsko prakso je opravil v celovškem Mohorjevem domu. Zatem je na Rakovniku tri leta študiral teologijo. Kot diakon je zatem za tri leta odšel v Želimje za vzgojitelja. Bil je tudi tajnik šole, ob delu pa je opravil še šesti letnik študija teologije. 1980. je sledila posvetitev za duhovnika in nova maša v Šentlenartu, pa tudi nova naloga. Postal je ekonom v sa-lezijanskem zavodu Želimje. Štiri leta je skrbel za gospodarjenje zavoda, pa tudi za ekonomijo redovne skupnosti.
Zatem je za leto dni spet odšel v celovški Mohorjev
dom. Z največjim veseljem se spominja teh let po tem, da je uspel tam vzpostaviti res dragoceno in bogato knjižnico. Naslednja stopnička na njegovi poti je bil ponovno Rakovnik, kjer je bil 9 let ekonom celotne slovenske salezijanske skupnosti. Takrat se je začela denacionalizacija, in skrb za to opravilo je prevzel za celotno družbo salezijancev. Zatem je postal inšpektorialni ekonom za celotno provinco, ki sega ob Sloveniji še na Koroško, v srbski Zrenjanin, Beograd, Podgorico, na tržaško in še v kanadski Hamilton.
V Celje je prišel leta 2000 in ko danes pogleda nazaj, pravi, da si ne on ne bratje v redovni skupnosti niso mislili, da se bo vse odvilo tako hitro. »Kot družbi salezijancev nam kljub jasnim načrtom sploh še ni kazalo začeti gradnje. Okoliščine pa so pokazale, da je čas pravi. Z roko v roki z lokalno skupnostjo je šlo lažje. Z zemljiščem ob Podjavorškovi smo dobili res idealno lokacijo in primerno velik prostor.«
Čeprav so jih dogodki prehitevali, so uspeli. »Zdaj moramo najprej zalizati rane,« je spet hudomušen. Upa, da bodo prihodnje leto v novem centru vzpostavili celotno župnijsko delo, čeprav meje nove župnije še niso določene. Pogovori znotraj dekanije tečejo, dokončno bo odločila škofija. »Zame je pomembno, da imamo v novem centru, v začasnem prostoru pri-reditvene dvorane, kjer smo postavili oltar, že zdaj vsak delov-Pajk	nik maše.« A
župnija ne raste po začrtanih mejah, raste z ljudmi, z dejavnostmi, ki se odvijajo v njej. Zato upa, da bodo ljudje ta prostor sprejeli. »Četudi je začasen, je res lep in bo pomagal do dne, ko bomo v centru postavili še cerkev.«
Ko bodo urejeni prostori mladinskega centra, bodo začeli tisto pravo dejavnost, ki jih krasi - delo z mladimi. Najprej verjetno s kakšno pingpong mizo, ročnim nogometom, biljardom. Sledilo bo vse, kar so obljubljali -věroučně in druge delavnice, program projektnega učenja mladih, računalniška soba z možnostjo dostopa do intemeta...
»Najprej mora zaživeti dejavnost v vsej svoji polnosti. Program bomo sproti dopolnjevali, naprej pa bomo gradili, kot bodo narekovale potrebe in možnosti. Stavbo je težko zgraditi, a še težje ji je vdahniti življenje. To je prva naloga. Če je program, pridejo tudi stavbe...«
BRANKO STAMEJČIČ
Ni jih sramota dobiti, temveč gojiti
Letos več uši kot pretekla leta - Najboljša preventiva lak za lase?
V letošnjem šolskem letu so se po nekajletnem premoru v osnovnih šolah in vrtcih spet intenzivneje pojavile naglavne uši. Drobcene, za sezamovo zrno velike zajedalce, lahko dobi prav vsak, ne glede na starost, socialni položaj ali stopnjo izobrazbe, zato so iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje vrtcem in šolam celjske regije že poslali obvestila, naj bodo učitelji in vzgojitelji, še najbolj pa starši, pozorni na ušivost otrok ter naj se zatiranja uši in gnid (jajčec uši) lotijo takoj, ko opazijo, da so dobili nezaželene »družinske člane«.
»Zaenkrat še ni vzrokov za paniko, saj so uši v manjši meri med otroki prisotne vsako leto, čeprav letos nekoliko več,« pravi vodja službe za epidemiologijo pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Skaza in dodaja, da kljub temu vsakodnevno pregledovanje otrokovega lasišča ni odveč. Zakaj so se uši ravno letos pojavile v večji meri kot sicer, ni povsem jasno, pri čemer je treba upoštevati, da se intenzivneje pojavljajo ciklično, na nekaj let. »Izbruhi ušivosti so pogostejši pri malih otrocih, ki imajo več telesnih stikov, medtem ko se redkeje ušj pojavijo med učenci višjih razredov osnovne šole,« pojasnjuje Alenka Skaza. Čeprav naglavne uši ne letijo in ne skačejo z glave na glavo, jih ni težko stakniti. Zadostuje že souporaba glavnikov, brisač, krtač in pokrival, kjer se rade potuh-
nejo in prežijo na novo žrtev, medtem ko pravi zadetek v polno predstavlja sti-kanje glav z ušivo osebo. Zato ne preseneča, da se uši najhitreje prenašajo v javnih ustanovah, še posebej v vrtcih in šolah.
Uši se naselijo zlasti na lasišču, lahko pa tudi na drugih poraščenih delih telesa. Najraje se zadržujejo na zatilju, za ušesi, zadovoljne so tudi na vrhu glave. Najizrazitejši znak, da ima nekdo uši, je močno srbenje lasišča, saj živalice sesajo kri, pri čemer puščajo drobne rdeče pike, ki povzročajo srbenje. Če si med praskanjem poškodujemo kožo, se lahko okužimo z bakterijami. Naglavne uši so lahko tudi prena-šalke nalezljivih bolezni.
V katerih vrtcih in šolah na Celjskem se tokrat ubadajo z ušmi, nam v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje niso želeli razkriti, kar je razumljivo, saj nihče ne želi biti izpostavljen. Zato tudi mi ne bomo izdali vrtca, v katerem so že imeli opravka z omenjeno nadlogo. Vzgojiteljica, ki nam je zaupala, kako ravnajo v primeru, če pri otroku opazijo uši, se strinja, da uši ni sramota dobiti, temveč gojiti. »Ko pri otroku opazimo uši, nemudoma pokličemo starše, da pridejo ponj. Med tem časom otroka izoliramo in pri tem seveda pazimo, da ga ne prizadenemo. To pomeni, da mu ne govorimo, da ima uši ali da se ne sme igrati z
Mala nadloga, ki se je je težko znebiti.
ostalimi otroki, ampak ga posadimo za mizo, kjer ga za-motimo z igrami in pogovorom. Takoj odstranimo vse plišaste igrače, jih temeljito operemo, prav tako posteljnino, in obvestimo ostale starše, da so se v vrtcu pojavile uši. Vsekakor je zaželeno, da tudi starši obvestijo vrtec, če so doma opazili, da ima njihov otrok uši,« pripoveduje naša sogovornica. Vrtci in šole niso zadolženi za zatiranje uši pri otrocih, je pa njihova dolžnost, da ne sprejmejo tovrstnih otrok. »To ne pomeni, da otrok, pri katerem smo opazili uši, ne sme v vrtec več tednov,« nadaljuje vzgojiteljica, »saj je mogoče uši in gnide uspešno zatreti v štiriindvajsetih urah.«
Popolne preventive ni
Za zatiranje uši in gnid je na voljo več preparatov, ki se dobijo v lekarnah brez recepta. Alenka Skaza omenja tudi elektronski glavnik, ki je pomembnen pripomoček za razuševanje: »Ker ta glavnik
ne deluje na gnide, ga je treba uporabljati 10-14 dni. V tem času se iz vseh jajčec razvijejo mlade uši, ki jih sproti uničujemo.« Vsa oblačila, posteljnino in predmete, ki so bili v stiku z ušivo osebo, je treba oprati z detergentom pri čim višjih temperaturah (vsaj 60 stopinj Celzija). Če osebne potrebščine ali oblačila ne prenesejo visokih temperatur, jih je pametno uničiti ali tesno zapreti v plastično vrečko za vsaj dva tedna. Ker si uši v času življenjskega ciklj ne bodo mogle najti gostitelja in s tem hrane, bodo poginile. Kljub raznovrstnim nasvetom, kako se znebiti uši, se pri njihovem zatiranju v nekaterih družinah lahko poja1 vijo težave. »V teh primerih posreduje socialna ali patro1 nažna služba,« še omenja Alenka Skaza.
Uši se je najbolje znebiti, še preden na lase izležejo gnide, ki so videti kot bela zrnca. Če čakamo, da se iz gnid izležejo mlade uši, je njihovo odpravljanje težje. Uši so namreč izjemno produktivne. Vsaka samica izleže povprečno osem ovalnih jajčec na noč. Drugega za drugim prilepi na začetek lasu. Po približno sedmih dneh se izleže Učinka. Ličinke prav tako sesajo človeško kri in so po desetih dneh že sposobne zajedalsko osvajati in se razmnoževati.
Sicer pa učinkovitih preventivnih sredstev, ki bi preprečevala ušivost, ni, saj lahko uši dobi vsak, ki je v tesnem stiku z ušivo osebo. Najboljša preventiva je zatorej redna osebna higiena, čeprav je res, da imajo uši, v nasprotju s splošnim prepričanjem, raje čiste kot umazane lase. Kaj torej storiti? Mogoče velja poskusiti z lakom za lase. Menda ga uši ne marajo. Tudi otrokom bo všeč, če bodo lahko šli v šolo ali vrtec z nalakirano pričesko.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Žarni pokopi so skoraj že zamenjali klasične.
Kaj nam pripovedujejo pokopališča?
Kakšni so danes pogrebi in pokopi - Možno tudi manj običajno slovo - Cvet sreče je pri nas cvet smrti
Naša pokopališča so v nekem smislu odprte knjige z neštetimi pričevanji o ljudeh, ki so tam pokopani, predvsem pa o ljudeh, ki še živijo. O njih govorijo grobovi, prav tako tudi vsa dejanja, ki so povezana s smrtjo svojca, z njegovim pogrebom in s pokopom posmrtnih ostankov. Ti običaji, rituali in načini se spreminjajo v skladu s političnimi, kulturnimi, socialnimi in z družbenimi spremembami ter vplivi inštitucij, tako cerkvenih kot posvetnih.
Podoba današnjega časa se v mno-gočem zrcali v dejavnostih pogrebnih podjetij, ki izpolnjujejo želje živečih (posredno tudi umrlih), to je naročnikov pogrebnih svečanosti oziroma pokopov. Eno največjih tovrstnih podjetij (koncesionarjev) je Veking iz Celja, ki izvaja pogrebne ter pokopališke dejavnosti in storitve na celjskem mestnem pokopališču in pokopališču na Teharjah.
Po Vekingovih podatkih se umrljivost v zadnjih nekaj letih ni bistveno spremenila. Tako so na celjskem pokopališču leta 2003 pokopali 385 ljudi, na teharskem 33, skupaj 418, medtem ko so leto prej na obeh pokopališčih skupaj pokopali 417 ljudi.
Kakšni so danes pogrebi? V prejšnjem režimu, ko je bila oblast Cerkvi ■n verujočim zelo nenaklonjena, je bilo vse do leta 1992 več civilnih Pogrebov kot cerkvenih, danes je drugače. Na celjskem mestnem pokopališču je bilo letos civilnih pogrebov manj kot dvajset. Drugačna slika je bila na podeželju, tam se niso uklanjali politično-ideološkim pritiskom in so svojce večinoma pokopavali cerkveno. In še ena razlika je med včeraj in danes. Včasih je bilo na pogrebih veliko raznoraz-Bih govorcev (političnih, stanovskih. Poklicnih, tovariških, krajevnih ._..)
in tako pogrebnih svečanosti ni in ni hotelo biti konca, danes je govorec eden ali sta dva, govori pred mrliško vežico ali ob odprtem grobu so praviloma kratki.
Krsta ali žara?
Prostorska stiska na pokopališčih je narekovala bolj racionalno izrabo prostora, namenjenega grobovom. Na pokopališčih so začeli graditi žarne grobove in leta 1982 so v pogrebnem podjetju Veking opravili prve žarne pokope. Teh je bilo potem iz leta v leto več, danes je na pokopališču v Celju že 1.512 žarnih od skupaj 7.863 vseh grobov. Ljudje so to novost sčasoma lepo sprejeli, predvsem zato, ker je z vzdrževanjem in urejanjem žarnih grobov veliko manj dela, skrbi in stroškov.V letu 2003 je bilo na celjskem mestnem pokopališču 332 žarnih pokopov in 53 klasičnih, na pokopališču Teharje pa 24 žarnih in 9 klasičnih. In kdo se danes še vedno odloči za klasiko, pokop pokojnika v krsti? »To so predvsem strogi katoliki in zelo stari ljudje, ki pri svojcih izrazijo to željo, za klasični pokop se seveda odločajo tudi tisti, ki imajo svoje grobnice. Ocenjujem, da je na mestnem pokopališču za klasične grobove prostora še za tri do največ štiri leta,« nam je povedal Franc Kelhar, bivši dolgoletni direktor in zdaj prokurist podjetja Veking.
Beraških pogrebov ni več
Kako je poskrbljeno za reveže brez prihrankov, ki tudi svojcev oziroma dedičev nimajo, ki bi jim plačah stroške za spodoben pogreb? »Tudi za te smo lepo poskrbeli. Od leta 2000 sta na pokopališču dve grobnici, stroške pokopa, na leto jih je okoli šestdeset, pa krije mestna
občina iz proračuna,« pojasni Kelhar.
Seveda imajo ljudje tudi drugačne želje glede pogreba in kraja zadnjega počitka. V ožjem družinskem krogu so lani v Celju pokopali le okoli dvajset odstotkov vseh pokojnih, na podeželju je ta odstotek še veliko nižji. Zanimivo je, da je zdaj precej zanimanja za raztros upepeljenih posmrtnih ostankov. Od letošnje spomladi je na celjskem mestnem pokopališču posebno polje za tak raztros, do zdaj so jih opravili že šestnajst.
Pepel v vetru
Še večja eksotika je, če te pokopljejo nekje zunaj pokopališča, odvisno od želje pokojnika ali pa če tvoje upepeljene posmrtne ostanke tvoji najdražji raztrosijo nekje v naravi, denimo v reki, morju, kje v planinah ah gorah. Zelje so brez-
jih bodo uresničili v skladu s pokojnikovimi željami.
Zunaj pokopališča je dovoljen pokop le v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja pristojnega upravnega organa za notranje zadeve po predhodnem soglasju pristojnega organa za zadeve zdravstvenega varstva, kjer se tak pokop opravi (ministrstvo za zdravje, zdravstveni inšpektorat RS) ter soglasje lastnika zemljišča, kjer se pokop predvideva. V primeru raztresa pepela soglasje organa za zdravstveno varstvo ni potrebno.
S pogrebom stroškov še ni konec
In koliko je treba danes odšteti za osnovne »sestavine« pogreba? Krsta za žarni pokop je za vse smrtnike enaka in stane 22.750 tolarjev. Krsta za klasični pokop, teh je nič koliko, stane od 37.766 tolarjev do 192.000 tolarjev. Krste teh cenovnih razredov vam v vsakem trenutku lahko zagotovijo v pogrebnem podjetju, če pa želite še dražjo, jo je treba posebej naročiti v tovarni pogrebne opreme v Kamniku, izbira pa je izredno bogata.
In žara? Osnovna žara je že v ceni same upepelitve, okrasno pa je treba posebej plačati. Bakrena žara stane približno 7.500 tolarjev, tista še lepša in še dražja pa je iz avionske mrežne plastike, stane pa dobrih 23 tisoč tolarjev. Do zdaj v pogrebnem podjetju Veking ne beležijo primera, ko bi bil naročnik zadovoljen zgolj z osnovno žaro.
Franc Kelhar
Žarni in klasični pokop staneta enako, 220 tisoč tolarjev, seveda pa so tu še stroški za moštvo (nosači), za uporabo poslovilnih objektov (vežica) ter za razne druge storitve (izkop, zasutje, prva ureditev, okrasitev jame, obveščanje KS, žalni zvoki trobente, pevci ...) Tako cene (povprečnih) storitev za žarni pokop zrastejo do slabih 72 tisočakov, za klasični pokop s krsto pa se približajo znesku 110 tisoč tolarjev. Tako se hitro približamo številki 300 tisoč tolarjev in čez, a tu je še hvalabogu država, ki nam v stiski vedno priskoči na pomoč, njen delež je okoli 120 tisoč tolarjev za vsakega umrlega zavarovanca, ta denar pa gre iz malhe zdravstvene zavarovalnice.
Stroškov s samim pogrebom in pokopom še zdaleč ni konec: na veselje vrtnarjev, »kiparjev«, kamnosekov, mizarjev, svečarjev... Kot da tam nekje, kjer koli že, nismo vsi enaki.
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
Roža sreče ali simbol smrti
Če želite biti srečni vse življenje, gojite krizanteme, pravi kitajski pregovor, pri nas pa je ta roža sreče postala simbol smrti. Bržčas zato, ker krizanteme najlepše cvetijo ravno okoli dneva spomina na mrtve. Kitajci so bili že 1.500 let pred našim štetjem prepričani, da so krizanteme rože, ki prinašajo življenjsko moč, še bolj pa so kri-zantemo - in jo še vedno - častili Japonci. En sam stiliziran cvet krizanteme je japonski cesarski pečat, različne oblike krizantem pa so tudi uradni znaki pomembnih japonskih družin. Najvišje japonsko priznanje se imenuje cesarski red krizanteme, tam imajo tudi nacionalni dan krizantem, ki se imenuje Festival sreče. Podariti kri-zantemo na Vzhodu pomeni zaželeti dolgo življenje in srečo. Ta simbolika se na Zahodu ni nikoli uveljavila in tako je zlasti v Evropi dobila pomen minljivosti, smrti, žalovanja. V krščanstvu je krizan-tema postala atribut Device Marije in je ohranila antično simboliko žalovanja in smrti, ki jo je krščanstvo dopolnilo z motivom o muče-niški smrti. V Evropo so krizantemo prinesli v 17. stoletju. Ime kri-zantema izhaja iz grških besed »chrysos« in »anthemon« - zlato in roža - saj so na začetku gojili le rumeno vrsto.
Dve skupni grobnici za tiste brez prihrankov in svojcev
Letos je podjetje Veking med drugim uredilo tudi poslovilno dvorano z orglami, ki je namenjena slovesu od pokojnika pred upepelitvijo. S tem je svojcem omogočeno še bolj humano in etično slovo od pokojnika.
GOSPODARSTVO
»Odstavili so me zaradi neposlušnosti«
Zdaj že bivši direktor Ingrada Samo Štante pravi, da so ga odstavili, ker je delal po svoje - V Vegradu so užaljeni, je
prepričan
Nadzorni svet celjskega Ingrada, ki ga vodi Franc Vetrih iz Vegrada, je v začetku meseca odstavil direktorja Sama Štante-ta. Očita mu, da je s tem, ko je nekaj manj kot 75-odstotni lastniški delež v podjetju Gramat prodal Cestnemu podjetju Maribor, Ingradu načrtno povzročil veliko poslovno škodo. Štante vse obtožbe zavrača. Prepričan je, da so ga odstavili samo zato, ker se je »uprl« Vegradu, ki je z dobrimi 22 odstotki največji lastnik Ingrada. Zgodila se mu je krivica, pravi, saj ni ravnal proti zakonu, držal pa se je tudi načela, da mora kot direktor zastopati interese vseh delničarjev in ne samo enega.
Zakaj ste se sploh odločili za prodajo Gramata, ki je veljal za najbolj zdravo hčerinsko podjetje znotraj koncema?
Na lastniški delež Ingrada v Gramatu sem gledal samo kot eno od naložb, od katere pa nismo imeli veliko koristi, saj je donosnost Gramata nizka. Ingrad je nujno potreboval svež denar. Likvidnost podjetja je trenutno zelo slaba, poleg tega pa je treba nujno zagotoviti nove poslovne prostore. Po stečaju Ingrada VNG je namreč koncernu na Lavi ostalo le še za 160 kvadratnih metrov pisarn, saj je ostale prostore stečajni upravitelj prodal. Odločili smo se, da si bomo nove poslovne in tudi proizvodne prostore uredili v Medlogu, in sicer v proizvodnih halah, ki so prav tako v lasti Ingrada VNG. Stečajni upravitelj nam je šel na roko in bi nam jih prodal po likvidacijski vrednosti, kar pomeni, da bi za nakup in ureditev plačali le 80 milijonov tolarjev. Kako bo zdaj, ko je vodenje podjetja prevzel novi direktor, ne vem. Dejstvo pa je, da ljudje ne morejo ostati kar na cesti. Denar smo potrebovali tudi za dokončanje bloka v Ratanski vasi.
Ste poskušali denar zagotoviti tudi kako drugače?
Prosili smo banke za posojilo, vendar nikjer, z izjemo ene same, nismo naleteli na razumevanje. Zaradi finančnih težav mi torej ni preostalo drugega, kot da prodam delež v Gramatu.
Očitno ste vedeli, kako se bodo na prodajo odzvali v Vegradu. Drugače je ne bi opravili mimo nadzornega sveta, v katerem imajo Velenjčani od treh kar dva svoja predstavnika.
Naj me kar tožijo. Ne vem, kako lahko nekdo, ki se požvižga na zakon o prevzemih in ne upošteva določil agencije za trg vrednostnih papirjev, pa tudi zakona o gospodarskih družbah očitno nepozná dobro, zdaj očita meni, da nisem upošteval zakonodaje in sem podjetju naredil Škodo. Zelo dobro sem vedel, kaj počnem in vse, kar sem delal, je bilo v skladu z zakonodajo. Sicer pa je, kot sem slišal, Franc Vetrih v torek odstopil.
Kaj boste storili zdaj? Boste ostali v podjetju?
Z novim direktorjem Ivanom Krofličem morava opraviti primopredajo poslov do 7. novembra. Takrat naj bi mi ponudili novo
delovno mesto, ki pa ga ne bom sprejel. Ka-1 ko se bom odzval na obtožbe, predvsem pa na to, da me je nadzorni svet odstavil iz kriviH nih razlogov, pri tem pa je v sklepu napisal, da mi bo krivdo šele dokazal, še ne vem. Vsekakor bom pred dokončno odločitvijo vse zelo skrbno premislil. Če ne bo šlo drugače, se bom odločil za tožbo. Zelo mi je žal, da so se stvari tako razpletle. Prodaja' Gramata bi bila namreč zadnja faza v sanaciji Ingrada, za katerega sem se ves čas boril, da bi ostal celjski. Ne vem, kakšna bo zdaj usoda podjetja. Bojim se, da bodo ljud-1 je začeli odhajati.
JANJA INTIHAR1 Foto: GREGOR KATIČ
Samo Štante
Prodaje Gramata nisem skrival, saj sem ponudbo poslal na sedem borznoposred-niških hiš in se potem odločil za najboljšo. Cestno podjetje Maribor je ponudilo 650 milijonov tolarjev, in sicer 350 milijonov takoj, preostanek pa v štirih letnih obrokih. To, kar mi je očital nadzorni svet, da sem Gramat prodal pod ceno, je privlečeno za lase. Cena je bila zelo realna. Poleg tega pa bo Gramat z novim lastnikom letne prihodke zagotovo povečal za najmanj 30 odstotkov.
Bi vam Vegrad preprečil prodajo, če bi zanjo izvedel še pravi čas? Zdaj namreč v Velenju pravijo, da ste porušili strateški poslovni načrt podjetja.
Prodajo bi mi zagotovo preprečili, saj so z Gramatom očitno imeli svoje načrte. O rušenju poslovnega načrta pa samo tole -generalna direktorica Vegrada Hilda Tov-šak je predsednica nadzornega sveta Gramata, pa letos ni sklicala niti ene seje. Ko smo jo končno sklicali mi, pa se je ni udeležila.
Predsednik nadzornega sveta Ingrada Franc Vetrih je napovedal, da bodo na sodišču dokazali, da je pri prodaji Gramata šlo za načrtno škodljiv posel. Kako odgovarjate na takšne obtožbe?
Rogla ne bo dočakala 60 let
Klasje bo proizvodnjo testenin in testa iz Slovenskih Konjic do konca leta preselilo v Celje
Celjsko Klasje bo do kon ca leta zaprlo pekarno Ro gla v Slovenskih Konjicah Predsednica uprave Dragi ca Murko pravi, da bodo po skrbeli za vse zaposlene Nekaj jih bodo prerazpore dili v druge obrate Klasja, preostalim bodo pomagali pri iskanju zaposlitve v kakšnem drugem podjetju.
Po besedah Dragice Murko so se za ukinitev pekarne v Slovenskih Konjicah odločili predvsem zaradi njene slabe tehnološke opremljenosti. »Posodobitev bi bila za Klasje preveč zahteven korak. Ker pekarna ne izpolnjuje predpisanih standardov HACCP, smo se bili prisiljeni odločiti, da del proizvodnje preselimo v Celje. To pa je tudi v skladu s procesom
Čigava bo Banka Celje?
Stališče Banke Slovenije do vprašanja lastništva celjske banke ostaja nespremenjeno - Delnice že nad 100 tisoč tolarjev
Medtem ko naj bi se Nova Ljubljanska banka (NLB) pospešeno pripravljala za povečanje svojega lastniškega deleža v Banki Celje, je guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari prejšnji teden ponovil stališče, ki ga ima osrednja bančna inštitu-cija v državi do tega povezovanja. NLB bo morala delež v celjski banki zmanjšati, če bo njena največja lastnica - belgijska banka KBC - želela po letu 2006 svoj delež v NLB povečati.
Nova Ljubljanska banka je že nekaj let lastnica slabih 37 odstotkov Banke Celje, zadnja dva meseca pa se, čeprav tega še do pred kratkim ni hotela uradno potrditi, pripravlja na nakup novih delnic. Prepričana je, da
bo le na takšen način lahko Banko Celje bolje vključila v svoj sistem. Kot je dejal Mitja Gaspari, bo Banka Slovenije, če se .bo lastniška struktura NLB želela leta 2006 kakorkoli spremeniti, ob takratni morebitni izdaji dovoljenja jasno povedala, da se mora NLB umakniti iz Banke Celje. Tako je zapisano v pogodbi, ki so jo ob vstopu belgijske bančne skupine podpisali lastniki NLB.
Pravzaprav ne gre za popolni umik, ampak za zmanjšanje lastniškega deleža pod 10 odstotkov. Kako bodo rešili zaplet, še ni jasno, vsekakor pa se bodo morali v zvezi s tem jasno in čim prej opredeliti tudi lastniki, to sta država in KBC, ki v NLB obvladuje 34-odstotni delež.
Poleg NLB so večji lastniki Banke Celje, ki imajo več kot 4-odstotni delež, še investicijska družba NFD 1 (7,9 odstotka), Slovenska odškodninska družba (6,7), Unior (4,2) in Abanka Vipa (4,1). Od podjetij s Celjskega je pomembnejši lastnik tudi žalski Juteks, ki ima 1,9 odstotka vseh delnic, dobrih 5 odstotkov delnic pa je v lasti banke same.
Zadnje čase je cena delnice Banke Celje na neorganiziranem trgu poskočila na 100.500 tolarjev, kolikor zanjo ponujajo borzne hiše, ki so pričakovale, da jim bo delnice uspelo pridobiti v zelo kratkem času. Ker jim to ni uspelo (očitno mnogi pričakujejo, da se bo cena še povišala), je zdaj marsikdo prepričan, da se bo za prodajo odločil kdo od večjih lastnikov.	JANJA INTIHAR
koncentracije proizvodnje, ki ga v Klasju izvajamo že dlje časa. Naša dolgoročna strategija je, da v osrednjo pekarno v Celju prenesemo del proizvodnje iz obratov, ki jih imamo na območju celjske regije,« pojasnjuje Murkova.
Klasje bo iz Rogle preselilo proizvodnjo testenin in testa, kar je tudi edini njen donosni program, selitev pa bo potekala postopno do konca leta. Koliko delavcev se bo preselilo skupaj s proizvodnjo, Murkova ni povedala. Pravi, da bodo za zaposlene v celoti poskrbeli. Po informacijah iz Slovenskih Konjic je v začetku tega meseca v obratu delalo še 28 ljudi, od katerih je sedem pekov že dobilo obvestilo, dá jim bodo s 1. novembrom prekinili pogodbo o zaposlitvi.
Pekarna Rogla, ki bi prihodnje leto praznovala 60 let delovanja, je bila do leta 1999 samostojno podjetje. Ob pripojitvi h Klasju je bilo v podjetju zaposlenih 70 ljudi, novi lastniki pa so takrat obljubili, da bodo proizvodnjo v pekarni temeljito posodobili.
Predsednica uprave Klasja se je odzvala tudi na govorice, da je podjetje spet za-
Predsednica uprave Klasja Dragica Murko zagotavlja, da bodo poskrbeli za vse zaposlene v Pekami
bredlo v visoko izgubo, ki naj bi, kot je slišati v Celju, znašala več kot 300 milijonov tolarjev. »Klasje posluje stabilno in dobro. Nadaljujemo s procesi posodabljanja in si prizadevamo, da bi bili čim bolj konkurenčni. V ta namen smo letos za naložbe namenili že več kot 40 milijonov tolarjev,« pravi Murkova.
JANJA INTIHAR
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
dE
partner i najlwljsiin okusom
Hi
GOSPODARSTVO
Laško spet v borbi za Kneza
pivovarna Laško je oddala novo ponudbo za večinski delěž v podjetju Knjaz Miloš - Zmagovalec bo znan konec novembra
Tone Turnšek je oddal ni bo za nakup več
Čeprav je v minulih ted-ih kazalo, da se je Pivovarna Laško umaknila iz borbe za največjo polnilnico mineralne vode v jugovzhodni Evropi, so Laščani ta leden oddali ponudbo za nakup večinskega deleža v srbskem podjetju Knjaz Mi-Za zdaj sta ponudbi oddala skupno podjetje francoskega Danoneja in košarkarja Vlade Divca ter druž-ba FPP.
Rok za oddajo ponudb se Ibo iztekel 1. novembra opoldne, Laščani pa bodo ponudbo, tako kot oba konkurenta, lahko izboljšali do 15. novembra. Tri dni kasneje bo znano, kdo je zmagova-
lec oziroma katera ponudba izpolnjuje vse pogoje za prevzem 71,87-odstotnega paketa delnic, ki so ga skupaj oblikovali agencija za privatizacijo, državni delniški sklad ter mali delničarji.
Skupno ponudbo za prevzem večinskega paketa sta za zdaj oddala družba Apurne, katere 80-odstotni lastnik je Danone, 20-odstotni delež pa ima srbski košarkar Vlado Di-vac, in kajmanska družba FPP Balkan Limited. Ta je v prvem krogu za nakup Knja-za Miloša že pridobil dobrih 25 odstotkov podjetja, vendar jo nekateri delničarji tožijo, da ji niso prodali delnic. Nobena od ponudb ne
ustreza merilom, ki jih je za nakup delnic določila država.
Ponudba Apurne je za 12,5 odstotka nižja od zahtevane najnižje cene za delnico, poleg tega sta Danone in najbolj slavni srbski košarkar kot maksimalni prag delnic, ki jih želita kupiti, določila 50,01-odstotni delež, kar je pravzaprav minimalni prag, ki so ga določili ponudniki. Družba FPP je sicer ponudila za desetino višjo ceno od zahtevane, vendar želi pridobiti le nekaj odstotkov delnic, s čimer bi postala njen največji posamični lastnik.
V Pivovarni Laško pravijo, da so s ponudbo čakali,
največji srbski polnilnici mineralne vode.
ker so najprej želeli videti, kaj bodo ponudili konkurenti. Kot je znano, so bili v svoji prvi ponudbi za delnico Knjaza Miloša pripravljena plačati 216 evrov. Delničarji zdaj za delnico zahtevajo najmanj 267 evrov, kar za celotni delež malo manj kot 72 odstotkov podjetja znaša okrog 70 milijonov evrov. Poleg tega bi moral novi lastnik prvo leto po nakupu deleža vložiti v podjetje še najmanj 20 milijonov evrov, tri leta ne bi smel odpuščati delavcev, njihove plače pa bi moral mesečno usklajevati z rastjo inflacije.
JANJA INTIHAR
Remont varuje delavce
Celjsko podjetje zgled za varno delo - Poleg zahtevnih prenov zgodovinskih spomenikov tudi številne novogradnje
Celjsko gradbeno podjetje Remont je v Sloveniji najboljši primer dobre prakse, kako na inovativen način preprečevati tveganja na področju gradbeništva. Eriznanje mu je ob evropskem tednu varnosti in Zdravja pri delu podelila posebna komisija ministrstva delo, socialne zadeve in fružino.
^Remont si je najvišje priznanje prislužil za projekt preuve Knežjega dvorca v Ce-Ijíi. Z ukrepi in delovnimi postopki, ki jih je pri tem izvajal, je celo presegel predpisane standarde za varno delo. Pri prenovi spomeniško zavarovanega objekta je z učinkovitimi rešitvami tve-
ganje za poškodbe delavcev zmanjšal tako, da je, na primer, pri rušenju močno zmanjšal obseg ročnega dela, z izdelavo ostrešja na tleh pa se je izognil nevarnemu višinskemu delu.
Kot je povedal direktor podjetja Bogomir Amon, jim priznanje pomeni zelo veliko, saj si kljub temu, da je treba zaradi razmer na trgu in močne konkurence nenehno klestiti stroške podjetja, ves čas prizadevajo za varno in zdravo delo svojih delavcev. Poleg tega so v preteklih letih poslovanje v celoti prilagodili evropskim standardom kakovosti. Remont, ki je na trgu že 47 let, posluje zelo stabilno, kar se odraža
tudi v ustaljenem številu zaposlenih. To se že vsa leta giblje okrog številke 160. Zadnja leta se je podjetje, ki je bilo v preteklosti znano predvsem po zahtevnih prenovah zgodovinskih in drugih zgradb, usmerilo tudi v gradnjo novih poslovnih in stanovanjskih objektov, zelo pa je povečalo obseg dela tudi pri izdelovanju pohištva po meri. Vse to se odraža pri prihodkih, ki so jih v zadnjih petih letih podvojili in znašajo okrog poldrugo milijardo tolarjev.
Seznam objektov, ki jih v Remontu temeljito prenavljajo ali gradijo na novo, je tudi letos zelo dolg. Trenutno med drugim prenavljajo stav-
Od 57.424 zaposlenih v gradbeni dejavnosti se je lani v Sloveniji pri delu poškodovalo 3.080 delavcev, od tega 12 smrtno, kar je več kot polovica vseh smrtnih nezgod pri delu. Letos je delo na gradbiščih zahtevalo že štiri smrtne žrtve.
bo psihiatrične bolnišnice v Vojniku in Kislingerjevo hišo v Laškem ter na novo gradijo varovana stanovanja v Celju in blok za obrtnike v Štorah. V teh dneh pa bodo zaključili še zadnja dela pri obsežni prenovi in razširitvi bazenskega kompleksa v Termah Olimia.
JANJA INTIHAR
Kapis tudi v Srbiji
Celjski podjetnik Iztok Piki, ki ima poleg podjetja Kapis v Petrovčah že dobra tri leta tudi tovarno kablov v Bosni in Hercegovini, je pred dnevi odprl še predstavništvo v Beogradu.
S prodajo električnih kablov, ki jih izdelujejo v Tomi-slavgradu, se želi namreč Kapis še bolj utrditi v Srbiji in Črni gori, Makedoniji in na Kosovu. Letos načrtujejo, da bodo prodali za okoli 200 tisoč evrov kablov na mesec. Prihodnje leto pa naj bi bile številke še višje. Čeprav je Iztok Piki že pred časom napovedal, da želijo proizvodnjo Ć Bosne in Hercegovine razširiti tudi v druge države bivše Jugoslavije, za zdaj proizvodnje v Srbiji ne bodo vzpostavljali. Bodo pa vsekakor raziskali, ali bi bilo v prihodnje mogoče kupiti katerega izmed delujočih proizvajalcev električnih kablov.
Kapis velja za enega največjih prodajalcev in proizvajalcev električnih kablov na območju nekdanje Jugoslavije, kjer se vse bolj uspešen tudi kot resen partner «ektrogospodarskim in elektrodistribucijskim podjetjem.	JI
Ze deset let med orodjarji
Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos, ki ima sedež v Celju, praznuje letos 10-letnico ustanovitve. Okrogli jubilej bodo proslavili v okviru Promocije znanosti 2004, ki poteka pod okriljem ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
V ta namen so pripravili več dejavnosti, s katerimi želijo širši in strokovni javnosti predstaviti, kaj so naredili v preteklih letih. Tecos so kot prvi panožni tehnološki center pri nas ustanovili vlada, Gospodarska zbornica Slovenije in mesto Celje. Njegovo osnovno poslanstvo je pomoč slovenski orodjarski industriji za še bolj uspešen prodor na tuje trge.
Osrednja slovesnost ob Tecosovi obletnici bo 10. novembra, ko bodo domačim in tujim gostom govorili predvsem o svojih načrtih za prihodnost. Podelili bodo tudi priznanja najtesnejšim poslovnim partnerjem (vseh skupaj jih imajo že 96) in odprli Tecos Praktikum, središče, ki bo namenjeno testiranju, izdelavi edinstvenih izdelkov in usposablja-
nju.
JI
Jesensko vzdušje
Na slovenskem trgu vrednostnih papirjev se nadaljuje jesensko vzdušje. Po negativni korekciji, ki traja pri slovenskem borznem indeksu SBI 20 že pet tednov, se je v sredo trend padanja obrnil v pozitivno smer, saj je indeks pridobil 0,17 odstotka vrednosti, četrtkovo trgovanje pa zaključil pri 4.776,03 točkah.
Največ trgovanja je bilo z delnico Mercatorja (MELR), s katero je bilo opravljenih za 625 milijonov tolarjev poslov, njen povprečni tečaj pa je do četrtka izgubil odstotek vrednosti. Posledica padca vrednosti je še vedno negotovost pri morebitnem prevzemu srbskega C-marketa. Predsednik uprave Zoran Jankovič je zagrozil s tožbo, če bo srbska komisija za vrednostne papirje še naprej kratila pravico do pritožbe zoper sklep trgovskega sodišča v Beogradu o začasni prekinitvi trgovanja z delnicami C-Marketa. Je pa Mercator objavil, da je uspel prevzem ljubljanske veleblagovnice Maximarket.
Oznaka		Enotni tečaj	Promet v SIT		
CICG	Cinkarna Celje	25.528,44	19.107.681	ti	0.90
CETG	Cetis	46.333.33	1.589.900	V	3.84
CHZG	Comet Zreče	2.610.00	0		0,00
GRVG	Gorenje	6.397.12	168.464.234	iT	1.43
PILR	Pivovarna Laško	7.446,22	83.663.421	tt	3,04
JTKG	Joteks	32.088.83	17.933.785	Û	0,05
ETOG	Etol	61.000.00	2.075.000	a-	-0,81
Druga najprometnejša delnica je bila delnica Krke (KRKG), ki je četrtkovo trgovanje zaključila pri vrednosti 80.588,48 tolarja, z njo je bilo opravljenih 470 milijonov tolarjev poslov. Najdonosnejši vrednostni papir v kotaciji je bila delnica Emone obale d.d. (EOKG) s 5,4-odstotnim donosom, največjo izgubo pa je imela delnica Mlinotesta (MAJG) s 4,1-odstotnim padcem vrednosti. Med večjimi poraženci minulega tedna je tudi Merkur, ki je do četrtka izgubil 1,96 odstotka vrednosti, kar je predvsem posledica objave, da ne bo prodal hčerinske družbe Bofex, ki je minulo leto končala z zelo slabimi poslovnimi rezultati.
Indeksi med 19. in 25. oktobrom			
Indeks	Zadnji tečaj		% spr.
SBI20	4.817,29		1.14
SBINT	4.431.57	if	1.17
PIX	4.366,35		0,19
BI0	119,31	û	0,05
IPT	4.022.28		1,29
V četrtek je Unmik objavil odredbo o razveljavitvi razpisa, s katerim je bil za drugega mobilnega operaterja na Kosovu izbran konzorcij Mobitel/Mobikos. Razpis je bil razveljavljen zaradi netransparentnosti postopka in drugih pomanjkljivosti pri razpisnem postopku. V četrtek je konzorcij Mobitel/Mobikos podpisal koncesijsko pogodbo s kosovsko agencijo za telekomunikacije (ART), vendar odredba Unmika razveljavlja vse dogovore in postopke v zvezi z novim ponudnikom.
Evropska komisija je objavila konvergenčno poročilo za tiste države, ki bodo pristopile v evroobmočje. Od petih konvergenčnih kriterijev za uvedbo skupne evropske valute Slovenija ne izpolnjuje dveh, in sicer je njena inflacija previsoka, hkrati pa država v mehanizmu menjalnih tečajev ERM II še ne sodeluje dve leti. Nobena država, ki je v čakalnici za evro, ne izpolnjuje vseh kriterijev, obstajajo pa tudi precejšne razlike med enajsterico.
MATIJA LIPAR, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matija.Iipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV
FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi
: o
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03)42 88 119
AKCIJA
Srečna 1 - april in številka 13
Zaključna prireditev izbora »naj« gasilske desetine bo pri PGD Lokarje 12. novembra
Letošnja velika akcija Novega tednika s predstavljanjem članov v prostovoljnih gasilskih društvih na Celjskem je končana. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj vsem, ki smo jih predstavili v Novem tedniku, in z nagradami prvim desetim ho v petek, 12. novembra, ob 18. uri v prostorih PGD Lokarje.
Prvi pogovor z gasilcem smo objavili v letošnji šesti številki časopisa, ko smo predstavili Martina Cmoka st., člana PGD Gorica pri Slivnici. Zgodbo zadnjega, Ivana Škorca, poveljnika PGD Šentjur, smo razkrili pred dvema tednoma. Vmes smo objavili življenjske, predvsem gasilske zgodbe šestintridesetih gasilcev, čeprav so glasove dobili tudi številni drugi. Odziv glasovalcev je bil izjemno velik in je presegel vsa naša pričakovanja. Medtem ko je bilo glasovanje v začetku zelo miroljubno in nič kaj razburljivo, se je s prehodom v končnico razplamtelo v
pravi boj, ki se je tako rekoč na ciljni črti končal z veliko zmago Jožeta Gajška, predsednika PGD Lokarje, ki je zbral kar 7.076 glasovnic. Tako je za kar 643 glasov prehitel dolgo vodečega gasilca Ivana Zupanca st. iz PGD Šmarje pri Jelšah, ki je zbral 6.433 glasov, in za 3.988 glasov tretjeuvrščenega Ivana Buserja, poveljnika PGD Ponikva, ki je dobil 3.088 glasov.
Gasilci in krajani v Lokarjah so se temeljito lotili zbiranja kuponov za svojega gasilca, s čimer so mu zagotovili zmago. Jožetu Gajšku se je sreča nasmehnila kljub temu, da je bil predstavljen v 13. številki Novega tednika in to 1. aprila. Za dodatek se je na fotografiji pojavil z ženo.
Na zaključno prireditev pri zmagovalcu v njegovem društvu so povabljeni vsi sodelujoči v akciji predstavljanja gasilcev ter njihovi prijatelji. To bo prijazno srečanje ljudi, ki prostovoljno in z veliko mero požr-
Gasilsko društvo v Lokarjah je bilo ustanovljeno pred 104 leti in ima približno 150 članov - od operativcev do mladine. Lokarski gasilci skrbijo za požarni okoliš KS Blagovna in del Brezja ob Slomu. Ponosni so na enajst gasilskih desetin, ki so uspešno nastopile na občinskem prvenstvu GZ Šentjur in na izredno aktiven ženski del.
tvovalnosti skrbijo za varno življenje sokra-janov. Vsi sodelujoči v akciji so pohvalili odločitev Novega tednika, da podrobneje spregovori o gasilstvu, saj so tako tudi sami spoznali vrsto problemov, za katere prej niso vedeli. Žal jim je, da so pri tem izpadli nekateri drugi gasilci, ki bi si tudi zaslužili pozornost. To pa je zgodba, ki bo morda kdaj v prihodnosti klicala po ponovitvi.
TONE VRABL
Roman Očko, PGD Rečica pri Lašk 8. mesto (476 glasov):
»Z bratom sva bila zelo presenečena, dj| sva v tako majhnem kraju, kot je zbrala toliko glasov. Ravno minulo so mi vaščani dejali, da se bodo še teden zelo potrudili z zbiranjem in naju obdržali na lestvici. Sicer pa se no delo v gasilstvu vmes ni nič spreme sam sem še vedno poveljnik in trener nirjev in članic, vidljive rezultate.«
Jože Gajšek, predsednik PGD Lokarje, 1. mesto (7.076 glasov):
»Vsak zmagovalec je vesel uspeha. Zahvaljujem se vsem, ki so med akcijo zbirali glasove in jih zbrali toliko, da sem osvojil 1. mesto. Vesel sem, da so ljudje skozi objavljen pogovor v Novem tedniku spoznali mene in naše društvo, saj si prizadevamo za čimbolj varno življenje v svojem požarnem okolišu. Veselimo se zaključnega srečanja, ki ga bomo z Novim tednikom temeljito pripravili.«
Ivan Buser, poveljnik PGD Ponikva, 3. mesto (3.088 glasov):
»Potek akcije sem redno spremljal. To je bila izredno zanimiva tekma, ki je bila odločena šele v zadnjem krogu. Vesel sem, da je toliko bralcev z glasovanjem sodelovalo v akciji. Mnogi so opravili veliko delo, da so na različne načine zbrali toliko kuponov. Hvala vsem, ki so glasovali zame, da sem se uvrstil tako visoko.«
Ivan Jezernik, poveljnik PGD Nova Cerkev, 4. mesto (1.854 glasov):
»Vse predstavitve sem podrobno prebral in tako gasilce, s katerimi vrsto let sodelujem, spoznal s tistih strani, ki so mi bile neznane. Šele zdaj sem ugotovil, s kakšnimi problemi vse se srečujemo v gasilskih društvih. Velika škoda je, da so izostali mnogi gasilci, ki bi si tudi zaslužili tako pozornost, kot smo je bili deležni mi. Hvala vsem, ki so zame zbirali glasove. Toliko glasov nisem pričakoval, saj živim in delam v majhnem kraju.«
Mirko in Olga Lešar, člana PGD Lopata, 5. in 6. mesto (1.021 oz. 944 glasov):
»Sodelovanje v akciji nama je bilo všeč zato, da so bralci spoznali delo našega društva. Tudi midva misliva, da bi morali predstaviti še več gasilcev. Zakaj društva niso predlagala svojih najuglednejših članov, ne veva. Gasilci veliko prostega časa zastonj namenimo humanitarni dejavnosti. Morda bi v prihodnje kazalo akcijo ponoviti.«
Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem, 9. mesto (449 glasov):
»V kraju se je akcija zelo dobro prijeli, tako da sva kar pričakovala, da se bova t bratom znašla na lestvici. Tudi zato, kei sva bila predstavljena že med prvimi (mot da se mi je zato akcija zdela že skoraj predolga). Malo razočaranja je vseeno bilo, saj naj bi pri pošiljanju kuponov prišlo do nepravilnosti - krajani naj bi enkrat poslali veliko kuponov, ki so se nekje izgubili.«
Ivan Zupane st. (PGD Šmarje pri Jelšah), 2. mesto (6.433 glasov):
»Visoke uvrstitve sem vesel. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so glasovali zame. Prav tako se zahvaljujem uredništvu Novega tednika, ki je akcijo organiziralo ter s tem namenilo posebno pozornost gasilstvu. Akcijo sem redno spremljal. Veliko ljudi me ustavlja ter mi čestita. Zaključne prireditve se bom gotovo udeležil, če mi bo zdravje dopuščalo.«
Edi Doberšek, gospodar v PGD Planina pri Sevnici, 7. mesto (855 glasov): »Z uvrstitvijo sem zelo zadovoljen, saj sem jo dosegel v majhnem kraju in z malo »podpornimi« člani. Delo v gasilskem društvu že več desetletij opravljam s srcem in predanostjo in to bom ne glede na zadnji uspeh počel tudi v prihodnje. Veselim se srečanja s kolegi gasilci v Lokarjah, kjer bomo prav gotovo tudi podrobno obdelali uspešno izpeljano in končano akcijo, ki je v korist afirmacije gasilstva.«
David Krk, PGD Andraž, 10. mesto glasov) :
»To, da sem prišel v najboljšo desetino ga; silcev po izboru bralcev Novega tednika, d pomeni predvsem priznanje za delo, ki sem ga že opravil. Sicer pa je bila akcija zelo dobra in pozitivna, saj so se resnično pred' stavili gasilci različnih društev. Ker sem prišel v najboljšo desetino, me sicer na cesti Še ne ustavljajo, tu v kraju me pa tako ali tako poznajo in vedo, da so v naših vrstah vedno dobrodošli. Tako nikoli nismo imeli težav s pridobivanjem mladih v gasilske vrste, saj je naše društvo med tistimi, ki imajo največ mladih gasilcev v Gasilski zvezi Žalec. Le-tos je tekmovanj konec, se pa že pripravljamo na olimpijado 2005, ki bo junija v " raždinu.«
TV, BJ, RP,
Odložen v arhiv
Za sprostitev se Milko Mikola dostikrat ob petkih z vlakom pelje do Rogaške Slatine in se potem odpravi še na enourno pot do svojega vikenda. Tam ima manjši vinograd, kljub temu, da alkohola skoraj ne pije: »Alkohol in miselno delo ne gresta skupaj.« Poleg tega pa nekaj grozdja, pa tudi lešnike in orehe prepusti živalim: »Človek že tako ali tako živi v preobilju, tako da naj nekaj še živalim ostane.«
cer romali v odpad, vendar so prav zaradi logotipa zanimivi, zbirka pa vsebuje približno 400 logotipov. Ti povedo veliko o zgodovini. Do leta 1945 je obstajalo svobodno podjetništvo, tako da je bilo Celje že pred vojno pomembno industrijsko središče v Sloveniji. Med obema vojnama je obstajalo že približno 40 različnih podjetij, o katerih se nam danes nič več ne sanja.
V arhivskih dokumentih je tako zapisano, da smo v Celju proizvajali pralni prašek Persil, jedilni pribor, gasilne aparate itd. Ta podjetja so bila po vojni večinoma zaplenjena, kajti komunistični režim je takoj uvedel prepoved svobodnega podjetništva in zaplenil vsa podjetja, ki so bila v rokah nemškega kapitala. Nekatere lastnike in njihove družine, ki počivajo večinoma v grobiščih v Košnici, so tudi pobili. Aprila 1948 so zaplenili oz. nacionalizirali še zadnja podjetja. Tako je ostal le še državni sektor, ki pa vemo, kako je končal.
Kaj je sicer po vašem mnenju najpomembnejši svetovni in slovenski zgodovinski dogodek?
Pojav pisave in s tem vstop človeka v civilizacijo je gotovo velik korak. Toda zame je največji dogodek zmaga nad nacizmom, kajti če bi bil nacizem zmagal, bi bilo tudi te civilizacije konec. Vzporedno pa ni nič manj pomembna zmaga nad komunizmom in propad komunističnega sistema, ki je prav tako ogrožal civilizacijske dosežke človeštva. V slovenski zgodovini pa bi označil našo osamosvojitev in vzpostavitev demokracije. Od nas pa je odvisno, kako bomo z državo upravljali, da bo služila slovenskemu narodu.
Kdaj bi najraje živeli?
Izbral bi najbolj romantično obdobje od revolucije 1848 do prve svetovne vojne. Takrat se v avstrijski habsburški monarhiji zrcali življenje, nastaja lahkotna glasba, dunajski valček, ki kaže na vzpon meščanstva, lahkotnega življenja in navidez neke romantike.
Plešete?
Plesati se nisem naučil, saj sem imel zaradi invalidnosti predsodke. Vendar ples strašno pogrešam, ker mislim, da je to eden od pogojev za vstop v družabno življenje.
V košarki ste pa menda kar dobri.
Čeprav sem že pri šestih letih pri slamoreznici izgubil roko, se nikoli nisem hotel sprijazniti, da česa ne bi mogel. Zato sem se tudi v športu udejstvoval in igral košarko, čeprav je to šport, ki ga nekateri še z dvema rokama težko obvladajo. Pravijo, da sem bil nadarjen, zlasti pri metanju na koš mi jé bil malokdo kos.
ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ
profesor, ki so mu prepovedali delo v prosveti - »V Sloveniji je bil jtorjen nekakšen holokavst« - Najraje bi živel med leti 1848 in 1914
Po navadi se v najbolj zaprašeni knjigi, pozabljeni od vseh, najdejo najbolj zanimive zgodbe. Takšne zgodbe, čeprav največkrat ne toliko z zanimivo, pač pa tragično in žalostno zgodovino, že 22 let v Zgodovinskem arhivu Celje prebira in išče dr. Milko Mikola. Minuli teden je za svoje delo v omenjenem arhivu dobil Aškerčevo priznanje za objave in popularizacijo arhivskega gradiva.
Milko Mikola o priznanju pravi, Ha mu predstavlja predvsem vzpodbudo za nadaljnje delo in seveda èriznanje, da je naredil nekaj ne le »celjskem, ampak tudi slovenskem perilu. Kljub temu pa je njegovo priznanje ostalo nekoliko prezrto: »Ljudje so mi.čestitali tudi na ulici. In to ljudje, ki jih sploh ne poznam. Žal pa moram povedati, da tega nisem bil deležen v lastni instituciji - v Zgodovinskem arhivu Celje. TUdi podelitve priznanja se je udeležila le ena predstavnica našega arhiva. Vendar tu ne gre za omalovaževanje mene, ampak za oma-Evaževanje ljudi, ki so pripravili ■ovesnost in kaže na popolnoma jïepriméren odnos do Arhivskega [društva Slovenije. To pove vse o stanju v naši ustanovi.« /
Katere direktor bi tudi lahko bili.
Lahko, vendar ne bi smel pisati •tega, kar pišem, in verjetno bi moral biti v določeni stranki, da bi bil za direktorja arhiva primeren. Tako pa nisem bil kljub doktoratu in več kot 30 letom delovne dobe za gospo ministrico dovolj dober. Leta 2001, ko sem kandidiral za direktorja, sem bil tako brez vsake obrazložitve odpisan. !' Arhivar niste od samega začetka, saj ste bili sprva profesor. I Že kot osnovnošolec sem se zaljubil v zgodovino. In že takrat sem jsi želel, da bi mlade učil zgodovino, ker sem mislil, da imajo vsi mladi zgodovino radi. Po končanem Študiju sem začel učiti na srednji poklicni šoli v Celju, ki je imela takrat naziv Srednja šola Borisa Kidriča, kjer pa sem poučeval le 10 let, saj sem bil nato politično odstranjen. Leta 1972, ko sem nastopil službo, namreč nisem hotel vstopiti v Zvezo komunistov, kar je bilo za tisti čas nekaj nepojmljivega. Zato sem bil izpostavljen različnim pritiskom in neprestano nadzorovan, vse pa se je končalo leta 1982, ko sem bil nasilno odstranjen s šole. Zame je celo Celjski komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito izdal administrativno prepoved, da se me v prosveti ne sme zaposliti nikjer v Sloveniji in verjetno je to veljalo tudi za širšo takratno federacijo.
Lahko bi se končalo huje kot z »zgolj« prepovedjo opravljanja Profesorskega poklica. ' Lahko bi doživel kakšen monti-ran sodni proces, tak, kot so jih delali Po vojni, vendar se je končalo tako, da so me odložili v arhiv. Mi-' slim, da so se tisti, ki so to storili, kasneje pokesali, kajti dali so me
prav tja, kjer sem dobil v roke dokumente, ki so pričali o stvareh, ki jih je komunistični režim počenjal na Celjskem. In ko sem začel te stvari proučevati in objavljati, so se verjetno ti ljudje pokesali, da so me odložili oziroma nastavili prav v arhiv.
V svojih publikacijah ste se ukvarjali predvsem s prejšnjim režimom. Zakaj?
Zaradi lastne izkušnje. Ko sem bil star štiri leta, so mamo pretepli in zaprli zaradi obvezne oddaje, zaprli so tudi očeta. Potem pa še to, kar sem doživel kot profesor. Ko sem se srečal z arhivskimi dokumenti, ki pričajo o povojnem nasilju, sem se odločil, da bom te popolnoma zamolčane stvari obelodanil, da bodo ljudje spoznali, kaj se je dogajalo. Tega ni bilo v nobenem šolskem učbeniku, tudi v javnosti se o tem ni smelo govoriti.
Menite, da Slovenci dovolj poznamo svojo preteklost?
Zgodovinopisje je bilo v času komunističnega totalitarnega režima popolnoma v domeni partije, ki je dajala direktive in smernice. Zgodovina je bila prikazana povsem enostransko, nekritično, in o določenih styareh celo zgodovinarji, ki smo končali fakulteto, nismo nič vedeli. Vendar, če hočemo graditi bodočnost: slovenskega naroda, se moramo sprijazniti, da so se dogajale v slovenski novejši zgodovini velike svinjarije oz. 3! smo bili priče strašnim zločinom, ki so bili storjeni nad slovenskim narodom.
Sedaj včasih slišimo drugačno plat. Da naj bi si žrtve komunističnega režima želele zgolj maščevanje.
Nikakor. Jaz ne pišem teh stvari zaradi maščevanja nad bivšimi člani partije oz. tem režimom, ampak zato, ker izhajam z vidika žrtve. Tem žrtvam je treba dati vsaj to zadoščenje, da se zgodovina obelodani. Tu ne gre za maščevanje, ampak za preprosto srečanje z resnico, ki je bila zamolčana.
Menite, da bomo dočakali spravo?
Upam, vendar je treba najprej povedati resnico. Srečati se bomo morali s tem, da je bil v Sloveniji po vojni storjen nekakšen holokavst. Priznati je treba, da je bil ta režim ne samo totalitarni, ampak tudi zločinski, saj je šlo za državno nasilje. Tu ni šlo za kaotično stanje, ko bi šlo za obračun nekih žrtev s krvniki, ampak je izvajala to nasilje država s svojimi institucijami, ki jih je zgradila že med vojno za izvedbo tega nasilja, za obračun z nasprotniki revolucije. Za dosego sprave moramo biti čim bolj tolerantni med seboj z obeh strani. Rad bi poudaril, da ne mislim, da bi sedaj za zmagovalce naredili domobrance. Treba je vse objektivno raziskati, presoditi in tisto, kar je bilo storjenega slabega ali celo zločin, tudi ne more biti nobena izjema. Zločin je zločin. Ne glede na to, kdo ga je naredil.
Ste tudi v Komisiji Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi kri-
Sej se ne udeležujem več, deloma tudi zato, ker dela v komisiji nisem več čustveno zmogel. Že tako ali tako sem se ukvarjal s temami, ki se nanašajo na povojno nasilje, v komisiji pa sem se srečeval s posameznimi primeri in nisem vedel, da so se določene stvari sploh lahko dogajale. In tega je bilo veliko, saj je do konca lanskega leta prišlo 8.500 vlog. Gradivo, ki nastaja, pa bo prvovrstno gradivo o povojni komunistični represiji na osebni ravni, ki bo popolnoma izpostavilo človeka v tem kolesju.
V svojih publikacijah se sicer ve liko ukvarjate z gospodarstvom na Celjskem, vaša zadnja publikacija pa je katalog razstave Logotipi celjskih industrijskih podjetij, ki bo na ogled v Zgodovinskem arhivu Celje do 15. decembra.
Zbirko logotipov sem ustvaril s sodelavci iz dokumentov, ki bi si-
Tenis igrišče na sosedovem vrtu
Sosed Alojza Brežnika Marjan Žveplan je ob svoji hiši na črno postavil tri teniška igrišča - Pristojne službe, gluhe za pritožbe, se trudijo dve igrišči legalizirati
Alojz Brežnik iz Ulice heroja Lacka v Celju se že 12 let bori z mlini na veter. Takrat je namreč njegov sosed Marjan Žveplan skupaj s soprogo Erno na vrtu ob svoji hiši na črno postavil tri teniška igrišča. Žveplan je leta 1993 vložil prošnjo za legalizacijo in dosegel legalizacijo za dve igrišči, ki naj bi jih, kot je zatrdil, potreboval le za zasebno rabo. Brežnik, ki pravi, da ima vrt nenehno poln teniških žogic, da ga moti hrup zaradi udarjanja loparjev in da hišo pogosto preplavi oranžen oblak, se je na odločitev pritožil.
Ministrstvo za okolje in prostor je lokacijsko dovoljenje prvič razveljavilo. Junija letos so na oddelku za okolje in prostor pri UE Celje lokacijsko dovoljenje izdali še enkrat - in to kljub temu, da Žveplan po Brež-nikovih trditvah niti približno ni izpolnil zahtev, ki jih je postavilo ministrstvo.
Brežnik se je pritožil tudi tokrat, zato lokacijsko dovoljenje še ni pravnomočno. Kot nam je pojasnila Alenka Božič z oddelka za okolje in prostor pri Upravni enoti Celje, ki je pod lokacijsko dovoljenje podpisana, so njegovo pritožbo v reševanje posredovali pristojnemu ministrstvu. To lahko svoje delo opravlja še nekaj mesecev ali nekaj let.
Gluha ušesa pristojnih
»Pogosto poslušam udarjanje žogic, dostikrat pa tudi petje pozno v noč. Žogice padajo na moj vrt in namesto opravičila se pogosto zgodi, da me kdo z one strani ograje nadere, češ, naj jih poberem in jim jih vrnem,« pravi Alojz Brežnik, ki je o zadevi obvestil tudi varuha človekovih pravic. »Pred nekaj leti, ko je bil župan še Jože Zimšek, sem zaprosil za pomoč tudi njega, vendar je rekel, da ima Žveplan dobre zveze in da prod njemu ne morejo narediti nič.« Na podobno »razumevanje« naj bi naletel tudi pri občinski izpostavi inšpektorata za okolje in prostor, kamor se je obrnil s prošnjo, naj kaj storijo za to, da bo njegov sosed odstranil vsaj tisto (tretje) igrišče, ki sega skoraj na Brežnikovo posest in med igrišči ter posestjo namestil primerno ograjo, ki ne bi motila njegovega miru. »Inšpektorica mi je dejala, da se motim, če menim, da bodo oni delali v Žveplanovo škodo,« pravi Brežnik, ki ne ve več, kam naj se še obrne. Videti je, da v celem Celju ne more najti koga, ki bi mu lahko pomagal. Tako je skupaj z odvetnico Alenko Pečnik znova vložil pritožbo na izdajo lokacijskega dovolje-
Alojz Brežnik je moral zaradi cipres, ki segajo na njegovo zemljišče, zmanjšati vrt Za cipresami je sosedovo teniško igrišče.
nja za dve igrišči. »Sosed je na zunanji strani ograje posadil ciprese, ki so se razširile na moj travnik; lešniki, ki so nekoč lepo uspevali, so danes kot zažgani. Zaradi oblakov rdečega prahu, ki najino hišo preplavijo vedno, ko piha veter, pa sem moral zmanjšati tudi vrt,« obupano razlaga Alojz Brežnik, ki se, kot dodaja, o zadevi s sosedom žal ne more pogovarjati.
Pod čigavo pristojnostjo?
Žal nam ni uspelo ugotoviti, kaj o vsem skupaj meni sam lastnik na črno zgrajenih teniških igrišč, ker kljub večkratnemu iskanju ni bil dosegljiv. Je pa razloge za izdajo lokacijskega dovoljenja pojasnila Alenka Božič z Upravne enote Celje, ki primer dobro pozna. »Vse skupaj se je začelo leta 1993, ko je bilo mogoče legalizirati vse črne gradnje. Žveplan je bil med tistimi, ki je zaprosil za legalizacijo dveh teniških igrišč in njegovo vlogo smo po podrobni preučitvi tudi odobrili.« Kot poudarja Božičeva, so se sosedi z legalizacijo takrat strinjali; nesoglasja med njimi so se pojavila šele pozneje. »Sosed se je začel pritoževati pozneje, med vsakim ponovljenim postopkom pa je imel pripombo zaradi česa drugega. Zaradi primera je bil
sprožen celo upravni spor, težko pa je pričakovati, da se bo zadeva kmalu uredila ...«
Na vprašanje, ah se Brežnikovi ugovori ne zdijo dovolj tehtni, da bi z izdajo lokacijskega dovoljenja počakali vsaj, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je ob zavrnitvi prvega dovoljenja zahtevalo ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Božičeva odgovarja:
»O tem ne presojamo mi, saj smo dovoljenje izdali na podlagi zahtevane in predložene do. kumentacije. Mi smo izdali lokacijsko dovo-ljenje za dve igrišči in pod določenimi pogo. ji. O tem, ali sta igrišči res dve in ah lastnik pogoje izpolnjuje, pa ne presojamo mi, temveč bi moral to početi pristojni inšpektorat.« j
Inšpektorat: »Postopek vodi upravna enota«
Hidi na pristojnem inšpektoratu se o primeru niso ravno razgovorih. Kot je pojasnil Vi-ljem Golouh z Inšpektorata za okolje, prostor in energijo - Območne enote Celje, zadevo poznajo, večkrat so si jo tudi ogledali in »smo bolj ali manj seznanjeni s postopkom, ki ga vodi tukajšnja upravna enota«. Kot pojasnju-1 je, inšpekcija praviloma naloži zavezancu, daj se del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem na njegove stroške odstrani in vzpostavi stanje, določeno v gradbenemu dovoljenju. »V konkretnem primeru sta investitorja po sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zaprosila za odlog prisilne izvršbe in plačala depozit. Investitorjema je bilo že večkrat izdano lokacijsko dovoljenje, ki še vedno ni pravnomočno. Primer se vodi še po takrat veljavni zakonodaji.«
Po mnenju Golouha ni sporno, da je del projektne dokumentacije, potrebne za izdajo zadnjega lokacijskega dovoljenja, izdelal Biro Žveplan, »sicer bi izdajo lokacijskega dovoljenja zavrnila že pristojna upravna enota«. Dodal je še, da postopek legalizacije vodi Upravna enota Celje in ne inšpekcijski organ. »Če bosta investitorja objekt legalizirala, inšpekcija nima pravne osnove za ukrepanje,« je še pojasnil Golouh, ki je pozabil dodati dejstvo, na katerega pozabljajo vsi. Da ob dveh za zasebno rabo Zveplanovih postavljenih igriščih stoji še tretje - ki pa ga, očitno zato, ker je bilo zgrajeno na črno in ga ni v papirjih, vsaj po mnenju pristojnih - ki naj bi Alojzu Brežniku že nekajkrat razložili, da sanja, če meni, da »bodo delali v Žveplanovo škodo«, preprosto - ni.
ALMA M. SEDLAR, foto: ALEKS ŠTERN
Takoj prihranite do 10.000 tolarjev
do BO. novembra vsi osebni krediti brez stroškov odobritve
-	gotovinski kredit za zimski oddih ali prednovoletno nakupovanje ...
za karkoli
-	hitro in preprosto
-	tudi za študente
Dnevi
ugodnih kreditov
za stranke NLB
O
Stanovanjski kredit - najugodnejši doslej
-	kredit do 100 % kupnine
-	do 70 % izplačila v gotovini
-	za mlade odplačevanje do 30 let
Izračunajte si svoj kredit www.nlb.si
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Najboljše rešitve
Izbrana idejna zasnova arhitekturne razširitve celjske osrednje knjižnice
Prizidek k Osrednji knjižnici Celje je vse bližje in če bo vse po sreči, bodo prve lopate na zemljišču ob Savinjskem nabrežju zasadili ie prihodnjo pomlad, i Včeraj so v knjižnici odprli razstavo projektov, ki jih je deset avtorskih skupin pripravilo kot idejne rešitve za razširitev osrednje knjižnice. Javni natečaj Mestne občine Celje in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je več kot samo uspel, saj je žirija ob prvi (2,5 milijona tolarjev) podelila Je tretjo nagrado, se odločila za dva enakovredna odkupa, dodelila pa tudi posebno nagrado.
S svojo idejno zasnovo prizidka k osrednji knjižnici je zmagala skupina štirih študentov arhitekture, ki je po mnenju žirije prizidek premišljeno in občutljivo za staro mestno arhitekturo umestila v obstoječi prostor. Prizidek so si zamislili kot nadaljevanje obstoječe stavbe na Muzejskem trgu 1, medtem ko so novo stavbo v nadstropju ustrezno prilagodili obstoječi stavbi knjižnice. Obe so povezali z nadhodom na prehodu z Muzejskega trga proti Savinjskemu nabrežju in brvi, ki pri spomeniku splavarja mesto povezuje s parkom. To pa ni
V osrednji knjižnici si lahko do konca novembra na priložnostni razstavi ogledate vseh deset na natečaj prispelih idejnih rešitev za razširitev celjske osrednje knjižnice.
edina povezava obeh stavb. Druga povezuje staro stavbo z novo s kletno etažo v enotno poslopje, nad katerim je ozelenjena terasa z vrtom kavarne v pritličju nove stavbe. Elaborat prav tako ohranja lokacijo lapidarija pri Pokrajinskem muzeju, v kletni etaži pa predvideva prezentacijo ostankov nekdanjega mestnega obzidja.
Direktor osrednje knjižni ce mag. Branko Goropev
šek je z rezultati in odloči tvijo komisije zadovoljen »Rešitve so bile zelo razno like, saj so pokazale mož nosti uporabe različnih ar hitekturnih modelov. Izbrani projekt pa je bil najbolj uravnotežen v tistih elemen tih, ki smo jih postavili v raz pisnih pogojih,« je dejal Go
ropevšek. »Iskreno si želimo, da bi to dejanje pomenilo tudi spomladanski začetek del pri gradnji knjižnice, ki je opredeljena tako v občinskih kot tudi v programih ministrstva za kulturo. Le to bi zagotovilo, da bi novo knjižnico v Celju lahko odprli leta 2006,« je bil včeraj jasen Goropevšek.
BRST
Zaljubljeni grofic tudi na odrskih deskah
Zaščitena drevesa
Celjski mestni svet je sprejel odlok o začasni, dveletni razglasitvi izjemnih dreves v občini za dendrološke naravne spomenike.
Stari odlok je potekel julija, pri čemer trajnega odloka o zaščiti ni bilo mogoče sprejeti, saj še ni pripravljen podzakonski akt, v katerem bodo zabeležene naravne vrednote državnega in lokalnega pomena.
Z začasnim odlokom so zaščitili 20 izjemnih dreves v občini in s tem tudi zagotovili njihovo posebno varstvo. Posebna zaščita preprečuje morebitne nezakonite posege na rastišču in na drevesih samih, potrebni ukrepi, ki vsebujejo obžagovanje, zavarovanje rastnega prostora, zdravljenje debel, oblikovanje krošenj in drevesno kirurgijo, pa bodo proračun mestne občine stali približno 300 tisoč tolarjev letno.	BS
Laibach v Celju
Plesni forum Celje napoveduje za nedeljo, 31. oktobra, ob 20. uri v svoji dvorani koncert kontroverzne in od vseh slovenskih daleč najbolj svetovno uveljavljene skupine Laibach.
Po daljšem času so Laibach v začetku meseca izdali nov dvojni plošček poimenovan Himne oziroma Anthems. Gre za zbirko, ki ponuja dober pregled delovanja skupine, plošča pa vsebuje tudi 40-stransko knjižico s slikami članov skupine, fotografijami in teksti. Na plošči so Laibach prvič na nosilec zvoka zapisali tudi šest doslej še neobjavljenih skladb. Pričakovati je, da bo slovenska glasbena atrakcija Laibach tudi v sicer majhni, a prijazni dvorani Foruma predstavila svoj aktualni koncertni program, zabeležen na plošči Anthems.	BS
lanki: »Pri igri, ki je nastajala nič več kot dva meseca, je bilo najtežje določiti vloge nastopajočim, saj šteje naša skupina le 14 članov.«
KUD Galiarda je ljubiteljska skupina, ki je nastala pred tremi leti na pobudo Marijane Kolenko. Plešejo plese 15., 16. in 17. stoletja iz italijanskih, francoskih in angleških dvorov, nastopajo po slovenskih gradovih, plešejo za razna društva ... Predsednik KUD Galiarda je Mitja Vrbovšek ter strokovni vodja Matjaž Lapornik, ki mu pomaga Gregor Krajnik.
Gojko Jevšenak bo v uvodu predstave nastopil v vlogi grajskega pisarja, ki piše knjigo o zaljubljenem grofiču. Dogajanje se bo nato preselilo na oder, kjer bodo plesalci KUD Galiarda v tričetrt ure uprizorili Friderikovo prvo srečanje z Veroniko, njuno ljubezen, spor z očetom Hermanom Celjskim, do trenutka, ko le-ta Friderika zapre v stolp, pa vse do njegove izpustitve.
BOJANA AVGUŠTINČIČ oktober 2004 -
Delček snemanja so lahko Celjani videli pod Splavarskim mostom.
Film Flosarji 04 posnet
Prvi cilj, ki so si ga ustvarjalci dokumentarnega filma o flosarjih z Ljubnega postavili, je bil, da bi bil film posnet v minulem letu in bi tako nosil naslov Flosarji 03. Zaradi nesreče so snemanje morali prestaviti, pred dnevi pa smo tudi v Celju lahko opazovali, kako poteka snemanje zadnjih kadrov filma, ki bo zdaj nosil naslov Flosarji 04. Že v novembru naj bi bil 30-minutni film končan, nato pa kmalu predvajan v okviru izobraževalnega programa TV Slovenija. Scenarij filma so od prvotne zamisli, ko naj bi se spla-varji podali do Zagreba, nekoliko spremenili. Po novem se bo pot splavarjev končala v Brežicah. Aleš Šega, ki je producent filma, je bil na začetku tudi režiser, prav tako pa je posnel tudi prvi del, je prepustil režijo Franciju Slaku, kamero pa mlajšemu kolegu. Dokumentarec je nastal na strokovni podlagi Tanje Roženbergar Šega.
SIMONA BRGLEZ, foto: SHERPA
Odlomek z vaje za igro Zaljubljeni grofic.
Gojko Jevšenak v življenju počne marsikaj - igra harmoniko v ansamblu Hlapci, sklada pesmi, piše knjige, režira, jutri, v petek, pa se bo v celjskem Narodnem domu preizkusil tudi kot igralec. Člani KUD Galiarda bodo namreč ob 19.30 uri uprizorili plesno igro Zaljubljeni grofič, ki je nastala na podlagi istoimenske pravljice Gojka Jevšenaka.
Pravljico o ljubezni med stavitvi knjige na Starem gra-
Friderikom in Veroniko De-seniško je Gojko napisal pred dvema letoma, »da bi se otroci od malega zavedali celjske Zgodovine«. Po lanski pred-
du je pomislil, da bi bilo po, če bi
KUD
jajo z obujanjem renesanč-
nih plesov in glasbe, nad čimer so bili navdušeni, in tako sta se z Milanko Kralj, članico skupine, lotila režiranja igre. »Milanka je v pravljico najprej vpletla plesne vložke, na podlagi tega pa sem jaz priredil tekst, ki je nekoliko bolj zahteven kot v pravljici, zato je igra namenjena odraslim,« pripoveduje Gojko in prepusti besedo Mi-
12
CELJE_j ŠTORE
g
NOVI TEDNIK
vi.
Živahne počitnice
Za prve počitnice v novem šolskem letu sta oddelek za družbene dejavnosti pri celjski mestni občini in Športna zveza v sodelovanju z ZPO pripravila pester izbor športnih dejavnosti.
Mladi bodo lahko od torka do vključno prihodnjega petka brezplačno uporabljali kegljišče, bazen in avlo dvorane Golovec, drsališče v mestnem parku in v sredo in petek tudi dvorano Golovec. Zanje so pripravili kegljanje, plavanje, drsanje, namizni tenis in mali nogomet.
BS
90,6 95,1
murnu
95,9 100.3
Nov mladinski center
Salezijanci so ob novem trgu don Boska v Celju odprli prve prostore novega mladinsko-duhovnega središča
Z veliko slovesnostjo in maševanjem mariborskega pomožnega škofa dr. Antona Stresa so v nedeljo na Hudinji v Celju odprli mladinski center don Bosko. Gre za prvega od številnih objektov, ki ga bodo okoli novega don Boskovega trga v prihodnjih letih še zgradili slovenski salezijanci.
Čeprav objekt še ni v celoti izgotovljen, se bodo v njem v naslednjih dneh in tednih začele odvijati vse dejavnosti, ki jih za mlade razvijajo salezijanci. Že s ponedeljkom pa so v prireditveni dvorani centra pričeli z rednimi mašami. Tam bodo začasno, do takrat, ko bo v okviru središča zgrajena tudi nova cerkev. Nova celjska župnija naj bi zaživela s prihodnjim letom in zajema Hudinjo, Trnovlje, Šmarjeto in Prekor-je, maše pa bodo vsak delov-nik ob 18. uri, nedeljske pa bodo pričeli na prvo adventno nede-'jo.
»Treba je narediti vse, da bi bili mladi dobro vzgojeni in pripravljeni na življenjsko pot. In čeprav družinske vzgoje ne more nadomestiti nič, lahko cen-. tri, kakršen je don Boskov v Celju veliko pripomorejo k temu,« jeob otvoritvi in blagoslovu pro-
storov poudaril dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof. Arhitekt Jože Marinko je zbranim povedal, da gre za prvi del centra in da jih čaka še gradnja župnišča, cerkve, vrtca, športne dvorane, doma salezijancev in športnih igrišč. Zbrane je pozdravil tudi celjski župan Bojan Šrot. Vodja salezijancev v Celju Slavko Pajk, ki ima tudi največ zaslug ža to, da je bila gradnja tako hitra, pa je napovedal, da bodo v kratkem v center preselili vse svoje dejavnosti. S tem bodo salezijanci tudi izpraznili svoj dom v Kidričevi ulici, kjer bo občina pričela urejati prostore za fakulteto za logistiko.
Za mlade bodo pripravljali različne igre, glasbene, dramske in športne dejavnosti, omogočali pa bodo tudi brskanje po internetu. V Celju že od leta 2000 vodijo tudi projektno učenje za mlade (Skala PUM), namenjen mladim, ki niso končali šol in nimajo službe. V programu je letno do 24 mladih, ki jih usposabljajo za zaključek šolanja ali pridobitev poklica. Po besedah Pajka je v tem centru dobrodošel vsakdo, ne glede na vero ali prepričanje.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Kraljevale so »angležinje«
Celjsko felinološko društvo je na sejmišču celjskega Golovca izpeljalo še eno odlično in odmevno mednarodno razstavo pasemskih mačk.
V dveh dneh razstave so obiskovalci lahko občudovali vsak dan po 120 rasnih mačjih lepotic in lepotcev najrazličnejših pasem. To pot so prevladovale angleške kratkodlake mačke, čeprav tudi drugih pasem ni manjkalo. Posebno zanimanje je veljalo že kar risom podobnim norveškim in mačkam pasme my coon. Razstave, na kateri so mačke tudi ocenjevali in jim podeljevali priznanja, so se udeležili rejci iz šestih držav, posebno pozornost pa so to pot namenili ocenjevanju mladičev pasemskih mačk.
BS, Foto: GREGOR KATIČ
Molitev za mir
27. oktobra 1986 je papež Janez Pavel II. v Assisi prvič povabil predstavnike različnih verstev k skupni molitvi za mir. Ob 18. obletnici svetovne molitve za mir in v spomin na ta dogodek so tudi v različnih krajih po Sloveniji pripravili srečanja pod geslom Podaj mi roko. Takšno srečanje so minulo soboto pripravili tudi skavti Knežjega stega Celje 1 pred cerkvijo sv. Cecilije na Bregu. Ob pesmi in molitvi za mir so tako vse ljudi dobre volje spomnili na pomen miru. Po molitvi za mir so se skavti poveselili še ob kostanjevem pikniku BS, Foto: ALEKS ŠTERN
Ogrožene kmetije
V okviru meseca požarne varnosti bo v občini Štore danes, 28. oktobra, gasilska vaja, v kateri sodeluje pet prostovoljnih gasilskih društev iz treh občin. Gre za vsa tri društva iz občine Štore, ki se jim bosta pridružili še društvi iz Lokanj ter z Ljubečne.
Vaja je namenjena.preprečevanju požarov na kmetijah, zato bo več kot trideset gasilcev danes (po 16. uri) vadilo na Koščevi kmetiji v Ogorevcu pri Štorah. V tem smislu bodo gasilci vseh treh društev iz občine Štore v tem mesecu obiskali vse večje kmetije ter preverili njihovo opremljenost z gasilnimi aparati. Tudi lanska vaja gasilcev občine Štore je bila na kmetiji, v Šentjanžu nad Štorami.	BJ
Ali
ste
videli
to hišo?
Z računalnikom
sta si na ti
Po obisku tržnice še na internet - Motivi za učenje starejših so zelo različni
POZOR, HUD PES
O slovenski umetnosti
Ena izmed zanimivih ugotovitev zadnjega časa, čeprav sem se že prej o tem večkrat pogovarjal z marsikom, je bila izjava Borisa Cavazze v neki TV-oddaji, ki sem jo bežno spremljal iz udobnega naslanjača. Govoril je o tem, da je bilo nekoč, še v času socializma, dosti lažje narediti dober film kot danes. Razlog naj bi bil v tem, da se je nekoč zlahka stavilo na karto disidentstva. Praktično je bilo res tako, z vsakim novim filmom so se pomikale meje pogumne besede proti nečemu, česar končna točka bi lahko bil po verzih nekega srbskega disidenta čas, za katerega se je le-ta spraševal, če »bo v njem svoboda lahko pela tako, kot so sužnji peli o njej«, se pravi neko neizpodbitno obdobje svobode. Recimo temu demokracija. Zdaj, ko jo imamo, sta film in umetnost nasploh izgubila nekdanjo formo, izraz, vsaj vsebinsko vzeto in trenutno životarita v nekakšnih poigravanjih v obliki, stilu... Zdaj jima je žal, zdaj sta nostalgična in izgubljena, dekadentna, larpurlartistična, umetniki pa se grebejo sem ter tja, da zgrabijo državne subvencije in denarne nagrade ob razno raznih »naj« prireditvah, ki so seveda medijsko solidno pokrite in vsaj po videzu prireditev (zakusk) sodeč nič kaj siromašne. V nadaljevanju oddaje je voditelj vprašal tudi za mnenje v zvezi z naturščki, ki vdirajo v film in iz njega izrinjajo diplomante AGRFT-ja (verjetno je mislil na Cvitkovičeva filma ali kaj podobnega). Nekako so se strinjali, da nič zato, da so naturščki prav tako preigrali kar nekaj iger in potemtakem ni problema. Ob naturščkih sem se seveda spomnil na filme Kusturice, še bolj pa mi je v spomin prišel Ken Loach, ki ga v svetu filma poznajo kot režiserja s poudarjeno socialno tematiko v zvezi z bri-
MOHOR HUDEJ tanskim delavskim razredom. Gledal sem nekaj njegovih filmov in bil očaran. Zakaj ne bi naši fantje in dekleta, umetniki torej, stopili po tej poti, da bi morda nastala kakšna luštna zadeva v zvezi s tistimi, ki so jih zbrcali kot pse na cesto, tistimi, ki so imeli še kakšno leto nazaj poln gobec socialne misli in tovrstne solidarnosti? To sem pomislil. In ne mislim zdaj v patetičnem smislu besede, kje pa, povsem poetično. Bi bili sposobni razumeti te ljudi in biti objektivni do njih? Do teh, ki seveda tudi znajo biti od muh. Takšnih zgodb je na pretek. Bi znali najti »pravo mero«, tisti za umetnost potrebni »so-frosine«? Bi znali igrati tisto, kar niso, kar si sicer zgolj predstavljajo in »posnemajo«. No, je jasno, od kod naturščki v slovenskem filmu? To je seveda zgolj ena od možnih tem naše umetnosti. Imamo pa še zmeraj priložnost za drugačno usmeritev, za parodijo, sarkazem, satiro, a ne obremenjeno z nacionalizmom, Cankarjevo, tista tisočkrat prežvečena čreva hlapčevstva. Kje pa, dragi moji, zdaj imamo svoje gospodarje, slovenske ' gospodarje (nič boljše kot so bili tisti tuji), toda kaj, ko so nam en dan sponzorji (da bi se jim ja čutili nekaj dolžne), naslednji pa mentalna policija, ki te enostavno toži za predolg jezik. Saj veste, kako to gre, ko se kdo prepozna in te za psihično trpljenje toži za par milijončkov. S slovensko umetnostjo bo križ, dokler bo slovenska; preračunljiva, pametna in brez srca.
Florijana po gobe
Dolgoletna člana celjske navijaške skupine Florijani Slavko Kolar in Rok Zupane sta živce pred tekmo lige prvakov proti Wisli umirjala v gozdovih okoli Rogatca, kjer se jima je gobarska sreča pošteno nasmehnila. Slavko je skrite kotičke, polne jurčkov, pokazal tudi rokometašu Celja Pivovarne Laško Matjažu Brumnu.	DŠ
Med oblikami vseživ-Ijenjskega učenja je tudi računalniško opismenjevanje starejšega prebivalstva. Zanimalo nas je, kaj vleče starejše občane k računalnikom. Kaj pričakujejo od za mnoge strašljive, za druge že povsem običajne naprave, ki vodi tudi v svetovni I splet?
Franci Pusar z Ljudske univerze Celje je povedal, da so si pri tem projektu zastavili zelo ambiciozne cilje. Letno želijo skozi osnovne oblike računalniškega opismenjevanja popeljati do 400 občanov, starejših od 50 let. Lani so naučili 130 ljudi, kako uporabljati računalnik in iskati najrazličnejše informacije, ki jih ponuja svetovni splet. Letos se bo številka že približala 250. »Stranke« iščejo preko društev upokojencev, v šestih urah računalniške delavnice pa jih naučijo osnov uporabe računalnika in intemeta. A to še ni vse. »Smo v središču mesta. Zakaj ne bi starejši občani med svo-' jimi sprehodi po mestu, po na-! kupih na tržnici, po kavici z I družbo prišli še k nam, kjer si lahko v središču za samostoj-j no učenje odprejo svoj elek-(tronski naslov ali podeskajo po spletu? In drugo - vsem udeležencem tečajev ponujamo tudi svetovanje, če se odločijo za nakup računalniške opreme. Le zakaj bi dopustili, da jim trgovci prodajo vse mogoče in nemogoče za visoko ceno. Pri nas presodimo njihove potrebe in jim svetujemo najugodnejše konfiguracije računalnikov,« pove Pusar.
Zdaj še na drsanje
Za rekreativno drsanje so od minulega petka odprta vrata drsališča v Mestnem parku Celje.
► ; Na drsališču so se dobro pripravili na novo sezono, saj so Zamenjali celoten sistem ozvočenja. To bo še posebej prišlo do izraza ob petkovih večerih, ki jih z diskom na drsalkah z didžejem, glasbeni-! mi željami, igro luči, nagradami in glasbeno lestvico še naprej namenjajo mladim.
Drsališče sicer obratuje že od konca julija, ko so izpeljali mednarodni tabor za ! umetnostne in hitrostne drsalce na kratkih progah, av-I gusta pa so začeli trenirati tudi hokejisti. Pa še podatek o cenah: letos bo mogoče rekreativno drsati ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah, vstopnica bo stala 500 tolarjev, z izjemo petka, ko bo za 100 tolarjev dražja. BS
Vselitev v prvi blok maja
V Dragi pri Štorah gradijo prvega od dveh manjših blokov, ki so jima nekateri okoliški stanovalci od začetka ogorčeno nasprotovali. Blok je že pod streho, trenutno opravljajo obrtniki notranja dela.
Vselitev v blok, ki je namenjen pri zasebnikih zaposlenim delavcem, bo predvidoma 1. maja. Investitor je Stanovanjska us-
tanova delavcev zaposlenih pri s. p. Celje, občina Štore pa je prispevala komunalno opremljeno zemljišče. Z gradnjo drugega bloka v Dragi pri Štorah nameravajo začeti spomladi, investitor pa je podjetje Nepremičnine Celje. V njem bodo neprofitna stanovanja za prosilce z občinske liste. V obeh blokih bo po šest stanovanj.
V zvezi s pritožbami nekaterih sosedov pred začetkom gradnje omenjajo v občinski stavbi v Štorah ugotovitev pristojnih organov, da med pridobivanjem dokumentacije ni bila storjena nobena pravna pomanjkljivost. Pri tem je zanimivo, da štorski župan ter poslanec Franc Jazbec, ki je med najbližjimi sosedi, gradnji obeh večstanovanjskih objektov ni nasprotoval. BJ
Prvi blok v Dragi priŠtorah je pod streho in se dobro vključuje v okolje. Je imel strah velike oči? -- Št. 43 - 28. oktober 2004 -
Izkušnje kažejo, da se velika večina kaj hitro priuči uporabe računalnikov. Med njimi je veliko visoko izobraženih posameznikov, inženirjev in drugih, ki odkrivajo prednosti interneta, programov v tridimenzionalni tehniki in podobno. »A opažamo, da nas zatem obiskujejo še kakšnih 20 ur. Potem jih računalnik že toliko prepriča, da se odločijo za nakup potrebne opreme,« pravi Pusar.
Nekatere od številnih udeležencev tečaja v Tednu vse-življenjskega učenja smo povprašali, kakšni so bili njihovi motivi za ta tečaj in kaj pričakujejo od novih znanj.
nikoli ne znaš dovolj, ker je to tudi priložnost za druženje, ker me možnosti, ki jih ponuja računalnik, zelo zanimajo. Z računalnikom sva si že na ti... Zdaj bi se rada naučila deskanja po internetu. Za znanje in tudi za zabavo. Na spletu bom iskala predvsem zanimive recepte za kuho, pa tudi druge zame uporabne informacije. Doma računalnika še nimam ... A kdo ve, morda ga bom kupila.«
motiv je druženje ob podobnih tečajih, predvsem si želim pridobiti nove izkušnje. Ne pričakujem nič posebnega, zelo pa me zanima možnost uporabe elektronske pošte.«
Zdenka 1\irin, upokojenka iz Marija Gradca: »Že tretjič sem na podobnem tečaju. Zanj se odločam zato, ker
Janez Ojsteršek, upokojenec iz Marija Gradca: »Računalnik že imam doma, a še ni priključen. Zdaj bi se rad naučil uporabe in vseh prednosti, ki jih ponuja. Sem človek, ki si rad širi obzorje in uporaba računalnika ponuja za to ne-slutene možnosti. Dodaten
Jožica Subotič, upokojenka iz Celja: »Za tečaj sva se odločila kar oba z možem. Uporaba računalnika in interneta me zanima zato, da bom lahko prebirala najrazličnejše časopise, ki jih ponuja splet. Seveda me ženeta tudi radovednost in vedo-željnost. Ker imamo doma računalnik, se mi zdi prav, da ga znam uporabljati, in četudi je za zdaj še neznanka, sem prepričana, da se bom naučila vsaj nekaterih možnosti uporabe.«
BRANKO STAMEJČIČ

VELENJE
MOZIRJE

Mohorjeva begunka
Novo delo Aleksandra Videčnika je posvečeno Mohorjevi družbi, predvsem tiskarni, v obdobju med obema vojnama
NAKRATKO
Sredi novembra bo luč sveta ugledala nova knjiga mozirskega publicista Aleksandra Videčnika, ki je tokratno izdajo namenil delu in pomenu »Mohorjeve« med obema svetovnima vojnama, predvsem času, ko so družbo prestavili v Celje.
Videčnik je rojen v Celju, med leti 1936-1941 pa je bil zaposlen v Mohorjevi tiskarni. V spomin na takratne čase je spisal dokumentarno delo z naslovom Mohorjeva begunka. Naslov se navezuje na čas po prvi svetovni vojni, ko se je Mohorjeva družba umaknila iz Celovca, kasneje še s Prevalj, od koder so leta 1922 uredništvo selili v Ljubljano, leta 1927 pa je družba pristala v Celju. Videčnik je orisal pomen Mohorjeve, ki je učila Slovence brati, pisati in
peti ter kot takšna širila pomen slovenstva. »V Celju je družba veliko pomenila. Ne le, ker so se ponašali z jiaj-večjo, danes bi rekli bajno naklado 71 tisoč izvodov, izredno pomembna je bila tudi za omiko slovenskega ljudstva. V času, ko je bilo treba ljudi učiti, je izšlo veliko poučnih knjig,« poudarja Videčnik, ki je v knjigi popisal tudi precej svojih doživetij iz ranega otroštva ter časa, ko je bil zaposlen v tiskani.
Kot je znano, so po prihodu Nemcev ustanovili Zilier Zeitung, po vojni pa so tiskarno zaprli. »Usoda Mohorjeve je bila zelo kruta -česar Nemci niso dosegli v Celovcu in na Prevaljah, so v Celju. Tri dni po zasedbi mesta se je namreč v tiskarni pojavila nova uprava in
»Mohorjeva« je začela izdajati nemški časopis. V tistem času smo zaposleni doživljali velike travme, saj se je začelo fizično uničevanje: v stavnici so odstranili cirilico, ruske in grške pisave ter kup slovenskih vinjet. Nemci so zaplenili arhiv in na osrednjem dvorišču uničevali knjige, med njimi ravno dokončano Sovretovo Zgodovino Grkov. Ostalo je samo 30 izvodov. Za nas, ki smo te knjige ustvarjali, je bil pogled na samokolnice in lopate, s katerimi so prevažali in premetavali knjige, izreden šok.«
Mohorjeva begunka je tako nastala v spomin na pokojne tovariše in v znak hvaležnosti. »Stavci smo se lahko nenehno srečevali s pisatelji. Zato pravim, da je bila Mohorjeva zame neke vrste
univerza, saj je druženje z različnimi ljudmi razširilo obzorje - nikoli več nisem bil zadovoljen z mejo svojega znanja,« pravi Videčnik in omenja posebno čast, da je lomil zadnjo, aprilsko številko Mladike v letu 1941. V knjigi Mohorjeva begunka so zapisani vsi pomembnejši datumi, med drugim tudi podrobneje obdelani protidra-ginjski zbori ali »štrajk« v Ci-rilovi tiskarni v Mariboru, dodana je marsikatera zanimivost iz takratnega življenja, knjiga pa je opremljena z dokumentarnim gradivom in s številnimi slikami. Knjigo bo avtor Videčnik predstavil sredi novembra v sodelovanju s Francijem Kotnikom, urednikom tednika Savinjske novice, kjer so poskrbeli za izdajo publikacije.
URŠKA SELIŠNIK
Aleksander Videčnik je pred časom izdal knjigo Celje moje mladosti. Najbolj ga je razveselilo sporočilo Celjanke, ki že dolga leta živi v tujini Gospa je s pomočjo Videčnikove knjige »zaprla oči in v mislih hodila po tedanjih celjskih ulicah«.
Geografi v teoriji in praksi
VELENJE - Na tridnevem srečanju so se zbrali geografi Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki so jih v petek pozdravili vodja zborovanja Emil Šterbenk, predsednik Zveze geografskih društev Slovenije Mitja Bricelj, velenjski župan Srečko Meh in direktor Erica Marko Mavec. Geografi so med drugim spregovorili o regionalnih razvojnih izzivih v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, za zaključek druženja pa so si večino krajev tudi ogledali.
Zvončki s prijatelji
REČICA OB SAVINJI - V
kulturnem domu so ob odprtju prenovljenega balkona, za kar so člani kulturnega društva zbrali dober milijon tolarjev, nastopili člani ansambla Zvočniki. Trije dijaki, Mojca s Pobrežij, Sara iz Nove Štifte ter Jaka z bratrancem, učencem Jožkom, oba prihajata iz Podvolovljeka, so dodobra ogreli dlani v nabito polni dvorani. Mladi glasbeniki, ki skrbijo za svojo izobrazbo tudi v Glasbeni šoli Nazarje, so začeli nastopati pred tremi leti, doslej pa so posneli dve kaseti in dve zgoščenki. Ob Zvončkih so nastopili še Klobasekov Pepi, Matija Veninšek, člani domače folklorne skupine, Zreška pomlad in Unikat.
Spominski dan vasi v ognju
SOLČAVA - V kraju so v nedeljo obudili spomin na čas pred 60 leti, ko so Nemci pož-
gali celo vas. O dogodkih tistega oktobrskega dne je spre govoril Ivan Grudnik, ki je obudil spomin na ognjene zublje in Solčevane, ki so jih odpeljali v taborišča. Kasneje so Solčavo obnovili, o če mer je govoril župan Vojteh Klemenšek, s spomini pa je bil prežet tudi kulturni program. Podobno komemoracijo oziroma spominski dan so pripravili tudi v Bočni, ki je zagorela istega dne kot Solčava.
Najboljši pri županu
ŽALEC - Župan Lojze Posedel je v petek pripravil sprejem za najboljše maturante v občini. Na sprejem so povabili pet najboljših maturanř tov, in sicer Petro Kos in Né žo Pogorelčnik iz Gimnazije Celje Center, Evo Tavčar s I. gimnazije, s Splošne in strokovne gimnazije Lava Francija Sopotnika ter Darjo Do-beršek, ki je imenitno zaključila poklicno maturo v žalskem Upiju. Na sprejem je župan Posedel povabil tudi ravnatelje osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali najboljši dijaki.
Krst mlade trte
ŽALEC - Ob vstopu Slovenije v EU so ob žalskem obrambnem stolu posadili potomko najstarejše trte na svetu. Žalska trta sicer še ni obrodila, vseeno pa so jo v nedeljo krstili. Krst je pripravilo žalsko turistično društvo, katerega člani so vsem zbranim ponudili letošnji mošt, skupaj pa so se posladkali s sadovi stare trte z Len-
polne plina.
Zagorelo v Gorenju
V vasi Gorenje, v podjetju Gorenje Keramika, je prejšnji četrtek popoldne okrog 16. ure zagorelo na plinski napeljavi za dotok plina, v križišču pred mestom požara pa je prišlo do hude prometne nesreče s težkimi telesnimi poškodbami.
Na srečo je šlo le za največjo požarno reševalno akcijo v Šaleški dolini, v kateri je sodelovalo več kot sto gasilcev iz vseh PGD v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter poklicno gasilsko jedro PGD Velenje. V akcijo so se vključili reševalci urgentne zdravstvene službe in zdravniška ekipa Zdravstvenega doma Velenje. Ob vaji so se pokazale tako pomanjkljivosti kot tudi uspešno posredovanje sicer odlično opremljenih in usposobljenih gasilcev.	JM
Jubilej ljudske univerze
VELENJE - V Tednu vseživljenjskega učenja je 45-letnico obstoja in delovanja obeležila Ljudska univerza Velenje. V teh letih je bilo v njihove programe in izobraževanja vključenih več kot 146 tisoč udeležencev. Vsako leto širijo ponudbo programov, letos pa so svojo dejavnost razširili tudi na področje Zgornje Savinjske doline, saj so v Nazarjah odprli center za samostojno učenje. Lani je v njihovem zavodu v različnih izobraževanjih znanje pridobivalo 2.126 udeležencev. LU ima 120 predavateljev, za njihovo delo pa so iz letošnjega velenjskega proračuna namenili 4 milijone tolarjev. Ostalo, skoraj tri četrtine potrebnega denarja, pridobivajo s prodajo storitev na trgu.
Hotel za obletnico poroke
V petek so pri Prodnikovih v Juvanju odprli nov turistični objekt, in sicer so restavraciji in športnemu centru dodali manjši družinski hotel z osmimi sobami.
Hotel je lastnik, Edi Jurjevec, zgradil ob domači kmetiji. Ob odprtju so mnogi menili, da gre za izjemno pomembno pridobitev, ki bo po svoje oblikovala življenje v občini Ljubno. »Edi Jurjevec vleče voz turizma v občini,« je poudarila županja Anka Rakun in izpostavila pomen tovrstnih objektov predvsem za zaposlovanje ljudi. V hotelu so poleg sob s po štirimi ležišči še zimski vrt, točilnica, zajtrkovalnica in vinska klet. Celoten objekt je izjemno okusno urejen, z njim pa sta Fanika in Edi Jurjevec, ki sta v petek slavila 10. obletnico poroke, krepko zajadrala v turistične vode.	US
Za Prodnikov družinski hotel bosta skrbela Fanika in Edi z družino (skrajno desno).
novi tednik
ŽALEC PREBOLD ) MOZIRJE ( TABOR ' VRANSKO
S
15
Srečanje
slovenskih družin
t"
f' Pri območnem združenju ZVVS Žalec so že pred petimi leti medse povabili vse tiste družine, ki so v letu J990 sprejele v hranjenje prožje teritorialne obrambe, policije in strelske zveze. Takrat so družinam podelili posebna priznanja Slovenska družina ter se do-ovorili za vsakoletno sre-anje.
Letos so se družinski člani pred kratkim zbrali v zavetju planinskega doma na Gori Oljki, kjer sta jim dobrodošlico izrekla Vili Čremož-nik in Zdenko Terpin. Srečanja se je tudi tokrat udeležil nekdanji komandant 81. območja TO Žalec Adi Vid-majer, ki je med najzaslužnejšimi, da so se leta 1990 iz Žalca kamioni JLA vrnili v Celje brez orožja. O tem, kako so potekali takratni dogodki, je spregovoril tudi na Gori Oljki in s tem še poudaril pomen in vlogo, ki so jo odigrale družine pri hrambi orožja. Med gosti letošnjega
Udeleženci srečanja na Gori Oljki, ki je bila večinoma zavita v meglo.
srečanja sta bila tudi župana žalske in polzelske občine Lojze Posedel in Ljubo Žnidar ter podžupan občine
Vransko Vlado Rančigaj, ki so družinam izrekli priznanje za njihov pogum.
Tadej in ajdovka
Desetletni Tadej Polanec
z Vranskega je našel gobo aj-dovko, ki je tehtala 1,25 kilograma, premer njenega klobuka pa je znašal 30 centimetrov. Tadej je sporočil, da je bila goba popolnoma zdrava in da je bila iz nje odlična gobova juha.
Oljki za žalsko občino
Lojze Posedel, novi poslanec državnega zbora in župan občine Žalec, je v dobrodelni akciji Novega tednika in Radia Celje Naslikajmo počitnice otrokom izbral delo akademske slikarke Darinke Pavletič - Lorenčak. Akvarel z naslovom Oljki mu je izročil direktor NT&RC Srečko Šrot. S tem je tudi občina Žalec prispevala svoj delež k humanitarni akciji, v kateri smo 70 otrok peljali v Baško.	Foto: GK
NA KRATKO
Gasilci »gasili« v Matkah
MATKE - Na domačiji Up-laznikovih je Gasilska zveza Prebold v petek izvedla osrednjo operativno-taktično vajo Goljava 2004. Po predpostavki vaje je prišlo do požara pri spravilu krme na elektromotorju puhalnika, požar pa se je razširil na gospodarsko poslopje in zaradi močnega vetra še na stanovanjsko hišo, kozolec in silose. Vaja, za katero sta elaborat pripravila Boris Go-lavšek in Zvone Romih, je zelo dobro uspela. To sta ob zaključku potrdila tudi predsednik in poveljnik GZ Prebold Jože Veber in Branko Verk, gasilcem pa je čestital tudi župan občine Prebold Vinko Debelak.	DN
Karte tudi za Golte
MOZIRJE - Podobno kot v drugih smučarskih središčih so tudi v TRC Golte že začeli s predprodajo kart. Po prvih dneh so zadovoljni z odzivom. V teh dneh sicer na Golteh opravljajo še kar nekaj del, s katerimi bodo posodobili smučišča za zimsko sezono. Tako bodo med drugim staro vlečnico Ročka nadomestili z dvosedežnico, vlečnico pa prestavili na Muldo in s tem omogočili smuko predvsem smučarjem začetnikom. Neposredno ob nihalki Žekovec so uredili dodatna parkirišča, ob Medvedjaku pa uredili črno progo, primemo za zahtevnejše smučarje. Kot je znano, so Golte po večih slabih sezonah lani zabeležile izjemno dober obisk, v upravi pa so zadovoljni tudi z obiskom v poletni sezoni, ki pa jo nameravajo prihodnje leto še obogatiti. US
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje je ob sodelovanju 10 vodnikov PD Zabukovica pripravilo letošnji pohod slepih in slabovidnih iz vseh krajev Slovenije, cilj pa je bil Hom.
Pohoda se je udeležilo 177 slepih in slabovidnih, ki so si v Grižah ogledali na novo odprt muzej rudarjev oziroma I Premogovništva, nato pa se iz Zabukovice odpravili proti Homu.	DN
V opomin
Konec tedna se bodo v številnih krajih zvrstile različne komemoracije oziroma spominske proslave, ki jih v sodelovanju s šolami pripravljajo krajevni odbori ZZB NOV.
V Šempetru bo komemoracija danes ob 9. uri, na Polzeli pa ob 11. uri. Jutri, torej v petek, bo večina komemo-racij v Savinjski dolini. V Žalcu bodo pripravili dve, in sicer ob 11. uri pred glavnim spomenikom, pol ure pozneje pa še pred I. OŠ. V Bra-slovčah bo ob 11. uri, v Taboru ob 13. uri, v Gotovljah in Veliki Pirešici ob 10. uri.
pol ure kasneje v Petrovčah, v Vrbju ob 16.30, v Preboldu pa ob 17. uri. Na Vranskem bo spominska slovesnost v soboto ob 11. uri pri spomeniku na Gorici, kjer bodo obeležili 60 let, odkar je okupator ustrelil 174 partizanov. Na Rečici ob Savinji pripravljajo žalno slovesnost v nedeljo ob 9.30 pred spomenikom padlim borcem, ob 10. uri pa bo komemoracija na Ponikvi. 1\tdi na dan spomina na umrle, torej v ponedeljek, bosta dve komemoraciji, in sicer ob 9. uri na Gomilskem, ob 14. uri pa v Grižah.	US
Z OBČINSKIH SVETOV
Tudi v Taboru prodajajo delnice
TABOR - Svetniki so potrdili rebalans proračuna občine za letošnje leto, ki med drugim predvideva tudi prodajo delnic Banke Celje. Delnice Banke Celje so nekatere občine že prodale in za to se je odločila tudi občina Tabor. V Taboru imajo 55 delnic, trenutna cena je 100 tisoč tolarjev za delnico, vendar pa so svetniki menili, da bi se morda dalo iztržiti še več. Tako so sprejeli sklep, da bodo delnice prodali najmanj po 100 tisoč tolarjev za delnico, hkrati pa tudi niso določili datuma, do kdaj naj bi bilo to storjeno.
Redno plačilo za pluženje
TABOR - Svetniki so poslušali poročilo o zimski službi v lanski sezoni. Odločili so, da bodo tisti občani, ki sami plužijo ceste, letos dobili izplačani dve akontaciji, ob koncu sezone pa bo narejen obračun in izplačan bo še preostali del denarja. V lanski sezoni so namreč nekateri občani dobili plačane svoje storitve skoraj pol leta po tistem, ko so plužili prvi sneg. Prav tako bodo storitve nekoliko bolje plačane, saj bodo upoštevali višje cene naftnih derivatov.	ŠO
Turnšek bo gradil v Velenju
VELENJE - Na področju Trebuše, ob magistralni cesti Velenje-Celje, bo zrasel nov poslovno-trgovski center Tre-buša. Investitor bo celjsko podjetje Elektro Turnšek. Gre za večji kompleks, v katerem naj bi bile poleg trgovin tudi prostori za mirne dejavnosti. Ob izgradnji centra bodo na križišču pod odcepom za Gorico zgradili tudi novo krožno križišče, kar bo vsaj delno umirilo promet. Načrte za izgradnjo centra so na zadnji seji velenjskega sveta predstavili svetnikom, ki so zazidalni načrt podprli.	US
Preklicana izredna seja
Za minuli teden napovedane izredne seje občinskega sveta občine Radeče ni bilo, saj jo je župan Franc Lipoglavšek preklical, potem ko jo je svetnik LDS Franci Žohar, eden od šestih sklicateljev, protestno zapustil.
Šest svetnikov iz strank LDS, SMS, DeSUS in Nsi je sklicalo izredno sejo, ker je občinska uprava dala v objavo Odlok o proračunu občine Radeče za letošnje leto, še preden so ga svetniki sploh sprejeli. Po mnenju župana v tem primeru ne gre za izredne razmere, saj je bila napaka storjena zunaj občinske hiše, pri Uradnem listu, kjer niso upoštevali embarga objave. Čeprav je Franc Lipoglavšek sklicateljem predlagal, da se zadeva obravnava na redni seji, so vseeno sklicali izredno sejo. Ki pa je kljub vsemu ni bilo. Zaplet-
lo se je namreč že pred samim začetkom, ko se župan in svetnik Žohar nista mogla sporazumeti, kdo bo sejo vodil. Franci Žohar se je skliceval na 23. člen Poslovnika občinskega sveta občine Radeče, ki pravi, da svetnik lahko vodi sejo, če jo skličejo svetniki in ne župan. Ker pa po 21. členu Poslovnika osnovna pravica in dolžnost vodenja seje pripadata županu, jo je želel voditi le-ta. Svetniki so nato z glasovanjem odločili, da sejo vodi župan, s čimer se Žohar ni strinjal, zato jo je zapustil. Nihče od ostalih petih sklicateljev pa tudi ni hotel obrazložiti, zakaj so sejo sklicali, zato je župan obravnavo preložil na dnevni red redne seje, ki je bila včeraj. Kako se je zadeva razpletla, nam pred zaključkom redakcije ni uspelo izvedeti, je pa župan pred
včerajšnjo sejo dejal: »Računam, da se bodo svetniki vendarle opredelili, kdo med njimi bo dal uvodne obrazložitve in bo tudi pojasnil, zakaj je obravnava sploh potrebna. Prepričan sem, da so zadeve že povsem jasne in tudi, da mi zaradi tega ne pretijo nobeni disciplinski ukrepi.« Po njegovem gre pri vsej zgodbi le za nagajanje, Franci Žohar pa ima na vse skupaj drugačen pogled. »Če občina ne bi poslala odloka o proračunu na Uradni list preden smo ga sprejeli, ta odlok tudi ne bi bil predhodno objavljen. Poleg tega je župan storjeno napako skrival več mesecev. Če bi o napaki takoj obvestil občinski svet, bi bila stvar urejena, tako pa imam občutek, da nas svetnikov sploh ne potrebuje,« izpostavlja nekaj ključnih težav Franci Žohar.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Pokal za balinarke
Na državnem prvenstvu v balinanju, ki je bilo septembra v Solkanu, je ekipa laških upokojenk - balinark, zasedla odlično tretje mesto.
Darinka Erazem, Vida Kau-zer, Pavla Privšek in Dora Križnik so zmagale že na med-društvenem tekmovanju v celjski regiji in se zato udeležile državnega prvenstva. Balinarke pridno trenirajo dvakrat na teden na lastnem balinišču ob domu upokojencev v Laškem. Osvojeno tretje mesto je zares lep uspeh, zato je nanje še posebej ponosen tudi Matevž Kolar, predsednik Zveze društev upokojencev občine Laško in vodja ekipe, ki upa, da ta uspeh ni bil tudi zadnji. Sicer pa je bilo tekmovanje naporno, saj so ga pri-" po vseh državnih pravi-
Na državnem prvenstvu v balinanju so laške upokojenke (od leve: Vida Kavzer, Dora Križnik, Pavla Privšek in Darinka Erazem, ob njih tudi vodja ekipe Matevž Kolar) zasedle odlično tretje mesto in se domov vrnile s pokalom.
Jubilej podjetja z 860 zaposlenimi
Obrtniki Območne obrtne zbornice Laško so v petek na slavnostni prireditvi proslavili 25 let delovanja. Ob tem so 22 obrtnikom podelili bronaste plakete in priznanja za deset let neprekinjenega obratovanja in šestim obrtnikom srebrne plakete in priznanja za dvajset let dela.
Ob jubileju jim je čestital in podelil spominsko priznanje tudi predsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek in dodal, da ima trenutno zbornica dvojno poslanstvo: zaščita obrtnikov pred sindikati ter nuđenje dobrega podpornega servisa obrtnikom. Obenem je obrtni-
kom Francu Camlohu, Andreju Klezinui in Ani 1\išek za petindvajset let delovanja in sekretarki OOZ Laško Andreji Roje podelil priznanja slovenske obrtne zbornice;'! predsedniku Območne obrtne zbornice Laško I Štefanu Grosarju pa poleg priznanja še plaketo.
Obrtniki v Sloveniji zaposlujejo petino aktivnega prebivalstva in ustvarijo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda. Obrtniki v laški in radeški občini v 345 obratovalnicah zaposlujejo 860 delavcev, in sicer največ v gradbeni in gostinsko-živilski dejavnosti.
RP
General Lipič v Laškem
Minuli teden je bil v Rečici pri Laškem na obisku general major Slovenske vojske Ladislav Lipič. Kajpak ne brez razloga, saj je lani ustanovljenemu Društvu za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije pomagal razviti nov prapor, s katerim bodo odslej še raje stopah po poteh nekdanjih borcev XIV. divizije.
Trenutno je v društvu, ki ga vodi predsednik Marko La-movšek, že 140 članov, pri čemer se vsako leto pohoda udeleži približno 180 pohodnikov, ki v treh dneh prepreša-čijo pot od Sedlarjevega do doline Gračnice. Letos se je to
zgodilo že desetič v samostojni Sloveniji.
Ob razvitju prapora je društvo pripravilo v Sindikalnem domu v Rečici bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Pihalna godba Laško, tercet Domima s Kozjanskega, duo Kati, ki ga sestavljata sestri Katja in Tina Anderlič iz Celja, zbranim pa so spregovorili general Ladislav Lipič, Rudi Simčič v imenu skupnosti borcev XIV. divizije. Roman Mavri v imenu Krajevne organizacije ZB Laško in ustanovni član društva ter župan občine Laško Jože Rajh, ki je poudaril, da je ponosen, da živi ravno v občini, kjer so med
prvimi začeli s pohodi in s tem ohranjanjem spomina na nekdanje borce.
Na prapor, ki ga je general Lipič predal predsedniku društva Marku Lamovšku, so pripeli kar 14 trakov, ki so jih prispevali Ministrstvo za obrambo' RS, Občina Laško, Radeče, Šentjur, Podčetrtek in Sevnica, Komunala in Zdravilišče Laško, Roman Plank, Krajevna skupnost Laško, 00 ZSČ Laško, KO ZB in udeležencev NOV iz Sevnice, Območno združenje RK Laško in Območna organizacija ZB in udeležencev NOB iz Celja, krasi pa ga še 37 zlatih in 19 srebrnih žebljičkov.
MOJCA MAROT'
PREDST. CEUE, LAVA 7e
VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO PVC, ALU OKNA, VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI, STEKL. FASADE
Tel.: 03 425 49 38 Fax: 03 425 49 39 GSM: 051 343 225
www.aluminii-moiital.si |
ROGAŠKAS. KOZJE * BISTRICA OB S.
TRI SREBRNA DOŽIVETJA
ADAMAS
Celje, Ljubljanska 10 J Žalec, Šlandrov trg J2J Celje, Linhartova 16 J
ča z dela v Banki Celje, kjer je zaposlen (Banka Celje je v svojem jubilejnem letu izdatno pomagala pri izidu njegove knjige).
Prav tako kot pisanje so mu pri srcu dolgi sprehodi po Boču in Donački gori, po poteh brez markacij, pravega cilja. Tam se porodi marsikatera zamisel. Morda se je tudi o njegovi peti knjigi, ki že nastaja.
BRANE JERANKO
Zadnja brez vode
Hišica Kunstove Mare v Podsredi je ena zadnjih stanovanjskih hiš v občini Kozje, ki še nima tekoče vode. Po zagotovilu župana Andreja Kocmana se bo z dobrodelnimi akcijami to zgodilo v naslednjih šestih mesecih.
Kljub temu, da se dobrodelnega koncerta v dvorani gasilskega doma v Kozjem ni
udeležilo veliko ljudi, predstavlja akcija uspešen začetek del pri napeljavi vodovoda. Večje zneske so prispevali KO RK Kozje, Kozjanski park in Srečko Gobec, nastopajoči, ki so pripravili zanimiv program, so se odpovedali zaslužku, v dobrodelno akcijo pa se je vključil tudi velenjski Veplas, ki bo Kun-stovi Mari plačal vozovnico.
ko bo obiskala hčer Tanjo v nemškem sanatoriju. Kunsto-va Mara je bila nad dobrodelno akcijo, ki bo pripomogla, da bo spomladi v njeno hišo pritekla zdrava pitna voda, ganjena, pobudniki pa v prihodnje pričakujejo tudi pomoč ostalih, ki se tokrat iz različnih vzrokov niso vključili v akcijo.
TV
Likovna trgatev
" Osnovna šola v Bistrici ob Sotli je pripravila otroško likovno kolonijo Trgatev 2004, štiriindvajseto po vrsti, na kateri so sodelovali učenci trinajstih osnovnih šol z mentorji in akademski slikar Peter Krivec iz Kozjega.
-•Učenci bodo izdelke razstavili v Bistrici ob Sotli 22. novembra ob dnevu izgnancev. %jboljša dela bodo nagrajena in razstavljena v osnovni šoli. Ravnatelj bistriške osnovne šole Jože Uršič je z letošnjim izkupičkom likovne kolonije zadovoljen, pri čemer se že 'Jkvarja z novo akcijo, obnovo stare šolske stavbe iz leta 1895. S pomočjo 200 milijonov tolarjev ministrstva za šolstvo se bo obnova začela prihodnje leto. V stavbi bodo uredili pet uftlnic za potrebe prvih razredov devetletke in med staro in novo šolo zgradili vezni hodnik.	TV
Od leve župan Andrej Kocman, ansambel Unikat (Davor Pušnik, Špela Žafran, Luka Polenšek, Marko Plaznik), Dušan Preskar in Marjan Marinšek, spredaj 86-letna Kunstova Mara
Bančnikov ustvaijalni izbruh
f .	Četrta knjiga Franca Branka Janžka iz Rogaške Slatine
".»Gotovo je praznik, ko v knjižnici predstavimo novo knjigo, še posebej, če jo je napisal domačin.« Tako je direktorica Knjižnice Rogaška Sadna Metka Kodrič začeli literarni večer v tamkajšnjem kulturnem domu, kjer so predstavili novo knjigo črti c Franca Branka Janžka.
Knjiga Bolj kot odhajam, bolj se vračam je prikaz nekdanjega kmečkega življenja pod Bočem, kot so ga poznali vvasi Sveti Florijan (bivše Stoj-no selo). Spomin nanj vse bolj bledi, zato se je Janžek odlo-61. da ga bo predstavil sodobnikom in zanamcem. V knjigi, ki je predvsem spomenik njegovim staršem, so zgodbe, ki jih je slišal od starih ljudi.
Kot je povedala povezoval-ka večera slatinska kulturna delavka Erna Ferjanič (ki je sodelovala tudi pri izidu knjige), izhaja Janžek iz trdne kmečke družine, kjer je bil deležen stare kmečke vzgoje. V knjigi je veliko opisov iz življenja njegovih staršev iz Svetega Flori-|ana, še posebej matere, očitno z navdihom pri Cankarju. Knjiga je tako obenem spomenik kmečkim ženskam, ki so od nekdaj garale od jutra do večera.
Nova Janžkova knjiga je že njegovo četrto delo v zadnjih
Z javne predstavitve nove knjige črtic avtorja Franca Branka Janžka v Rogaški Slatini. Na fotografiji z direktorico knjižnice Metko Kodrič in kulturno delavko Emo Ferjanič.
letih. Začelo se je s kroniko domače vasi Sveti Florijan, ki ji je botroval zapis o tej vasi, v nekem starem koledarju. Janžek je ugotovil, da domačo vas slabo pozna, zato se je poglobil v njeno preteklost. Opravil je zahtevno delo, saj je šolska kronika med vojno zgorela, v župnijski je malo uporabnih podatkov.
Sledila je knjiga črtic o življenju Goroncev, kot so poimenovali prebivalce na višjih legah pod Bočem. Lani, ko so čebelarji Rogaške Slatine praz-
novali 80-letnico društva, je izšel še njegov čebelarski zbornik. Franc Branko Janžek je namreč po očetu nasledil navdušenje nad čebelarjenjem in je bil več kot desetletje tajnik društva.
Čeprav se Janžek med pisanjem in osebno vse bolj vrača v domači Sveti Florijan, živi v bližnji Rogaški Slatini. V Flo-rijanu je živel vse do odhoda v Ljubljano, kjer je študiral novinarstvo, nato je bil v prestolnici z družino več kot eno desetletje. Piše zvečer, ko se vra-
Obnovljen vodnjak
Vaški vodnjak ob cerkvi sv. Urha v Lesičnem so obnovili z denarjem javnega razpisa Heliosa za obnovo krajevnih zanimivosti.
Projekt obnove vaških vodnjakov, v katerem sodeluje tudi ministrstvo za okolje, traja že pet let. Vodnjak je bil v uporabi do leta 1972, ko je voda iz njega pomenila glavni vir za mnoge domačine, saj so jo uporabljali za gospodinjstvo in kmetijstvo. Vodnjak je bil tudi zbirališče krajanov za razne medsebojne pripovedi. Obnove opuščenega vodnjaka iz začetka prejšnjega stoletja so se lotili lani, ko je velika suša dodobra osušila vodovode. Spomnili so se na vodnjak, ga obnovili in zdaj imajo na voljo dodatno pitno vodo. Vodnjak je v okras kraju, v katerem so tudi cerkev sv. Urha, redko stebrasto znamenje sedečega Kristusa in etnološko zaščitena hiša, ki jo bo obnovil Kozjanski park, saj ta del sodi v njegovo območje.
Mimo vodnjaka vodijo različne poti, namenjene pohod-nikom in kolesarjem ld se bodo lahko zdaj tudi odžejali in spočili.
Helios je ob 80-letnici delovanja objavil tudi natečaj, v katerem se šolarji in dijaki potegujejo za milijon tolarjev nagrad. Prejeli jih bodo tisti, ki bodo napisali najboljše naloge o vodi.
TONE VRABL
VOJNIK ] SL. KONJICE)
NOVI TEDNIK
Bogastvo drugačne ustvarjalnosti
V	teden vseživljenjske-ga učenja se je aktivno vključilo tudi društvo Vizija iz Slovenskih Konjic, Skupaj s kulturnim društvom konjiških likovni-' kov in v organizaciji He-de Vidmar Šalamon so pripravili dve razstavi, ki sta sad ustvarjanja ljudi z invalidnostmi.
V	avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah so tako v petek odprli najprej razstavo ročnih del, med katerimi prevladujejo izdelki iz čipke ter voščilnice, zvečer pa še razstavo likovnih del Branka Martina Rupnika z Ljubnega ob Savinji. Kot je poudarila predsednica društva Vizija Juli jana Kralj, so obe razstavi pripravili v tednu vseživ-ljenjskega učenja predvsem zato, da opozorijo na nujnost nenehnega izobraževanja. Ravno to invalidom omogoča novo kakovost življenja. Da ta lahko dosega zavidljivo raven, je v svojem nagovoru poudaril likovni pedagog Arpad Šalamon. Za Branka Martina Rupnika je dejal, da ima k redko kateri človek tolik<| poguma in veselja do ustvarjanja. Njegova dela, ki jih krasi odlična risba in dobro urejen likovni prostor, odsevajo avtorjev pogled na svet, pogled, ki je tudi zaradi privezanosti na invalidski voziček drugačen. Da se lahko od te drugačnosti vsi veliko naučimo, pa je bila vodilna misel konjiškega župana Janeza Jazbeca.
Večer so s pesmijo, ki so se ji pridružili vsi zbrani, zaokrožile pevke z Dobrave pri Zrečah. MBP
NA KRATKO
Rošada v vrhu
SLOVENSKE KONJICE
Člani sveta Krajevne skupnosti Slovenske Konjice so na zadnji seji sprejeli pobudo svojega predsednika Božidarja Punčuha in na njegovo mesto izvolili dosedanjo podpredsednico, nedavno upokojeno Marto Šmalc. Božidar Punčuh je zdaj podpredsednik.
Komemoracije
SLOVENSKE KONJICE -
Komemoracija bo na pokopališču pri spomeniku padlih partizanov v petek, 29. oktobra, ob 10. uri. Istočasno bodo položili tudi vence k spomeniku žrtvam NOB na novem pokopališču v Zrečah.
V kraljestvu jabolk
Zanimiva razstava v Novi Cerkvi o sortah jablan - Dobrote iz jabolk
V Novi Cerkvi, kjer so znani po zanimivih razstavah, je od sobote na ogled razstava z naslovom Ohranimo stare sorte jablan, ki med drugim spominja na nekoč znane drevesničarje iz širše okolice Vojnika.
Na ogled je v zanimivem okolju Slomškove kapele, kjer je predstavljenih približno štirideset sort jabolk, skupaj z njihovimi opisi. Vse od starega, dobrega bobov-ca in božičnice do novejših mutsuja, zlatega delišesa in številnih drugih.
Zamisel za nevsakdanjo sadjarsko razstavo se je porodila pozimi, kot rezultat pogovora med tremi agronomi, tesno povezanimi z Novo Cerkvijo: med domačinko, diplomirano inženirko Janjo Kline, ki se na delu v Ljubljani posveča varstvu rastlin nasploh ter dvema doktorjema znanosti, prof. dr. Danico Matek-Dubravec ter prof. dr. Ivom Dubravcem. Oba sta bila dolgoletna profesorja agronomske fakultete v Zagrebu ter ohranjata na svoji zemlji v Novi Cerkvi veliko starih sort.
Klinčeva se je nato povezala s prizadevnim Turističnim društvom Nova Cerkev (pod vodstvom profesorice Lee Sreš), ki je vključilo v priprave svoje člane ter druge krajane. Nastala je razstava, ki bi je bili veseli celo v velikih mestih. Med njeno sobotno otvoritvijo so bile pred razstaviščem postavljene stojnice z vsemi mogočimi jabolčnimi dobrotami članic TD ter aktiva kmečkih žena. Vse od čežanovega peciva, jabolčnega mafina, jabolčnega peciva, polnjenih jabolk, sadnih krhkov z jabolki in podobnih dobrot, ki so jih lahko obiskovalci brez plačila poizkusili. Na posebni stojnici se je predstavilo tudi sadjarsko podjetje.
Odmevna razstava Ohranimo stare sorte jablan v Novi Cerkvi bo na ogled vse do nedelje, 31. oktobra opoldan.
Zelo zanimiv je bil prav tako otvoritveni kulturni program, ki so ga pripravili otroci iz Šol v Novi Cerkvi in Socki ter iz vojniškega vrtca. Pri
sodelovanju s Turističnim društvom Nova Cerkev, ki ga vodi profesorica Lea Sreš (na fotografiji).
vsem skupaj se je župan Beno Podergajs zahvalil Novi Cerkvi za zanimive prireditve ter pester utrip kraja nasploh.
Po otvoritvi razstave so nadaljevali v bližji dvorani
s predavanji strokovnjakov o pomenu travniških sadovnjakov, slovenskem sadnem izboru skozi zgodovino, starih slovenskih hruškah ter o kritičnih pogledih na slo-
vensko sadjarstvo. Predavanja so pripravili profesorji iz treh različnih kmetijskih fakultet.
BRANE JERANKO
Štipendistki likovnih prijateljevanj
V Slovenskih Konjicah bodo nocoj s slovesno podelitvijo dveh enoletnih štipendij, podpisom organizacijske pogodbe in priložnostnim programom, ki ga pripravlja vseh 14 dosedanjih štipendistov, končali X. Likovna prijateljevanja. Štipendijski odbor X. Likovnih prijateljevanj, ki ga sestavljajo letošnji kupci vin posebne polnitve Zlatega griča, je med desetimi kandidati izbral Zrečanko Sašo Kotnik, absolventko Visoke šole za zdravstvo, in Kristino Hojnik iz Spodnjega Grušovja pri Slovenskih Konjicah, študentko tretjega letnika Filozofske fakultete v Ljubljani.	MBP
Žur pod goro za igrala
Osnovna šola Pod goro v Slovenskih Konjicah je že pred tremi leti oblikovala poseben sklad, ki ji omogoča nakup dodatne, nadstandardně opreme.
Večino denarja, ki so ga doslej porabili predvsem za nakup računalniške opreme in vzpostavitev sistema, pridobijo z dobrodelno zabavno glasbeno prireditvijo Žur pod goro.
Letošnja, ki je bila v Športni dvorani Slovenske Konjice v petek, je pritegnila več kot 1.300 obiskovalcev. Poleg programa, v katerem so nastopili učenci šole in v nadaljevanju duo Yo-Zo, jih je pritegnil predvsem dobrodelni namen prireditve. Letošnji izkupiček (z vstopnicami in prispevki sponzorjev so zbrali več kot 1,1 milijona tolarjev) bodo namenili za ureditev šolskega otroškega igrišča.	MBP
d Šalamon ob zmagoval-
nem plakatu iz Osnovne šole Ob Dravinji, ki ga je naslikala Veronika Hohler.
Otroci ustvarjali za mir
Na 17. mednarodnem Lions likovnem natečaju z naslovom Dajmo miru priložnost letos sodeluje tudi Lions klub Konjice.
S tem natečajem želijo otroke vzpodbuditi k razmišljanju o miru in sožitju med ljudmi. To je tudi priložnost, da otroci povedo, kaj jim mir pomeni. Konjiški otroci - sodelovali so učenci 5. razredov osnovnih šol Ob Dravinji in Pod goro - so to priložnost dobro izkoristili in se pridružili približno 350 tisoč otrokom po vsem svetu, ki vsako leto sodelujejo v natečaju, oktober 2004 -
Kot je v ponedeljek na sklepni slovesnosti ob razstavi 48 plakatov poudaril klubski likovni koordinator Arpad Šalamon, je bilo med 104 nastalimi deli kar težko izbrati najboljše. Posebna komisija se je vseeno odločila za po pet plakatov z vsake šole, med katerimi je izbrala zmagovalca. Med plakati iz Osnovne šole ob Dravinji je to delo Veronike Hohler, iz osnovne šole Pod goro pa skupinsko delo Mitje Kloko-čovnika, Blaža Hrovata in Deniza Blazinška.
MBP
OCENJUJEMO
Prepričljivi Maister trio
Društvo ljubiteljev umetnosti Celje je 15. oktobra v Narodnem domu v Celju organiziralo izjemen koncert tria klarinetov pod imenom Maister trio y sestavi Slavko Kovačič, Jurij Hladnik in Bojan Logar.
Koncert so začeli s Kummer-jevo skladbo Dio opus 59, ki v vseh treh stavkih ponuja izvajalcem možnost, da se izkažejo v vsej virtuoznosti, kar jim je tudi uspelo. Po prepričljivem začetku je sledila skladba francoskega skladatelja Sem-ler-Colleryja Terzetto, s katero pa so klarinetisti pokazali úse prvine kakovostnega poustvarjanja, torej odlično uigra-nost, dinamično niansiranje, muzikalnost, tehnične bravure...
Program so nadaljevali z delom slovenskega skladatelja ïampleta Maj 33, ki je bila napisana prav za Maister trio. Skladba je ponudila drugačen barvni spekter, saj je napisana za dva B klarineta in bas-klarinet, ki so ga izvajalci tudi zelo vešče izkoristili. Po pre-tnoru je trio nadaljeval s Prinčevo skladbo Uio s tremi stavki, " katerih skladba prehaja od
furioznega začetka preko melanholičnega adagia v tango, v katerem je skladatelj uporabil znane motive iz Bizetove opere Carmen in Ravelovega Bolera s prepletanjem igre vseh treh - Es, B, Bas - klarinetov, kar je v akustični dvorani Narodnega doma prišlo še bolj do izraza. Sledila je Gaa-lova skladba Pseudo fuga, izjemna skladba z raznovrstno artikulacijo, ki so jo izvajalci dosledno izvajali in ponovno v zreli interpretaciji prepričali z virtuoznim zaključkom. Nato so izvedli Araujovo Um Corinho de Aldeia, kjer so pokazali sposobnost hitrega prilagajanja na lahkotnejšo zvrst, saj skladba vsebuje elemente jazza, ki pa jih člani Maister tria izvajajo prav tako prepričljivo kot klasične. Za zaključek večera so mojstri izbrali Cutrisove Three Klezmer Trios, židovske plese, ki vsebujejo poseben način igranjazglissandi in različnimi okraski, v katerih so izvajalci pričarali sproščeno atmosfero in še zadnjič navdušili z zrelo, uigrano in prepričljivo interpretacijo.
JURE KRAJNC
Razstava osemdesetletnice
V Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo danes, v četrtek, ob 19. uri, odprli pregledno razstavo del Darinke Pavletič Lorenčak, s katero obeležujejo slikarkino 80-Ietnico. Razstava bo na ogled do konca novembra.
Darinka Pavletič Lorenčak, ki pripada starejši generaciji slovenskih slikarjev, je študirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost v razredu prof. Gojmirja Antona Kosa in nato vse do upokojitve delala kot likovna pedagoginja. Na razstavi bodo predstavljena dela, ki jih je slikarka ustvarila na začetku svoje umetniške poti in so zaznamovana s trpko bolečino izraza, hrepenenja in spomina ter sodobnejša, v katerih se je nekdanja barvna in slikarska dramatika prelevila v lahkotno in sijočo barvno skalo, v igrivo podobo spreminjajočih se odtenkov narave.	BA
90,6 95,1 95,9 HOj
Št. 43 - 28.
S knjigo na vlak
Ste minuli teden med vožnjo z vlakom doživeli kaj nevsakdanjega? Se sprašujete, kaj je pomenilo vse tisto branje v kupejih in čemu razne prireditve na železniških postajah?
Po vsej Sloveniji je namreč potekala zanimiva akcija Branje na vlakih, ki so jo ob Tednu vseživljenjskega učenja skupaj s Slovenskimi železnicami pripravili člani bralnih študijskih krožkov, katerih idejna vodja je Man-ca Košir. K akciji so se pridružile tudi nekatere ustanove in društva na Celjskem. Na celjski železniški postaji so dijaki Srednje strokovne in poklicne šole Celje v sredo
potnikom delili gradivo s pesmimi celjskih avtorjev in na ta način širili bralni virus med ljudmi. V četrtek in petek so za bolj pestro vožnjo z vlakom z dvema prireditvama poskrbeli člani študijskega krožka Razvoj turizma v Što-rah. Na relaciji Štore-Zida-ni Most so potnike zabavali z improvizacijsko igro Muca copatarica. »Vagoni so se dobesedno tresli od smeha! Po navdušujočem odzivu sodeč, sploh ne bi bilo slabo, če bi takšna potujoča gledališča potnike na vlakih zabavala pogosteje,« ugotavlja mentorica študijskega krožka v Štorah Ana Jasmina Oseban. V petek so na želez-
niški postaji v Štorah priredili tudi Ognjeni performans ob interpretaciji pesmi Tomaža Šalamuna.
Za pestrost in dobro voljo pa je poskrbelo tudi preko devetdeset članov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. V petek dopoldne so se z vlakom pripeljali v Celje, tu obiskali osrednjo celjsko knjižnico, nato pa so na železniški postaji ob igranju, prepevanju in kleklanju potnikom delili knjige Mohorjeve družbe. Mladinske knjige, nekaj pa so jih prispevali tudi sami člani velenjske Univerze za III. življenjsko obdobje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Najbolj ga pihnejo Velenjčani
Ta konec tedna je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega potekalo 2. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Slovenija 2004, na katerem so pihalci Pihalnega orkestra premogovnika Velenje znova dokazali, da jim gre pihanje odlično od ust, saj so prepričljivo zmagali in tako prejeli zlato priznanje s pohvalo. Tekmovanja se je udeležilo 12 pihalnih orkestrov iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Velenjčani so za svoj nastop prejeli še posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Srebrno priznanje si je prislužil pihalni orkester iz Šoštanja.	BA
Večer s slovenskimi filharmoniki
Banka Celje in Mestna občina Celje sta minulo soboto ob 140-letnici delovanja banke organizirali koncert Slovenske filharmonije. Pod vodstvom dirigenta Georgea Pehlivaniana je filharmonija Cel jankam in Celjanom dala nepozaben glasbeni večer, ki pa je bil, žal, premalo opažen.
Filharmonija je z mladim koncertnim mojstrom Jane-
zom Podleskom odigrala dela, ki smo jih lahko slišali že na njihovem modrem in oranžnem abonmaju. V prvem delu so odigrali Uverturo k operi Rienzi Richarda Wagnerja in Koncert za flavto in orkester, ki ga je Milko Lazar napisal posebej za solo flavtista Slovenske filharmonije (in tudi solista na koncertu) Mateja Grahka. V drugem delu je Unionsko
dvorano napolnila glasba Petra Iljiča Čajkovskega. Filharmoniki so odigrali Simfonijo št. 4 v f-molu, nad katero je bila celjska publika tako navdušena, da je premor med prvim in drugim stavkom nagradila z bučnim aplavzom. Očitno bo treba v Celje pripeljati še več takih, mimogrede zastonj, glasbenih poslastic.
ŠO, foto: AŠ
Vaš nov izziv!
V razvejano mrežo poslovnih enol po Sloveniji vabimo prodorne, odločne, urejene in k uspehom naravnane
zavarovalne zaatopnike
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
KRALJESTVO MORSKEGA PSA
90 min., (Shark Tale), družinska
Režija: Bibo Bergeron, Vicky Jenson
Igrajo (glasovi): Will Smith, Robert De Niro, Renée Zellweger, Angelina Jolie. Jack Black
Če izpolnjujete pogoje:
Ena od slik s skorajšnje razstave v rokah slikarja Gorana Horvata na domačem vrtu: Jezus moli na Oljski gori
Zlato Jabolko izpod hrastove
Nova zaveza slikarja Gorana Horvata - Podoba, beseda in resnica
Domovanje umetnika, slikarja Gorana Horvata, se zdi kot majhen gradič, skrit v zatrepu gozda ob rečici Nizka v vasi z istim imenom, pri Rečici ob Savinji. Za debelimi hrastovimi vrati vrta se odpira pogled na drevje, zasajeno grmičevje in cvetje, zelenje in stezice, kar daje že na prvi pogled slutiti, da v gradiču živijo ljudje, ki jih druži ljubezen do narave in ljudi. Za vrati vrta so še ena manjša vrata. Na široko odprta vabijo v sanjski, mistični in resnični svet. Za njimi živi Goran Horvat s soprogo Marijo, zaslužno za »tri vogale« prijetnega doma, in hčerkama, dvojčicama Mirjam in Barbaro, študent kama medicine in pedagoških ved.
Ko so skupaj, so družina. Ko je Goran sam v svojem svetu, je umetnik. Za nas je odškmil še ena vrat ca: v svojo umetniško dušo. V neskončno in fantazijsko potovanje. Naj se začne...
Navdih
Goran je že kot majhen deček navdih dobii pri očetu, Jožetu Horvatu - Jakiju, znanem in uveljavljenem slikarju. »Res, popotnica za vse življenje, a hkrati trnova pot do uspeha, iskanje lastne umetniške podobe in uveljavitve,« povzame minula leta Goran Horvat, zavedajoč se, da je njegova umetniška pot že vrsto let tudi jasno oblikovana. Prepoznavna in samo njegova. »Očeta zelo spoštujem. Kot človeka in kot umetnika,« pravi slikar v zrelih letih (pri-leto se bo srečal z abraha-z lastno vizijo. Slikar, ki je Tako
želel oče, ki je sicer vselej spod-sinova umetniška nagnjenja, je Goran velik del otroštva pre-«« z njim v ateljeju. Tako se je nenazadnje odločil tudi Goran sam.
Po Stari zavezi še razstava in knjiga Nova zaveza
A otroštvo ob očetu je bilo več kot dovolj za slikarski navdih. Za prve risbe. Nekatere so bile objavljene v časopisu že pri Goranovih osmih, devetih letih. Kot na primer risba z naslovom Konj mojega ate-ka ali leto kasneje (1964) - tudi v časopisu Pavliha - risba Mučenje zmaja. Obe sta neverjetno ljubki in otroško topli ponovno ugledali luč sveta in prišli med ljubitelje umetnosti v uvodu zajetne knjige Risbe 1963-1996. Izšla je .pri Zavodu za kulturo Mozirje. V njej je predstavljenih kar 361 risb Gorana Horvata. Obsežen opus, ki z različnimi preprostimi in vsakdanjimi naslovi vodi gledalca, ki lista po debeli knjigi, v svojevrstno galerijo risb.
Goran Horvat je od tistih otroških in mladeniških let, ki jih je prebil skupaj z očetom, od katerega se je veliko naučil, a je vedel, da se mora izviti iz mogočne hrastove sence, ustvaril veliko umetniških del, se z njimi potrdil in uveljavil na lastni poti, čeprav je z očetom tudi večkrat raz-
stavljal. To so slike različnih, pogosto zelo velikih formatov, posamične ali iz opusov, nekatere varno spravljene v depojih in tiste, ki nastajajo sproti, vsak dan, živijo z njim, z njegovo družino in ljudmi, s katerimi se druži. Z njimi živi. So del njegove družine. So njegova velika ljubezen. Vselej svež navdih. So sad njegove neizmerne domišljije, ki kar vre iz njegove duše, pljuska na površje in se udejanja v barvah na plamu toliko časa, da se končno kot zlato jabolko, ki zaradi prevelike teže pade z drevesa, izlušči kot sad njegovega srca. »Čas je tisti, ki mu prinaša sadove, zlasti Čas, ki ne priznava potrdil o umetnosti. In to je prav, ker umetnik se rodi,« o sinovi umetnosti razmišlja oče, kar je tudi zapisal na zavihek knjige risb.
Čas
Minevala so leta in premosoraz-merno s časom, ki je tekel kot voda v Nizki, so nastajala nova in nova dela. Vrstile so se razstave. »Vse bolj mi je bilo jasno, da želim pokazati svoj odnos do vsega tistega, kar nas obkroža: do fantazijskega, sakralnega, abstraktnega, interpretacij in celo že do narisanega,« se ozira na prehojeno, nič kaj z rožicami posuto pot Goran Horvat. Čas je, kot mu je prerokoval že oče, res naredil svoje. Iz prvih likovnih poskusov, iz katerih je neizogibno vel učiteljev veter, so se odpirale vedno nove možnosti. Širila so jih tudi znanja, nabrana po študijskih poteh po Evropi, kamor nikoli ni odšel brez pisala in risalnega bloka. Nekaj let (1980-1986) je delal v Smeltu. »A ves čas sem vedel, da bom slikal!«
Ko je bil leta 1986 sprejet med svobodne kulturne delavce Republike Slovenije in v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov, je
to pomenilo: več slikati. Slikati od zore do mraka. In razstavljati. Od prve razstave leta 1973 se jih je do danes zvrstilo več kot sto. Veliko jih je še pred njim.
V tem času so nastale slikarske interpretacije velikih literarnih predlog, kot so Sveto pismo, Dante, W. Shakespeare... Po Stari zavezi, razstavi leta 1996 v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani in knjigi Stara zaveza je zdaj tik pred izidom knjiga z novim opusom, Nova zaveza. In razstava, ki bo prav tako v Ljubljani. Čas bo pokazal, kdaj bo tudi v Celju odprl kakšno razstavo.
Medtem bo, tako kot se je že davno odločil, slikal in slikal. Umetnine, ki so nekomu všeč, ki jih nekdo občuduje in jih označuje za zlato jabolko, spet drugim niso in ne bodo pogodu, se zaveda umetnik. A sam pravi, da mora biti umetnina tudi za oko, da je sliko treba videti, četudi vsakemu gledalcu po svoje, s svojo domišljijo. Zato se k sodobni umetnosti nikoli ni nagibal, a je ne zanika, saj je všečna drugemu krogu ljudi in kritikom. Priznava, da se njegov pogled na slikarstvo v marsičem loči od pogleda kolegov z likovno izobrazbo. Zato se mora pri svojem delu zanesti na prirojen dar, nabrane izkušnje s potovanj in na formalno tehnično izobrazbo. Rezultat vsega so slike, njegov prepoznaven pečat.
Podoba
Da je ustvaril obséžen opus v 300 slikah na platnu, kot hommage Bibliji, je najprej preštudiral veliko knjig. Ne samo Sveto pismo, tudi mnogo drugih literarnih del.
Razstava v Ljubljani, v galeriji Družina na Krekovem trgu, prve dni novembra in izid knjige Nova zaveza bosta znova zrcalili njegovo umetniško dušo. V uvodu knjige bodo zapisane besede akademika dr. Jožeta Krašovca. Med drugim, bo: v knjigi, ki je že v tiskarni, k umetnikovemu novemu opusu pisalo: »... Pričujoča knjiga prinaša večino tem Svetega pisma Nove zaveze v slikah in ustreznih besedil Svetega pisma, ki jih je izbral Marjan Peklaj. Povezovanje slike in besede narekuje človekova narava sama ... Izrek na začetku Svetega pisma, da je Bog ustvaril svet, ki odraža njegovo veličanstvo, človeka pa je ustvaril po svoji podobi, je ne-
nehna spodbuda za takšno povezo-vanje. Nova zaveza prinaša dodatno osnovo s pričevanjem o učlovečenjy. Božje besede v osebi Jezusa Kristu, sa, ki odraža prapodobo Boga samega do te mere, da človekovo hrepe-nenje usmerja v območje onkraj vseh podob...« Ravno slednje so prevzele Gorana Horvata do tolikšne mere, da jih je moral izluščiti iz globine svoje duše s kontrasti na slikah. Ko| v podobah Svetega pisma, kjer so pogosti kontrasti, po besedah dr. Jožeta Krašovca »svetloba in tema, voda sredi oaz in puščava, tišina in hrup, oče in mati, starši in otroci, ženin in nevesta...«
Iz svetopisemskih pripovedi se» slikarjev svet prikradejo domišljij, ski prizori, uvid v prihodnost, slutnje človeškega srca, vezane na men talno podobo.
Goran Horvat se je v svojem domišljijskem slikarstvu, v katerem zna izraziti bistvo stvari in dušo človeka, neodvisno od časovne in prostorske določenosti, stopil s svetom, ki pušča dovolj prostora sanjam in podobam. Toliko, da se v njem lahko nagnetejo še misli, stkane v besede ali verze. Napisal je tudi nekaj pesmi, ki so bolj redke, neznane ... So usedlina njegovega doživljanja sveta, slikarstva, vesolja in življenja umetnika ob Nizki. Kot verz Po Bibliji (O kritikih): Vprašajo me kritiki, kaj bo še po Bibli-jiyRečem jim, da še ne vem, a živel bom še predno umrem.
Kritiki ne morejo mimo njegovih obsežnih slikarskih del in opusov, čeprav ga pogosto radi spregledajo in mu s tem naredijo krivico. A mož zrelih let na vrhuncu umetniških moči, ki je samonikli umetnik postal s trdim delom in z bojem za potrditev lastne poti ob dominantnem očetu, si to vsekakor zasluži. Ali pa bo moral spet počakati, da se bodo znova uresničile očetove preroške besede: »Čas je tisti, ki prinaša sadove. Ker umetnik se rodi.«
Z bližnjim velikim dogodkom v Ljubljani, razstavo in s knjigo Nova zaveza, bo na ogled nova podoba o slikarju. Ljudem bo gotovo všeč. Goran Horvat pa slika za ljudi. In jim mnogo tudi daje. »Za oči in dušo,« doda. Tako bo tudi po tem velikem dogodku. In Nizka bo mir-, no tekla naprej ...
MATEJA PODJED
Slika velikega formata z letnico 2004: Tema ob Jezusovi smrti II
Podeželje očaralo mesto
Prijazen zaključek razvojnega programa podeželja štirih občin
S privlačno ponudbo na ar petnajstih stojnicah, ki o jih postavili minulo sre-
0	na Glavnem trgu v Ce-ju, se je v mesto naselilo odeželje. Šlo je za zaklju-ek uvajalne faze razvojne-
1	programa podeželja, ki o ga občine Celje, Vojnik, Laško in Štore zaupale imetijsko gozdarskemu lavodu Celje.
»Namesto dolgočasne pri-editve v Narodnem domu mo se odločili za predstavi-fv dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v štirih občinah v testnem jedru in tako na zeli plastičen in upam tudi prikačen način predstavili, kaj Be lahko ob svoji redni delavnosti ponudijo na kmeti-|ah,« je razloge za prireditev opisala Mojca Krivec iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. Prav ona je glavna křivka za izvrstno in živahno prireditev, ki je minulo sredo razgibala mestno jedro. Cilj zdaj zaključenega pro-Beta je bil, da bi spodbudili bietije k razvoju dopolnilnih dejavnosti, ki jih vidijo zlasti »turizmu, kulinariki, ekološ-fem pridelovanju hrane ... Dolgoročno nameravajo lo-falno ponudbo predstavljati pod skupno znamko, kar bo pripomoglo k dvigu kakovo-jstiponudbe, potrošniku pa zastavljalo sledljivost in s tem
varno hrano. Uvajalna faza se je začela novembra lani, v tem času pa so izvedli sedem usposabljanj, na katerih je se-deminšestdeset kmetov in kmetic pridobilo ustrezno izobrazbo za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter ekološkega kmetovanja. Ob tem je izšel tudi Katalog ponudnikov kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev kmetij z območja projekta. Z njim želijo kupcem omogočiti pregled nad ponudbo na podeželju, hkrati pa želijo pouda-
riti, da so pridelki s kmetij bolj zdravi, saj so večinoma pridelani na ekološki ali integriran način.
»Največ zanimanja med sodelujočimi je bilo za ekološki način pridelovanja hrane, za dejavnosti v tržnih nišah, kot so peka kruha in peciva, pridelava sadja, ponudba jezdenja in voženj s kočijami na kmetijah. Kmetije v štirih občinah ponujajo še klasičen kmečki turizem, vse več je tudi vinarjev, zelenjadar-jev, posebna je ponudba po-
strvi, tudi prekajenih, mnoge od kmetij ponujajo tudi vpogled v etnološko dediščino,« je povedala Krivčeva.
In tako smo minulo sredo na petnajstih stojnicah občudovali spretne prste krancelj-pintarice, ki je iz papirja izdelovala rožice, okušali kru-he, pecivo, med, prekajene postrvi, domače salame, mošt in vino ... Podeželje je prišlo v mesto. Kot pride gora h Mohamedu. Odslej bo treba pot obrniti. Meščani se morajo večkrat napotiti na podeželje. Po kaj in po kakšna doživetja, pa je jasno razvidno tudi iz priročnega kataloga ponudnikov.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Največjo tržno nišo za dopolnilne dejavnosti na kmetijah še vedno najdejo v peki kruha in peciva.
Prireditev je v mestno jedro privabila precej Celjanov. Kdaj jih bo na podeželje?
Mojca Krivec je zakrivila odmevno prireditev.
G4R4Nr
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131
UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI
STAVLJIV PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB OUKA
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/7037 130 0317037 131 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
Znižanje regalov iz programa G 2006 onudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov m dnevnih sob OLJKA z dostavo in montažo
isfniske mize, omarice za čevlji ugodna in pestra ponudba ot

REPORTAŽA
3. krog skupine D lige prvakov
Portland San Antonio - Celje Pivovarna Laško 32:30 (13:15)
PAMPLONA - Univerzitetna dvorana Navarra, 2.500 gledalcev, sodnika Sotiris Migaš in Fotis Bavas (Grčija), delegat: Adriano Ruocco (Italija).
PORTLAND: Hvidt 8 obramb, Rivero 3; Rocas 4 (2), Boesen 4, Gurbindo, Andorinho 6 (2), Lozano 1, Garral-da 5, Martin 4, Richardson 4, Lubej, Perez, Carvajal 2, Joergensen 2. Trener: Zupo Equisoain.
CPL: Škof 19 obramb, Rezar; Rutenka 11, Gajič, Kozo mara 1, Brumen 6, Mlakar 1, Lollo, Kozlina 1, GorenšekJ Štruc, Natek 2, Kokšarov 6 (3), Zorman 2. Trener Miro Požun.
Sedemmetrovke: Portland 4-7, CPL 3-5.
Izključitve: Portland 10 minut, CPL 14.
Bistveni potek rezultata: 0:3, 1:4, 2:5, 5:5, 5:7, 6:10 8:10, 8:12, 9:13, 12:13, 12:15, 13:15; 14:16, 15:18, 18:18,' 19:21, 20:22, 21:23, 23:23, 25:24, 25:26, 27:26, 27:2^ 30:27, 30:28, 31:28, 31:29, 32:29, 32:30.
Španski biki
plesali sirtaki
Grška sodnika režirala derbi v Pamploni - Rutenka spet magično, a ni bilo dovolj
mo govoriti o sodnikih. Ko sta bila za nas najslabša, smo imeli prednost štirih golov. Na Poljskem moramo ponoviti našo predstavo iz Pamplone. Zadovoljni bomo že z minimalno zmago.« V 1. delu so bili Celjani petkrat izključeni, tolikokrat pa so tudi zadeli z igralcem manj. Blestel je Magie Serdžo in spomnil na vrhunske predstave iz prejšnje sezone. Gorazd Škof je do odmora zaustavil 12 strelov. V 51. minuti so Španci prvič povedli in celjska barka se je začela potapljati. Sledilo je še izenačenje na 27, nato pa so evropski prvaki dokončno popustili. V 113. evropski tekmi so doživeli poraz, čeprav je dolgo kazalo, da bodo iztržili več. Vsekakor pa San Antonio ni dream team, tudi z Ivanom Baličem ne, ki je manjkal zaradi poškodbe gležnja. Ne glede na poraz (slabe Zormanove podaje, sodnika...), pa sedaj še bolj peče spodrsljaj v Beogradu. Če ga ne bi bilo, bi sedanje izhodišče bilo povsem drugačno!
DEAN ŠUSTER Foto: DIARIO DE NAVARRA
Rojstni dan sta v soboto praznovala Miro Požun in vodnica Katja Pandel. Rokometaši so jima podarili odlično predstavo, zmage, žal, ne.
Ivano Balič, uradno najboljši igralec sveta, pred »Dobro smo se pripravili na Celjane, pogledali tekme. Moja odsotnost ne bo vplivala na razplet, jem zelo težko tekmo. Kako se počutim v Pamploni? tukaj mi manjka morje...«
Tone l\irnšek: »To je bila igra, dostojna ka. Žal smo v končnici popustili. Za poraz sami.«
Miro Požun: »Ostaja nam grenak priokus. Fantje ustrašili domačih zvezdnikov. Naredili smo nekaj napak v napadu in Portland je že prvak skupine. V delu smo igrah na ravni prejšnje sezone, celo napadu. Kasneje fizično nismo vzdržali silovitega javila se je tudi nedisciplina in sledili sta nepotrebni tvi. Podarili smo jim zmago. Upam, da bo poduk za prihodnost. Nekaterih sodniških odločitev kratki malo nismo razumeli, domači pa so vse s pridom izkorišča v protinapadih. Z Wislo bo v gosteh veliko težje kot v Celju
Matjaž Brumen: »Zaslužili smo si vsaj točko. Bili sm celo boljši in brez sodniške pomoči domačinom bi zmaga mi. Na naslednjih treh tekmah moramo zmagati.«
Matjaž Mlakar: »Imeli smo jih v pesti. Ušli so nam šele finišu. Dobil sem udarec v ličnico. Kožo mi je v slačilnit zašil dr. Rudi Čajavec, tako da sem lahko nadaljeval z igrfl V Celju se odlično počutim, a lahko bi imeli več točk.
Gorazd Škof: »Dokazali smo, da se lahko kosamo tudi velikani. Zelo si želimo v osmino finala. Kolikor sem spoz nal ekipo in našega kapetana, bodo mnogi imeli obilo teža z nami!«
Edi Kokšarov: »Lahko rečem, da smo igrali zelo dobro, da smo dali vse od sebe in da smo bili blizu podviga. Kriv® je tudi naša, a nikakor ne morem mimo sodnikov, ki sta lii prevečkrat oškodovala.«
Adriano Ruocco, delegat tekme: »Škof? Ob koncu prveg polčasa se je približal zapisnikarski mizi in protestiral # radi Zormanove izključitve. Moral je biti kaznovan.«
Marjan Sedej, predsednik RZS: »Bolje bi bilo, če bi slabo in zmagali ter tako odnesli tri točke iz Španije.<
Zoran Lubej: »Vedeh smo, da bo celjsko moštvo odigrali drugače kot v Beogradu. Naša obramba le ni tako dobra kot smo mislili. Zmagovalca je odločila naša daljša klop ' - sodnika.«
Po slabem letu dni so se celjski rokometaši znova potrti vrnili domov iz Španije, pa čeprav so v Pamploni večino tekme igrah odlično, v finišu pa zapravili nekaj žog in praktično tudi možnost za osvojitev prvega mesta v skupini. Težko jim je karkoli očitati, saj so pustili srce na igrišču, v 1. polčasu nadigrali favorizirane gostitelje, obenem pa je bilo jasno, da ne bodo zdržali pritiska z vseh strani prav do konca.
V celjskem taboru so se upravičeno bali grškega pa-
ra, pa čeprav je za njim tudi že sojenje finala na EP za moške v Zagrebu med Švedsko in Rusijo.
Šokirali domače
Delo Migasa in Bavasa je skritiziral tudi eden izmed najboljših rokometnih sodnikov doslej, pa čeprav je do svojih kolegov večinoma prizanesljiv. Grka sta bila že večkrat v Pamploni, njuna pomoč ni bila naključna, tehnični vodja Port-landa Romun Alexandru Bu-ligan je celo izustil: »Pa saj bi
vi storili enako, ali ne?« Trener Zupo je ob polčasu le vzdihoval in le nekaj minut namenil za nasvete v slačilnici, po tekmi pa »blefiral« domače poročevalce: »Nikakor se nismo zmogli prilagoditi kriteriju sojenja. Gostje so začeli zelo agresivno, kasneje pa so se utrudili. Zapravili smo precej strelov. Nismo slavili le zaradi naše velike želje, temveč zaradi kvalitetne igre, ki smo jo prikazali. Uspeh pomeni za nas dvig morale pred obračunom z Barcelono.«
Športni direktor Slavko Ivezič je odvrnil: »Ne sme-
Jackson Richardson se je razigral v končnici, njegov strel opazuje Sergej Rutenka.
»Norveskict virus zaustavil Publikum
Po treh zmagah poraz na Ptuju - Nespretna Lazič in Hadžič
Celjane je pred gostovanjem zajela viroza. Obležala sta vratar Aleksander Šeliga in Matej Šnofl, medtem ko /o Oskar Drobne, Igor Lazič, Dare Vr-jič in Zoran Baldovaliev vseeno stisnili zobe in zaigrali. Kljub slabemu idravstvenemu stanju so Celjani na ptuju prikazali boljšo igro od domačinov, a jim sreča tokrat ni bila naklonjena. V 1. polčasu je Dragan Čadikovski dvakrat zadel okvir gola - v 24. minuti rečko, malce kasneje pa po lepem sa-lostojnem prodoru še desno vratnico.
Niti remi
TUdi domačini so imeli dve imenitni »žnosti za vodstvo, a je Janka Šribar-sprva rešila vratnica, drugič pa je spret-0 posredoval. Celjani so 2. polčas zno-a dobro začeli, obolelega Drobneta je amenjal Jaka Štromajer. Priložnosti 3 vodstvo niso znali izkoristiti. Kdor e da, dobi, stari pregovor je spet obve-jl- Za veselje domačih navijačev je po-crbel Aleš Čeh, natančneje Lazič, ki je igo nespretno odbil z glavo, in Damir ladžič, ki je slabo spremljal akcijo. Va-ovanci Ivana Matkoviča bi lahko ize-lačili, a žoga ni in ni hotela v gol. Dare Vršič je streljal preko gola, Zoran Bal-
dovaliev mimo, Dejanu Plastovskemu
je Mladen Dabanovič močan strel ubranil ... Celjani so prejeli kar pet rumenih kartonov. Ivan Matkovič ni skrival razočaranja: »Poraza nismo pričakovali, verjeli smo v zmago, a nam je sreča obrnila hrbet. Imeli smo nekaj lepih priložnosti, iz katerih nismo dosegli gola, na žalost pa smo ga prejeli. Ta ekipa zmore veliko več.« V ponedeljek je dodal: »Poleg virusa sta še dva razloga za poraz. Rezervisti niso prikazali tistega, kar pričakujemo od njih. Na splošno pa ni bilo tistega naboja, ki nas je krasil v Novi Gorici. Imeli smo precej >oster< sestanek.«
Simptomi bolnih v Celju in Novi Gorici so bili podobni, zdravnika Stevan Đorđevič in Vasja Kruh pa sta kmalu sklepala, da so mladi reprezentantje Slovenije prinesli virus z Norveške. V Celju je bil prvi in tudi najbolj očitno brez moči Dare Vršič. V torek se je dr. Đorđevič odločil, da je moštvo sposobno za pokalni obračun z Olimpijo, ki je bil sinoči. Že ta teden so se v Celju mudili predstavniki nemške zveze. Ogledali so si prostore (hotelske sobe, sla-čilnice ...), v katerih bodo članski reprezentantje pred in po prijateljski tekmi s Slovenijo, ki bo sicer šele 26. marca.
Šmartno čakalo trinajstega
V drugoligaški druščini je v 13. krogu ekipa Šmartnega poskrbela za presenečenje, saj je prvič v novi sezoni zmagala. S 3:2 je bila boljša od Dravograda. Regijski derbi med Dravi-njo in Rudarjem je v Slovenskih Konjicah pripadel domačinom, potem ko so zadeli že v 13. minuti prvega polčasa. Šmarčane v prihodnjem krogu čaka gostovanje pri Factorju, Dra-vinjo pri Dravogradu, Rudar pa bo pričakal Izolo.
JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER
■	Lestvica 1		SNL	mm	
1.	Gorica	11	7 3 1	16:6	24
2.	Publikum	12	6 2 4	183	20
3.	Olimpija	12	5 3 4	14:13	K
4.	Primorje	12	4 5 3	13:8	17
5.		12	4 5 3	1210	17
6.	Maribor	12	4 5 3	15:17	17
7.	Mura	12	3 5 4	13:13	14
8.	Domžale	12	3 5 4	16:17	- 14
a	Ljubljana	12	2 7 3	1215	13
m		11	2 6 3	9:11	12
il.	Bela krajina	12	3 2 7	920	11
12	Zagorje	12	2 4 6	8:16	B
. krog 1. SNL: Kumho Drava - CMC Publikum 1:0 (0:0); Čeh (60), Zagorje - Ljubljana 1:1, Bela krajina - Primorje 1:0, Mura - Maribor Pivovarna Laško 2:3, KD Olimpija -
[Domžale 1:1, HIT Gorica - Koper preloženo. 13. krog: Koper - CMC Publikum.
13. krog 2. SNL: Dravinja - Rudar 1:0 (1:0); Vodopivec (13), Šmartno - Dravograd 3:2 (1:0); Kolene (15), Josič I (78), Ekmečič (88), Nafta - Factor 3:0, Krško - Livar 1:0, Izola - Triglav 1:1, Svoboda - Aluminij 1:0. Vrstni red: Nafta 30, Svoboda 26, Dravinja 25, Rudar 22, Triglav, Alu-jminij 20, Dravograd 18, Livar, Factor, Krško 16, Izola 9, Šmartno 4.
11. krog 3. SNL - vzhod: Paloma -Kovinar Štore 2:1, I Šmarje pri Jelšah - Veržej 0:4, Šoštanj - Bistrica 1:4. Vrstni red: Zavrč 26, Črenšovci 23, Paloma 21, Veržej, Pohorje 20, Križevci 18, Stojnci 17, Kovinar 14, Tišina 11, Ormož 10, Šmarje, Železničar 8, Šoštanj 7, Bistrica 6.
11. krog Štajerske lige: Boč - Rogaška Crystal 1:3, Mons .Claudius - Malečnik 1:4, Kovinar Ferina - Zreče 1:4, Sre-
dišče ob Dravi - Šentjur 2:1. Vrstni red: Zreče 27, Malečnik 26, Oplotnica 22, Šentjur 19, Šentilj 18, Mons Claudius 17, Pesnica 15, Kovinar, Brunšvik 14, Kungota 13, Gerečja vas. Rogaška 10, Središče 8, Boč 5.
9. krog MČL Celje: Ljubno - Laško 0:3, Vransko - Kozje 2:4, Vojnik - Mali šampion 2:1. Vrstni red: Laško, Mali šampion 20, Ljubno 10, Kozje 9, Vojnik 6, Vransko -1.
4. krog 1. SLMN. Dobovec - Nazarje 8: 4 (5:1); Vojsk (10), Poredski (17, 20), Iskrač (17, 30), Kosernik (19), Stres (27), Hrovatič (36); Delamea (20), Hren (30), Metulj (31), Šemenc (35), Vrstni red: Litija 12, Oplast, Dobovec 9, Pun-tar 7, Beton, Bronx 6, Metropol 4, Nazarje, Sevnica 3, Kix.
26., zadnji krog 1. celjske lige malega nogometa: Veflon - Kompole 6:4, Marinero - Kobre 7:3, Zeus - Kalimero 7:3, Maček - Fantasy 3:3, Vigrad - Živex 8:3, Kondor - Telsim 3:0, Pelikan - Frangros 3:1. Končni vrstni red: Vigrad 65, Pelikan 62, Fantasy 58, Kondor 54, Zeus 52, Maček 44, Kalimero, Kompole 40, Veflon 29, Živex 28, Marinero 23, Frangros 15, Kobre, Telsim 8.
Vigradovci prvič šampioni
Že krog pred koncem dokončno prehiteli Pelikana
Najboljše moštvo v 1. celjski ligi malega nogometa je Vigrad. Odlično je igralo v zadnji tretjini prvenstva in (ga zaključilo na vrhu lestvice s tremi točkami prednosti pred »legendarnimi« Pelikani.
Vigrad je pred petimi leti štartal v 4. ligi in osvojil drugo mesto, enaki uvrstitvi pa je nato ponovil še v 3. in 2. ligi. V uvodni sezoni med celjsko elito je Pristal na četrtem mestu, nato v zimski ligi na tretjem, ko mu je le en zadetek manjkal do prve lovorike, letos spomladi in jeseni pa je pokazal največ. Naj-! "eč golov je dosegel Damjan Vajdič (3l), 1 tapetan ekipe je Bojan Čonkaš, ki je ipb izkušenem Ismirju Berbiču (v 1. SNL 'gra za Zagorje) najdlje z ekipo, v kate-rt je še nekaj znanih imen, predvsem bivši reprezentant v malem nogometu Denis Delamea, pa Aleš Hrastnik (oba Prej Pelikan)... Nagrada za prvo mesto Ie 90 tisoč tolarjev (minus 6 tisočakov Zaradi kartonov). Pelikan bo dobil 'S.000. Tekmovanja v ostalih ligah -*se jih uspešno na Skalni kleti vodi Peter Hribernik - se bodo zaključila ta Moštvo Vigrada: stojijo z leve vodja ekipe Tomaž Gradišnik, Aljaž Plausteiner, Aleš Hrastnik, teden.	Bojan Čonkaš, Andrej Guček, Denis Delamea, tehnični vodja Gorazd Seško; čepijo Toni Streic-
DEAN ŠUSTER, foto: ALEKS ŠTERN her, Ismir Berbič, Damjan Vajdič, Niko Bračič ----Št. 43 - 28. oktober 2004 -
PANORAMA
KOŠARKA
Jadranska liga
5.	krog: Pivovarna Laško
-	Geoplin Slovan 72:48 (60:41, 33:26, 20:12); Joksimovič 18, Troha 13, Jevdi-č 11, Ugrekhelidze, Antoni-jevič 8, Majkič 7, Gnjidić 5, Rizvič 2; Dončič 15, Paravi-nja 11.
6.	krog: Hemofarm - Pivovarna Laško 93:74 (78:58, 51:40, 21:21); Bogavac 20, Hukić, Popovič 15; Rizvič, Joksimovič 17, Troha 14, Jevdič, Gnjidić 8, Antonije-vič 6, Majkić, Vrečko 2.
7.	krog: Pivovarna Laško
-	Partizan 80:49 (61:39, 28:25, 19:12); Rizvič 15, Jevdič, Ugrekhelidze 14, Gnjidić 13, Troha 8, Brolih 6, Joksimovič 5, Antonijevič 4, Vrečko 1; Tripković 14, Marković 11. Vrstni red: Union Olimpija 14, Reflex, Cibona, Hemofarm 12, Zadar, Crvena zvezda. Partizan, Budućnost 11, Bosna, Pivovarna Laško, Geoplin Slovan, Zagreb 10, Šibenka, Široki Brijeg 9, Split 8, Helios 7.
1. SL - moški
2. krog: Elektra - Zagorje 121:73 (93:47, 58:33, 37:6); Bursič 27, Nuhanovič 24, Krejić 22, Nedeljković 17, Goršek 10, Čmer 9, Vidovič 8, Ivanovič 4. Rogla - Postojnska jama 85:81 (62:55, 44:40, 26:20); Meško 21, Jo-sipović 18, Brolih 15, Bura, Petrovič 11, Hohler 7, Žni-darič, Matetić 1. Branik - Alpos Kemoplast 86:80 (58:56, 44:39, 24:16); Auer 16, Ravnikar 15; Tilinger 30, Čebu-lar 23, Maček 11, M. Sebič 6, Kočar, Ribežl, Polenek, Palčnik, S. Sebič 2. Vrstni red: Rogla 4, Elektra, Krka, Postojnska jama. Kraški zidar, Alpos Kemoplast, Koper, Branik, Zagorje 3, Triglav 2.
Trocal liga
2. krog: Croatia - Merkur 72:67 (53:41, 29:26, 12:15); Hadžimustafić 16, Bedalov
14; Čonkova 21, Jurše 11, Ga-vriloska 10, Laskova 8, Erkič, Markovič 6, Jereb 5. Vrstni red: Šibenik 5, Gospić, Croatia 4, Vojvodina, Merkur, Željezničar 3, Budućnost, Maribor 2, Kimico Struga 1.
ROKOMET
1. SL - moški
5. krog: Rudar - Celje Pivovarna Laško 25:41 (12:21); Šmejc 9, Tukič 4; Rutenka 9, Kozlina, Štruc 5, Gajič, Kokšarov, Zorman 4, Natek 3, Kozomara, Brumen 2, Mlakar, Lollo, Gorenšek 1. Pru-le 67 - Gorenje 21:42 (12:18); Bučar 4, Halilovič, Mijato-vič 3; Bedekovič 9, Tamše 7, J. Dobelšek, Kavtičnik, Lesar, Ilić 4, M. Oštir, Sirk, Šimon, Zrnić 2, Sovič, Rutar 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 10, Gorenje, Ormož 9, Trimo, Gold club 8, Prevent, Termo, Rudar 4, Krka, Cimos 2, SVIŠ, Prule 0.
1. SL - ženske
4.	krog: Celeia Žalec - Ptuj 35:34 (19:21); Strmšek 9, Je-riček 4, Čerenjak 3, Kadiv-nik, Petrinja, Kikanovič 2, Stevanovič, Novak 1; Derčar 12, Šijanec 8.
5.	krog: Krim - Celeia Žalec 33:19 (12:9); Frešer 8, Vergeljuk 7; Petrinja, Stevanovič 4, Strmšek 3, Irman, Kikanovič, Korun 2, Novak, Sotler 1. Celje - Kočevje 23:21 (13:10); Toplak 8, Zorko, Šon, Skutnik 3, Krajne, Pršić 2, Jankovič, Potočnik 1. Vrstni red: Krim 10, Burja 7, Ptuj, Škofja Loka, Žalec, Celje 6, Izola 4, Olimpija 3, Kočevje, Polje 0.
ODBOJKA
1. DL
3. krog: Prevent - Šoštanj Topolšica 3:1 (-22, 22, 19, 16). Vrstni red: Prevent 9, Bled 8, Kamnik 7, Krka 6, Olimpija 5, Šoštanj Topolšica 4, Prvačina, Salonit 3, Lub-nik, Svit 0.
NAKRATKO
Pozitivne
Celje: Tri zmage in dva poraza je izkupiček rokometašic Celja Celjskih mesnin v 1. ligi. V dvorani Golovec so s 23:21 ugnale Kočevje. »Prvič je bila ekipa popolna, z Duško Pršić in Nino Potočnik. Ko je vodila z 18:11, se ji je podrl sistem, saj so dekleta že videla zmago. Prišlo je do določenih stvari, ki se po nekajletnih izkušnjah verjetno ne bi pripetile. Na koncu smo bili seveda veseli zmage, kajti na vseh tekmah z neposrednimi tekmicami v spodnjem delu lestvice si doma želimo obe točki,« je dejal športni direktor CCM Iztok Ščurek.
Dve medalji v Velenje
Kranj: Na 60-metrski skakalnici je potekalo državno prvenstvo za dečke. Zelo dobro so nastopili skakalci SSK Velenje. Klemen Omladič je osvojil srebrno medaljo v solo skokih, Gašper Berlot pa zlato v nordijski kombinaciji.
Novi zmagi Celjank
Tržič, Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 6. krogu
1. A lige z 8:0 ugnale Tržič. Barbara Fidel je podrla 593 kegljev, Marika Kardinar pa pet manj. Druga ekipa Miroteksa je bila na domačem kegljišču s 6:2 boljša od Kamnika.
Ivo Reya v polfinalu
Celje, Slovenj Gradec: V zadnjem krogu DP v judu je Ivo Reya doma premagal Dravo (4:3) in Branik (5:1), Sankaku pa je v Slovenj Gradcu izgubil z Olimpijo (4:3), ugnal pa Koroški holding (5:2). Ivo Reya je ob koncu rednega dela tretji. V končnici DP se bo v Slovenski Bistrici v polfinalu spopadel z Olimpijo. Sankaku je v svoji prvi sezoni med elito osvojil 5. mesto. (JŽ)
Elektra z visoko napetostjo
V Laškem najbolj vesele Delije - V soboto neporažena Rogla pri Kemoplastu
Za ekipami s Celjskega v obeh najmočnejših ligah je uspešen konec tedna. Laščani so v nedeljo doma proti Partizanu z zmago zaključili naporen teden treh tekem v Jadranski ligi, medtem ko je bil v 1. A ligi odigran drugi krog.
Izkupiček naših treh moštev sta dve zmagi.
Pivovarji razbili črno-bele
Laščani so v torek doma povsem potolkli letos močno okrepljeni Slovan in pri tem izenačili rekord po številu prejetih košev (48). Srečanje je bilo zaradi vrhunske obrambe moštva Aleša Pipana odločeno že takoj na začetku, solidno je stekel tudi napad za prednost 24 točk. Nebojša Joksimovič (18 točk, 67-odstotni met) je bil prvi mož te tekme. V četrtek so Laščani gostovali pri He-mofarmu v Vršacu, novincu v ligi, ki se je po uvrstitvi v Jadransko ligo močno okrepil z izkušenimi igralci iz Srbije, tudi nekdanjimi reprezentanti. Ob tem je bila dvorana polna gostujočih navijačev, ki so bili v veliko pomoč svojim ljubljencem. Laščani so se tako dobro držali do sredine tretje četrtine, ko so zaostajali za 8 točk, po četrti osebni napaki Hasana Rizviča (17, 58%, 8 skokov) pa so domači izkoristili prevlado pod obročema (skok 35:26 za Hemofarm) in zabeležili visoko zmago s 93:74.
V "nedeljski tekmi so Laščani v Treh lilijah kar z 31 točkami razlike odpravili moštvo beograjskega Partizana. Gostje so v Laško (zaradi poškodb in predvsem podce-
njevanja lige) pripotovali brez polovice članskega moštva. Aleš Pipan je dejal: »A Partizan je vedno Partizan.« Dobrih tisoč gledalcev, med katerimi je bilo le 14 organiziranih navijačev Partizana (tudi nekaj drugih gledalcev je verjetno neopazno stiskalo pesti za to moštvo, nekateri so imeli šale Crvene zvezde), je lahko uživalo v novi odlični predstavi domače ekipe v obrambi. Že na tretji tekmi zapored je doma namreč prejela manj kot 50 točk. Ko je v nadaljevanju stekel še napad, je razlika hitro naraščala. Z delnim izidom 21:4 med 25. in 30. minuto so Laščani štrli vsako misel na odpor mlade ekipe gostov. Glavni igralec delnega izida je bil odlični Boris Gnjidič (13, 71%), ki je v dobri minuti v nizu dosegel deset točk. Trojke je zadel še Aleksandar Jevdič (14, 75%, 5 skokov), vse skupaj pa je dobro vodil Marko Antonijevič, ki je zbral kar 7 asistenc. Izpostaviti velja še najboljšega strelca tekme Hasana Rizviča, ki je ob 15 točkah zbral 8 skokov. Igrali so vsi z izjemo Domna Žeraka.
Sinoči so pivovarji gostovali v Domžalah pri Helio-su, v soboto pa bodo pričakali ekipo Zagreba. Potlej bo sledil običajen ritem igranja (sobota-sobota), saj se bo v drugem tednu meseca novembra že pričelo tekmovanje v pokalu Uleb.
Rogla na vrhu lestvice
Zrečani so zmagali tudi v drugem srečanju nove sezone in so kot edini neporaženi sami na vrhu lestvice. Proti Postojni je moštvo Matjaža Čuješa (po srečanju je bil vsaj enako, če že ne bolj moker
ŠPORTNI KOLEDAR
ROKOMET
Liga prvakov, 4. krog, Velenje: Gorenje - Bret9ki (17.30).
ODBOJKA
1. SL, 4. krog: Šoštanj Topolšica -Autocommerce (19).
ČETRTEK 27.10.
KOŠARKA
1. SL - ženske, 2. krog: Maribor - Slovenske Konjice.
ROKOMET
1. SL - ženske, 6. krog: Celeia Žalec - Izola (18.45).
PETEK 28. 10.
ROKOMET
1. SL - ženske, 6. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje.
SOBOTA 30.10.
KOŠARKA
Jadranska liga, 9. krog, Pivovarna Laško - Zagreb (19.30).
1. SL - moški, 3. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Rogla (19), Kranj: Triglav- Elek-
se je skupaj s soigralci mučil v 1. polčasu proti svojim rojakom, potem pa je sledila igra mačke z mišjo.
NEDELJA 31. 10.
ROKOMET
Liga prvakov, 4. krog: Wisla - Celje Pivovarna Laško
(17)-_
SREDA 3. 11.
ROKOMET
1. SL - moški, 7. krog, Velenje: Gorenje - Trebnje (19), Ormož - Celje Pivovarna Laško.
ODBOJKA
1. SL, 5. krog: Salonit Anhovo - Šoštanj Topolšica (19).
kot njegovi igralci) prikazalo povprečno igro, ki je kljub temu zadostovala za uspeh. Očitno je v moštvu - to je po tekmi potrdil tudi trener -prišlo do nekoliko preveč samozadovoljstva po zmagi nad Krko in posledično do podcenjevanja ekipe Postojne. Gostje so prvič povedli šele v 34. minuti z 69:68, a so domači s trojkami Ilije Petroviča in Jureta Broliha ponovno prevzeli vodstvo. Ob 13 zgrešenih prostih metih so nato pri vodstvu s 83:81 dovolili Postojni, da je imela sklepni napad dobrih 20 sekund pred koncem. Na srečo Zrečanov je Aleš Lenassi želel vse rešiti sam, preko dveh igralcev je vsilil met za tri točke, seveda neuspešno. Prvi mož Rogle Marko Meš-ko (21, 63%, 5 skokov, 8 asistenc) je po skoku s prostima metoma potrdil zmago.
Šentjurčani so odšli v Maribor po drugo zmago, a so se vrnili praznih rok. Le dva razpoložena igralca, Mario Novak (30, 70%, 8 skokov) in Sandi Čebular (23,7), sta bila premalo za homogeno moštvo. Kemoplastu, ki je bil vseskozi blizu in hkrati daleč od zmage, ni pomagal niti boljši skok (28:22). Pri domačinih je namreč 5 igralcev doseglo več kot 10 točk, vsega skupaj so zadeli kar 14 trojk. Pri Šentjurčanih je bil soliden le še Damjan Novakovič (11), medtem ko sta razočarala predvsem tujca Ante Samac in Nedžad Mu-lič, tako da bo imel trener Matjaž Tovornik še precej dela.
Sijajna predstava
Šoštanjčani so prikazali najboljšo predstavo, odkar igrajo v prvi ligi, dosegli pa so tudi najvišjo zmago na téj ravni tekmovanja. Očitno je poraz v Kopru ujezil fante trenerja Anteja Perice, saj so proti Zagorju krenili zelo odločno. Odlična obramba je botrovala številnim protinapadom, iz katerih so dosegali »lahke« koše. Že po prvih 10 minutah je bilo pri domala neverjetnem rezultatu 37:6 vse odločeno. Vendar na zadovoljstvo sicer (pre)majh-nega števila gledalcev »elek-tričarji« niso popuščali in so ob koncu stresli »bankirje« s skoraj 50 volti napetosti (bilo je 48 razlike). Odlično so igrali prav vsi. Srboljub Ne-deljkovič (17) je imel stoodstotni met iz igre in še 8 skokov, Salih Nuhanovič (24, 90%, 10 skokov) je dosegel dvojni dvojček, Miha Čmer (9 točk) je imel kar 9 asistenc, Marino Bursič je dosegel 27 točk (65%) ...
Sobota bo prinesla prvi lokalni derbi. V Šentjurju bo gostovala Rogla. Elektra bo igrala v Kranju s Triglavom, ki je še brez zmage.
JANEZ TERBOVC
Peterka tedna: Brolih (Rogla), Nuhanovič, Bursič, Nedeljkovič (Elektra), Gnjidič (Pivovarna Laško).
Igralec tedna: Salih Nuhanovič (Elektra).
Trener tedna: Matjaž Čuješ (Rogla).
Verjamejo v prvo zmago
Rokometaši Gorenja so v 3. krogu lige prvakov gostovali na Danskem. Potovanje je bilo precej bolj prijazno kot tisto pred tednom dni, ko so bili v Belorusiji, sicer pa rezultatsko ni bilo nič bolj uspešno. Velenjčani so še tretjič zapored izgubili. Čeprav so v igri naredili korak naprej, zmaga za njih ostaja nerešljiva enigma.
Gudme, vasica, v kateri živi le 700 ljudi, v klubu pa je registriranih kar 600 rokometašev in rokometašic, je bil enostavno boljši.
Predolg velenjski mrk
Velenjska odprava je bilà nastanjena streljaj od morja, v Nyborgu, kakšnih 30 kilometrov od Gudmeja. Pogoji so bili naravnost idealni, žal ne tudi njihova dnevna forma. Krenili so vrhunsko motivirani, na obrazih je bilo moč zaslediti žar, ki smo ga gledali v preteklih letih. Začelo se je sanjsko. Obramba je delovala tako, kot si je strokovno vodstvo kluba zamislilo, tudi napad je bil obetaven in v 13. minuti vodstvo s 7:4. Nato pa... Stop. Se je v glavah, tako kot pred tednom dni, prižgala rdeča luč? Nenadoma so obstali in njihov mrk je trajal skoraj 10 minut. Napaka je sledila napaki, tudi ob dveh igralcih več; dovolj, da so se gostitelji vrnili v igro. »Spet smo imeli padec v igri. Na klopi smo to hitro zaslutili, toda očitno tudi minuta odmora ni zalegla. Namesto, da tekmecu zadamo smrtni udarec in sproščeno nadaljujemo,
nasprotniku podarjati]! prednost na zelo lahek m Čin,« je z glavo zmajeval BJ rut Plaskan, pomočni trenerja. Hitri Danci so vs ko napako kaznovali, velen ski napad pa se je mučil. »Mo da je delovalo brezidejno, to. da gostitelji so odigrali brez hibno obrambo 6-0, mi pa smo imeli slab strelski da^ Poleg tega je njihov vratar Pe ter Henrisken obranil 20 stre lov, ob dejstvu, da smo in« li manj kot 50-odstotni strel ski učinek. Ob taki statistik težko dobiš tekmo. Toda nekaterih fazah smo pokaza napredek in na tem moram graditi naprej. Sedaj je nai cilj uvrstitev na tretje mesto, ki vodi v pokal pokalnih z ma govalcev,« je nadaljeval Pli skan. Pri Gorenju se zelo po; na odsotnost vratarja Duš» na Podpečana, čeprav ga j Matevž Skok, ki silovito na preduje, solidno zamenji (14 obramb). Manjka tudi Lu ka Dobelšek, ki bi dvign raven organizacije igre i omogočil še večjo rotacij igralcev na zunanjih položa jih, pogrešamo tudi kapeta na Sebastjana Soviča. Pri Ve lenjčanih optimizma ne man ka in prvo zmago bodo zč beležili že v soboto v Rdei dvorani proti Meškovemu Vsaj tako sami pravijo. »\ Minsku nismo odigrali po n< ših zmožnostih, zavedel na je tudi posnetek tekme z Gu( mejem. Vabimo vse ljubiti lje rokometa, da nam pora gajo do prve zmage. Mislim da nam ne bi smela uit Upam, da bo tudi naša igli prepoznavna in atraktivna! pa je zaključil Branko Bedekovič.
MITJA GAVRILOSK
3. krog skupine C lige prvakov
Gudme - Gorenje 28: 22 (13:10)
GUDME - Športna dvorana, 1000 gledalcev, sodnika Breto in Huelin (Španija), delegat: Sternberg (Nemčija).
GUDME: Henriksen 20 obramb; Laen 5, K. Joergensen, K. B. Joergensen 4, Nielsen 4, Olsen, Vilhelmsen, Grund-sten 1, Hansen 6, Eggert, Mogensen 5, Jacobsen, Pedersen, Jensen 3.
GORENJE: Skok 14, Prošt; J. Dobelšek, Bedekovič 7, Kavtičnik 3, M. Oštir 4, B. Oštir, Sirk 1, Ilič 1, Šimon, Lesar, Zrnič 6.
Sedemmetrovke: Gudme 0, Gorenje 1-1.
Izključitve: Gudme 10 minut. Gorenje 8.
Izidi 3. kroga lige prvakov - Skupina A: Szeged - Barcelona 22:21, Constanta - Vardar 25:26, vrstni red: Szeged 5 točk, Vardar 3, Barcelona, Constanta 2. B: Zagreb - Montpellier 27:30, Zaporožje - Conversano 30:22; Montpellier! 6, Zaporožje 4, Zagreb 2, Conversano 0. C: Gudme - Gore-nje 28:22, Meškovo - Čehovski medvedi 29:34; Čehovski medvedi 6, Gudme 4, Meškovo 2, Gorenje 0. D: Portland - ' Celje Pivovarna Laško 32:30, Crvena zvezda - Wisla 25:21í> Portland 6, Crvena zvezda 4, Celje Pivovarna Laško 2, WM sla 0. E: Kolding - Ciudad Real 31:36, Izvidjač - Winterthur' 35:29; Ciudad Real 6, Kolding 4, Izvidjač 2, Winterthur 0. F: Haukar - Savehof 35:35, Kiel - Creteil 33:27; Kiel 6, Savehof 3, Creteil 2, Haukar 1. G: Lemgo - Fotex 23:28, Granitas - Sandefjord 27:27; Fotex 6, Lemgo 4, Sandefjord, Granitas 1. H: Flensburg - Metkovič 34:21, Tatran - Banik 22:25;1 Flensburg 5, Banik 4, Tatran 3, Metkovič 0.
Pohitite in se odpeljite z novo Opel Astro.
V SPOMIN Irena Mulej
V 58. letu starosti je strnila svojo bogato življenjsko pot žena, mama, babica, učiteljica ter ravnateljica OŠ Primoža Trubarja v pokoju, predvsem pa bogata ustvarjalka y ljubiteljski kulturi laške občine, Irena Mulej.
Kmalu bi minila štiri desetletja, odkar je Ireno kot mlado ufíteljico iz Čemše-nika pri Domžalah prva službena pot pripeljala v laško občin. Takrat, pisalo se je leto 1967, je bila v Šentrupertu še osemletka in Irena je poučevala vse razrede in vse predmete. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža Francija, s katerim sije ustvarila družino. Službena pot jo je kasneje zanesla tudi na Reko pri Laškem, zatem pa na osnovno šolo Primoža Trubarja, kjer je kar osem let poučevala prvi razred. Dva mandata je bila ravnateljica, medtem ko je njenega tretjega že zmotila zahrbtna bolezen in jo prisilila, da se je upokojila prej, kot si je to želela. Za njo sta ostala vsaj dva velika šolska projekta, katerih sledovi so vidni še danes. To je Jurjevanje in projekt Od Trubarja do danes. Kljub bolezni, s katero se je borila šest let, je v okviru ljubiteljske kulture ohranila kar nekaj funkcij in bila še vedno tudi predsednica Sveta območne izpostave JS RS za kulturne dejavnosti Laško. Boj je izgubila, da pa bi lahko pomagala drugim, se je odločila, da se daruje za znanstveno-raziskovalne namene.
Ireno bodo še posebej pogrešali njeni Tanci, s katerimi je pred 25 leti, pri Kulturnem društvu Anton Tanc Marija Gradec, orala ledino. Ukvarjala se je z raziskovanjem preteklosti ter za društvo zbrala, oblikovala in na oder postavila vrsto prikazov ljudskih šeg in običajev. Irena na prireditvah nikoli ni bila vidna, temveč je v ozadju, kot dobra vila, bdela nad celotnim dogajanjem. Deset let je bila tudi predsednica društva, skrbela je za rekvizite in noše, predvsem pa se trudila za dobre odnose med člani. Njen nasmeh in dobra volja sta bili nalezljivi, ustvarila pa si je tudi avtoriteto, kije bila nemalokrat odločilnega pomena. Ob Juretu Krašov-
cu, od katerega se je nedavno sama poslavljala z govorom in je bil nedvomno največji poznavalec ljudskih šeg in običajev, je bila »mama Mulej« tista, kije člane društva vzgajala v »prave Tance«, ki so morali biti na nastopih vselej urejeni, dobre volje in pripravljeni na improvizacijo. V delo društva ji je uspelo vpeti vso družino, saj je mož Franci znan Tan-čev muzikant, aktivni članici sta hčerki Brigita in Barbara in celo že vnuka Luka in Tina. Polnih dvajset let je bila tudi aktivna članica Etno odbora Jureta Krašovca Možnar pri ZKD občine Laško in s tem snovalka mnogih idej ter avtorica scenarijev za razne prireditve, od občinskih proslav in podobno. Zadnjega je napisala pred mesecem dni za praznovanje v Škofcah. Pisala je tudi brošure in druge prispevke. Za bogato delo na področju kulture v občini Laško je prejela najvišje občinsko priznanje Antona Aškerca za življenjsko delo in priznanje Zlati možnar za delo pri ohranjanju naše dediščine. V poznih nočnih urah, ko se je vse umirilo, je za svojo dušo kdaj napisala tudi kakšno pesem. Verzi iz pesmi z naslovom Spoznanje ...»Ko bom umrla, prav gotovo bo jesen, takrat je čas ves tih in nem ... « so se ji zapisali leta 1998. Mar je že takrat slutila, da se bo poslovila jeseni, ko k počitku lega tudi narava? 9. oktobra seje to tudi zgodilo. Njen odhod je kljub temu mnoge presenetil. Nas, ki ostajamo, tolaži misel, da smo od nje dobili veliko življenjskih naukov, Območno združenje Rdečega križa Laško pa celo edinstven priročnik v Sloveniji, namenjen mladim, z naslovom Križarjenje po poteh Rdečega križa, ki je tik pred izidom. Tudi s tem Irena ostaja in bo ostala v mnogih srcih.
MOJCA MAROT
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 6. novembra po Šentiljski poti. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 2. novembra tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
liM'ItiTH
95,9 100,3
Parkiranje pri zdravniku
Bralka se pritožuje, ker fcsebni zdravniki na različnih lokacijah v celjskem Oestnem jedru nimajo po-lebej označenih površin, kjer bi bilo dovoljeno parkiranje za najtežje bolnike, "menja, da je doživela zelo neprijetno izkušnjo, saj «i taksist ni upal parkirati •■k pred zdravnikovim vho-tem.
I Generalni sekretar Zdrav-®ke zbornice Slovenije Bra-"í Dobnikar v obširnem od-9>voru med drugim odgovarja da posebnega predpisa, ki * določal obveznost zagoto-%e parkirnega mesta pred Osebno ordinacijo, ni. »Zastavitev parkirišča ni nuj-Jjji. dana mora biti možnost patko tra j ne ustavitve vozi-Ker pa je splošno znano, j-3 v nekaterih primerih venule ni mogoče ustaviti vo-točno ob vhodu, je smi-ta pojem uporabljati v
leja žive meje
Bralec iz Spodnjega Sečo-Kga v občini Rogaška Slapa meni, da je sosed podil živo mejo delno na četi, ki je v občinski lasti, ravi, da je občino že opo-oril. vendar se, kot trdi, ni ; nihče odzval. Referent za cestno in ko-unalno infrastrukturo iz ob-askega Oddelka za okolje i prostor v Rogaški Slatini ado Kučan odgovarja: jHavedbe omenjenega bral-jjniso celovite. Zadeva je po jtfbini v obravnavi že kar ne-|aj časa. Predmet nespora-tama oziroma urejanja je »uspešna rekonstrukcija ne-ategorizirane dovozne ceste apotrebe treh gospodinjstev, |i se že štiri leta ne morejo igovoriti o skupnem pristo-I k ureditvi (modernizaci-
I dovoza. Obstoječe zasa-ive cipres v primeru dru-ne Polajžar, ki jih vaš brali navaja kot zasaditev na sto, so na občinskem zem-šču (ostanku nekdanje upne gmajne), vendar z ni-Smer ne ovirajo normalne jjjorabe dovozne ceste. Za-iditev zadržuje zemeljsko iozijo na terenu in bo po-iebno v primeru odstranitve ř-te zgraditi manjši oporni id. Širina zemljišča v občin-jki lasti je v obravnavanem limeru bistveno širša ozi-Ima večja, kot je potrebna a red no rabo dovoznega ce-tišča.
Uporabnikom dovozne čete je ves čas na razpolago istrezen program MKS Ro-jaška Slatina, kjer je mogo-fe dogovoriti rekonstrukciji cestišča s sofinanciranjem hvnega programa, vendar porajo sosedje predlagati ■esničitev izvedbe skupaj in »osnovi predhodne pripra-fc cestne trase. Na žalost so Ki vsi dosedanji dogovori, ■di v okviru MKS, brezus-fešni.«
PREJELI SMO
Spoštujmo življenje vseh živih bitij!
Naš uničevalski odnos do živalstva in varave je nezaupanje v Stvarnikovo delo. Ne le človeški, tudi živalski svet sta njegovo delo. Brez teh svetov tudi življenje človeka ne bi bilo mogoče. Narava se maščuje in se bo še maščevala človeku za njegovo brezobzirno, kruto uničevanje sveta.
Zunaj postaja vse hladneje, megla in mraz opozarjata, da zima ni več daleč in prosto živeče živali si iščejo zavetje pred mrazom. Kaj pa čuvaji, varuhi domov, zlasti kmetij, ki so noč in dan privezani na verigah? Ti psi si sami ne morejo pomagati, odvisni so od gospodarja: dobrega in razumnega lastnika ali brezvestnega, krutega človeka, ki mu ni mar, če žival trpi.
Zaščitniki živali vedno ponavljamo in opozarjamo na osnovne pogoje za pse:
suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro toplotno izolirana uta z nepremoč-ljivo streho. Uta naj ne bo na vlažnih ali mokrih tleh, naj bo dvignjena od tal, naj ne bo na prepihu. Psi, prepuščeni vremenskim spremembam, kaj hitro zbolijo za revmo, pogosta so ledvična obolenja ipd. Poseb-
no občutljivi so kratkodlaki in mladi psi. V hudem mrazu naj bo pes v hlevu ali hiši;
izdaten topel obrok zdrave hrane dva krat na dan, mladi psi do enega leta starosti večkrat dnevno. 1\idi pozimi potrebujejo dovolj (po možnosti tople) vode: veriga naj bo dolga 4 do 5 metrov, usnjena ovratnica pa psa ne sme stiskati ali drgniti. Če pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen. Spustite jih vsaj enkrat dnevno z verige in na prosto. Verjemite, psi zelo trpijo, če so ves čas priklenjeni ali zaprti v pesjaku;
zdravljenje v primeru bolezni ali humana usmrtitev. Ne ubijajte živali na krut način! Nič koliko je zavrženih, preganjanih, lačnih, premraženih, brezdomnih mačk in psov. Prosimo vse dobre ljudi, da skupaj poskrbimo zanje, ne pozabimo tudi na ptice.
Pomagajmo našim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi z besedo, ampak le z žalostnimi pogledi opozarjajo nase.
ŠTEFKA KURENT, članica Društva proti mučenju živali
smislu, da mora biti dana možnost ustavitve v primerni bližini vhoda. Poudariti velja še, da imajo izvajalci zdravstvenih storitev praviloma tudi invalidski voziček, s katerim lahko pomagajo bolniku, da pride v ordinacijo, kadar je sam nesposoben hoditi. 1\idi zdravstveni inšpektorat (deluje v okviru ministrstva za zdravje) po nam znanih informacijah izda dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti na lokaciji, kjer ni možno ustavljanje neposredno pred vhodom, saj tega ne omogočajo niti vsi novi objekti, čeprav so grajeni v skladu s predpisi. Tudi zaradi tega sta možni alternativni rešitvi obiska na domu in prevoz bolnika na vozičku z najbližjega parkirišča ali mesta, kjer je ustavljanje dovoljeno.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Omejena količina vozil pripravljena na takojšnjo dobavo.
Nova Opel Astra navdušuje z elegantnim dizajnom, dobro vodljivostjo ter varnostjo, za katero je na testu varnosti Euro NCAP dobila vseh 5 možnih zvezdic. Poleg bogate ponudbe petih bencinskih in štirih dizelskih motorjev se Astra odlikuje tudi z izjemno zmogljivostjo in zavidljivo varčnostjo. V akciji Staro za novo boste ob menjavi rabljenega avtomobila za novo Opel Astro prihranili do 200.000 SIT.
Na voljo so še paketi dodatne opreme po ugodnih cenah. Akcija Staro za novo velja tudi za ostale Oplove modele, s prihrankom do 530.000 SIT.*
KRONIKA
NOVI
Vodja oddelka za splošno kriminality Sektorja kriminalistične policije PU Ca Karol Turk: »Se vedno preiskujemo sn Petra Dornika.«
Krvava družinska
tragedija v Cerovcu
Alojzij Krašovec naj ne bi več zdržal napetosti v družini, pravijo nekateri, zato se je odločil za usodno potezo - V dveh letih na Celjskem osem umorov in trinajst poskusov umora
ra. Presenetljivo je, da je med storilci in med žrtvami veliko mlajših oseb. V največ primerih je do tragedije prišlo zaradi spora med osebami, ki so se poznale, neredko pa je, predvsem v minulih letih, do umorov prihajalo zaradi ljubosumnosti.
Za enega najbrutalnejših velja lanski umor brezdomca Marjana Jančiča v Šoštanju. Tudi sicer so brezdomci pogosto tarča okrutnih morilcev. Še vedno je nepojasnjen umor 40-letnega brezdomca Petra Dornika. Njegovo truplo so v zgodnjem jutru 8. julija mimoidoči našli v mlaki krvi na sprehajalni poti ob Savinji v Trubarjevi ulici v Celju. Nekdo mu je ponoči s topim predmetom prizadejal tako hude poškodbe, da je izkrvavel na kraju dogodka. Že takrat se je po Celju šušljalo, da je na delu množični morilec, saj so le nekaj dni zatem iz Savinje potegnili žensko truplo, a znakov nasilja na truplu ni bilo. Toda nekdo ima še vedno krvave roke zaradi umora Petra Dornika. In še vedno je na prostosti.
Policisti so opravili že vrsto razgovorov in zaslišanj, a so še vedno brez pravega osumljenca, zato še vedno prosijo vse, ki bi ponoči in v jutru 8. julija na Savinjskem nabrežju videli karkoli nenavadnega in če bi karkoli vedeli o skrivnostni Dornikovi smrti, naj pokličejo na anonimno številko policije 080 1200. Vsaka informacija je dobrodošla, pravijo.
Letošnjo črno kroniko sta zaznamovala tudi umora v Zrečah in Velenju. V Zrečah je v prepiru in pretepu 26. januarja umrl 18-letni Denis Tiganj. Smrtne rane mu je z nožem povzročil leto dni starejši znanec N.H., sin ugledne družine s konjiškega območja. V Velenju je 11. junija 18-letni A. R. zabodel nož v hrbet dve leti starejšega prijatelja Tomaža Vavpotiča. Sprla naj bi se menda zato, ker ga je Tomaž opozoril, da mu je bil A. dolžan nekaj denarja.
policijo z domačije svojega brata. Policisti ob prihodu niso vedeli, kaj se z Alojzijem dogaja v notranjosti hiše, moraii so upoštevati tudi možnost, da bi lahko streljal tudi nanje, zato se je v Cerovec iz Ljubljane pripeljala tudi specialna enota slovenske policije. Specialci so v hišo vdrli in šele nato ugotovili, da je storilec pokončal tudi sebe. Da ni bilo več pomoči niti očetu niti sinu, je na kraju dogodka potrdil tudi zdravnik.
»Ni več zdržal!«
Kriminalisti s preiskavo okoliščin umora in samomora ter poskusa umora še niso končali, saj še vedno zbirajo informacije s pogovori s sorodniki in sosedi, nato pa bodo na Okrožno državno tožilstvo v Celju poslali poročilo o dogodku. Kaj točno je bil povod za takšno tragično sobotno zgodbo, še preiskujejo. Nekateri sosedje, ki so slišali sobotne strele, pravijo, da bi kaj takšnega lahko pričakovali. Domnevajo, da Alojzij ni želel ustreliti sina, meril naj bi v ženo, sin pa naj bi jo poskušal ubraniti in stopil pred puško. Hude besede naj bi med Alojzijem in Sla-vico bilo slišati že večkrat, še posebej v zadnjih dveh letih. Toliko časa sta bila namreč ločena. V sedemdesetih letih naj bi se poročila in se takrat izjemno dobro razumela.
»Lojzek je zanjo naredil vse, bil je dober do žene, dajal ji je denar in storil vse, da je bila srečna,« so nam povedali sosedje, ki pa ne želijo biti imenovani. »A z leti sta se začela hudo prepirati, pred dvema letoma sta se tudi uradno ločila. Takrat se je Slavica preselila v stanovanje v gospodarskem objektu, ki stoji zraven hiše. To stanovanje sta si uredila zase, da bi se lahko sin preselil v hišo, a so se stvari tako poslabšale, da sta se pač ločila in v stanovanje je odšla živet Slavica.« Toda prepiri so ostali. Nad neznosnostjo zaradi nenehnih sporov naj bi Alojzij večkrat potarnal, ne-
kateri sosedje pravijo, da so prepire k njim že večkrat prišli umirjat policisti, čeprav so nam na policiji to zanikali.
Ko smo sosede vprašali, kaj bi lahko bil vzrok nenehnim prepirom, namignejo na morebitno ljubosumnost, alkohola pri hiši ni bilo. »Nihče ni smel priti k Alojziju, takrat se je Slavica že začela prepirati. Včasih še po drva ni smel v gozd, nekega soseda naj bi pred leti celo udarila z motiko,« pravijo. Trije otroci so odšli vsak po svoje, dve hčeri ne živita več doma, sin Alojz, ki je končal študij računalništva, pa si je v Cerovcu delno že preuredil hišo, saj naj bi se vrnil nazaj domov.
V	soboto zjutraj je Alojzij menda trikrat klical sosede in kot vedno prosil, če mu bodo priskočili na pomoč pri žaganju, nazadnje je klical ob pol enajstih. Alojzij je za lovsko puško, ki se je v nekem trenutku spremenila v smrtonosno orožje, ki je pokončalo dve življenji, imel dovoljenje. Že njegov oče je bil lovec, to poslanstvo pa je od malih nog nadaljeval tudi Alojzij.
Kje je morilec?
V	zadnjih dveh letih je bilo na območju celjske policijske uprave osem umorov in 13 poskusov umo-
Morilec 40-letnega Petra Dornika je še vedno na prostosti...
Še vedno duhove burijo tudi o kateri umori, ki se niso zgodili i našem območju, a so v njihove pn skave vključeni tudi celjski krifl nalisti. Tako še vedno ni jasno, kt stoji za umorom 31-letnega Matj ža Podmiljšaka, ki so ga 13. februi ja našli ustreljenega v osebnem a tomobilu v Brilejevi ulici v Lju ljani. Neuradno je slišati, da se kri okoli osumljenih že manjša, ten preiskava še ni končana. Z zagrebšl policijske uprave so nam sporoi li, da je še vedno nerešen tudi pr mer umora Zlatka Žoherja, ki s ga umorjenega s strelnim orožjei našli pred Hotelom I v Zagrebu 21 decembra lani. »Hrvaški policis v preiskavi sodelujejo s slovensk mi, tudi celjskimi policisti, še vedi zbirajo obvestila, toda o osumljeni umora je še prezgodaj govoriti nam je povedala tamkajšnja tiska na predstavnica Gordana Vulara Javnosti je znan tudi velenjski pi mer Matjaža Volka. Mladega Velel čana so marca 2002 našli ustrelj nega v bližini Žal v Ljubljani. KI morilca, ki naj bi se skrival nekje Srbiji, še vedno niso našli, primi še ni dobil epiloga.
RÍ
18-letnega Denisa Tignja je dvakrat zabodel njegov leto dni starejši znanec.
Tragediji, ki se je zgodila v soboto nekaj minut pred pol eno popoldne v Cerovcu pri Šmarju, naj bi botroval družinski spor. Ta naj bi v družini tlel že dolgo, pravijo nekateri sosedje, v soboto pa je počilo. Trikrat. 67-letni Alojzij Krašovec je ustrelil svojega 31-letnega sina, poskušal naj bi ustreliti tudi svojo 59-letno ženo, nato je sodil še sebi.
Kot pravijo na policiji, naj bi se najprej sprla oče in sin Alojz, nakar je oče pograbil lovsko puško in se odpravil proti dvorišču. Sin naj bi ga na poti ustavil, pri čemer je prišlo do ponovnega konflikta. »Takrat naj bi oče izstrelil naboj in sina zadel v desni predel prsnega koša, kar je povzročilo takojšnjo smrt,« pravi vodja oddelka za splošno kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije PU Celje Karol 1\irk. S puško se je oče nato odpravil ven in ustrelil proti ženi, ki je zbežala po bližnjem travniku proti hiši svojega brata. Zadel naj bi jo v ramo, toda poškodba ni življenjsko nevarna. Nato se je Alojzij vrnil nazaj v stanovanje in ustrelil še sebe v del podbradka. 59-letna žena Slavica naj bi poklicala
Levi TEDNIK
Pni
KRONIKA
rve ovadbe v zvezi s kinom Dom
licisti ovadili župana Bojana Šrota in nekdanjo vršilko jlžhosti direktorice Zavoda za planiranje in izgradnjo Moniko Sečnik
Policisti Policijske upra-Ije, ki so opravljali prei-zvezi z rušenjem jina Dom, ki ga je Mestna jbčina Celje podjetju Ekos Dramlje lani jeseni naročili za 8 milijonov tolarjev, v ponedeljek na Okrož-državno tožilstvo v Ce-podali ovadbo zoper dve 'ti. Po neuradnih infor-icijah naj bi šlo za celj-župana Bojana Šro-ter tedanjo vršilko dolž-iti direktorice občinske-Zavoda za planiranje in adnjo Moniko Sečnik, ju ovadili, ker naj bi •estno opravljala svoje
Na tožilstvu ovadbe še ni-» želeli komentirati, vodja (krožnega državnega tožils-' Celju Ivan Žaberl je pole, da so jo prejeli. Zdaj ijo na tožilstvu mesec dni , da se odločijo, ali bodo wadbo zoper Bojana Šrota in loniko Sečnik zavrgli, ali pa kdo zahtevali posamezna Ireiskovalna dejanja, s po-io katerih bi postalo še Ij jasno, kdo je kriv za pro-
dajo, ponovni nakup ter domnevno nedovoljeno rušenje kina Dom (zrušili so ga brez da bi za to pridobili potrebno lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje), in kdo je tisti, ki je postopek v resnici vodil.
Naj spomnimo, da v zvezi s kinom Dom ni bilo sporno le rušenje, temveč tudi dogajanje pred tem. Kino je dala porušiti občina, ki pa za to ni imela upravnega dovoljenja. Spodnji del kina Dom je postal last celjskega trgovca Mirka Tuša, ko je kupil tedanje Celjske kinematografe. Zgornja etaža je ostala last občine, iz nje se je pozneje izselilo zavetišče za brezdomce in prostore je kupil Aleksander Jančar, ki je zemljišče potreboval zaradi gradnje Maksimilijana. Jančar je od Tuša pozneje kupil še spodnji del objekta, ki ga je kmalu zatem hotela znova kupiti občina. Jančarju je za nakup objekta odštela 63 milijonov tolarjev oziroma bistveno več, kot je zanj dobila ob prodaji. Kmalu zatem je dala občina objekt na lastne
Fakin umaknil zasebno tožbo
Za torek napovedano so-ije kirurgu Matjažu Sa-icu, zoper katerega je ikdanji direktor Splošne ilnišnice Celje Samo Fa-pred dvema letoma ižil zasebno tožbo zali žaljive obdolžitve, se pi začelo. Stranki sta se nedtem izvensodno po-Hvnali, zaradi česar je Faun zasebno tožbo umak-
Samo Fakin je pred dvema vložil zasebni tožbi ?r Jožeta Robido in Mat-Sajóvica, ker naj bi sku-íj z nekaterimi predstojni-oddelkov v celjski bolni-ici razširjala govorice, da ' bi Fakin v času, ko so ga išali odstaviti z mesta di-torja, predstojnikom od-kov preko sms-sporočil Zil s pištolo. Tako kot pred
ču.«
ALMA M. SEDLAR
CMCelje
CEsre mostovi celjb d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
stroške porušiti in za izvajalca del, vrednih osem milijonov tolarjev, izbrala Ekos Dramlje, ki bolj kot rušitelj slovi kot nesojeni celjski dimnikarski koncesionar. Ko je tedanji direktor Ekosa Janez Škoberne ugotovil, da je pod kinom Dom bančni trezor bližnje stavbe, je delo za enak znesek (8 milijonov tolarjev) zaupal dvema drugima podjetjema.
časom z Robido, se je Fakin zdaj izvensodno poravnal s Sajovicem. Kot je pojasnil, se je za umik zasebne tožbe odločil potem, ko se mu je Matjaž Sajovic osebno opravičil in pojasnil, da je za domnevne grožnje s pištolo slišal od predstojnikov, ki jim je verjel.
Tako zasebni tožnik kot toženi bosta poravnala stroške vsak svojemu odvetniku, sodne stroške pa si bosta delila. Kot je pojasnil Fakin, je področje zasebnih tožb zoper kolege s tem zaključeno. »Odprta je le še preiskava v zvezi s predpisovanjem eri-tropoetina ter zadeva v zvezi z neupravičeno razrešitvijo z mesta direktorja, ki jo zdaj obravnavajo na višjem sodiš-
Kot je pojasnil Roman Repnik, občinski koordinator za odnose z mediji, so na Mestni občini Celje v sredo iz medijev izvedeli, da so kriminalisti ovadili župana Bojana Šrota, in sicer po 262. členu kazenskega zakonika, ki uradnim osebam očita nevestno delo v službi. »-Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot ni bil seznanjen z vsebino ovadbe in je zato tudi ne more komentirati. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je župan, ko je izvedel za domnevne nepravilnosti v primeru kina Dom, takoj naročil notranjo revizijo postopkov in celotno dokumentacijo o tem tudi sam odnesel na tožilstvo. Zato je po njegovem mnenju povsem neprimerno, da se mu očita nevestno delo v službi, saj v primeru nakupa kina Dom ni podpisal nobene pogodbe. Kot je povedal, bi se bilo v tem primeru tudi potrebno vprašati, komu vse od uradnih oseb v Sloveniji bi se lahko očitalo nevestno delo v službi, in kaj vse bi v Celju lahko še imeli, če bi župan delal »vestno« in ne nevestno, kot se mu očita v ovadbi,« pojasnjuje Repnik.
Ko so se o rušenju kina Dom na črno oziroma brez ustreznih dovoljenj razpisali mediji, je župan Bojan Šrot 3. decembra lani naročil notranjemu revizorju in direktorici občinske uprave, naj natančno ugotovita, kako je prišlo do prodaje, nakupa in rušenja kina in kdo je postopke vodil. Župan je takrat v. d. direktorice Zavoda za planiranje in izgradnjo Moniko Sečnik tudi prerazporedil na drugo delovno mesto. Zanimivo je, da je dokumentacijo v zvezi s kinom Dom župan sam predal okrožnemu državnemu tožilcu. Želel je, naj na tožilstvu ugotovijo, ali in koga bi bilo zaradi rušenja kina brez ustreznih dovolj potrebno sodno preganjati.
ALMA M. SEDLAR
HALO, 113!
Izgubili oblast
Minuli petek se je na regionalni cesti Šoštanj-Zavodnje, izven Topolšice, zgodila prometna nesreča, v kateri so se poškodovale tri osebe, škode pa je za milijon in pol tolarjev. 21-letni voznik osebnega avtomobila je v blagem desnem ovinku zapeljal čez nasprotni vozni pasi in trčil v na-brežino potoka. Ena oseba se je pri tem hudo poškodovala in dve lažje. Čez nasprotni avtocestni pas je zven Šentruperta zaneslo tudi 57-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je vozil proti Šempetru. Vozilo se je zatem, ko je silovito trčilo v travnato nabreži-no, začelo prevračati. Voznik je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe. V soboto zjutraj je v Senovici na glavni cesti Šmarje pri Jelšah-Grobel-no na nasprotni vozni pas zapeljal 38-letni voznik osebnega avtomobila in trčil v avtobus, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Obe vozili je zaradi trčenja odbilo z vozišča. Vkleščenega voznika osebnega avtomobila, ki je dobil hude poškodbe, so iz vozila rešili gasilci prostovoljnega gasilskega društva Steklarna Ro-
gaška Slatina. V avtobusu sta bila poleg voznika še dva potnika, nihče od njih pa ni bil ranjen. V nedeljo je do nesreče prišlo na regionalni cesti v Vitanju. 53-letni voznik motornega kolesa je na mokrem in spolzkem vozišču pripeljal v levi nepregledni ovinek. Med vožnjo po klancu navzgor in nato čez leseni most je izgubil oblast nad motorjem, nakar sta s sopotnico padla po vozišču. 53-letnik se je pri tem huje poškodoval, njegova 43-letna sopotnica pa jo je odnesla z lažjimi poškodba-
Gorelo je...
Preteklo sredo je zagorelo v avtokleparski delavnici v Kidričevi ulici v Rogaški Slatini. Do požara naj bi prišlo v lakirnici zaradi vžiga odpadkov v odvodni cevi. Požar, ki so ga pogasili gasilci iz Rogaške Slatine, je povzročil za približno sto tisočakov škode. Dan kasneje je zagorelo tudi v kuhinji stanovanjske hiše na Kovaški cesti v Zre-čah. Ogenj je pogasil lastnik sam, zagorelo pa je zaradi lonca z vodo na prižganem štedilniku. Škoda znaša ne-
BANKA SLOVENIJE
Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni
list RS, št. 7/93) in v zvezi z Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2005 izdajo priložnostni kovanci (Uradni list RS, št. 77/04), razpisuje Banka Slovenije
JAVNI ANONIMNI NATEČAJ
za oblikovanje idejnih osnutkov priložnostnih kovancev
V letu 2005 bodo izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih:
B 100-letnica ustanovitve Slovenske sokolske
zveze (dogodek 1 ) ■ 100-letnica slovenskega filma (dogodek 2).
Rok za oddajo idejnih osnutkov za priložnostne kovance za dogodek 1 in dogodek 2 je 27. november 2004. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga.
Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu:
Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje. Slovenska 35, 1505 Ljubljana oziroma informacije na e-naslovu: zdenka.plesko@bsi.si ali po telefonu 01 47 19 139.
Idejne osnutke pošljejo udeleženci natečaja na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, ki je označena s šifro avtoija in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 1« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci -dogodek 2«.
Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečajnem gradivu), ki bo opravila izbiro najustreznejših osnutkov oblikovnih rešitev za kovanje priložnostnih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 600.000 tolarjev, 2. odkup -350.000 tolarjev in 3. odkup - 250.000 tolarjev. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri.
kaj deset tisočakov. Kar za dva milijona tolarjev pa so povzročili ognjeni zublji v petek na stanovanjski hiši v Galiciji. Goreti je začelo v kurilnici, požar pa so pogasili lastnik in gasilci iz Velike Pi-rešice. Zagorelo naj bi zaradi kratkega stika na gorilcu centralne peči, škode pa je za dva milijona tolarjev.
Raznovrstni vlomilci
Sredi minulega tedna so vlomili v prostore Plesnega foruma Celje v Trubarjevi ulici. Odnesli so glasbeno opremo, s tem pa povzročili za 150 tisoč tolarjev škode. Enkrat več pa je škode v Draži vasi, kjer so iz priročnega skladišča odpeljali štiri gradbene stroje. Pred vlomilci ni bil varen niti gostinski lokal v Kersnikovi ulici. Od tam so odnesli več luči kar-bidovk in več kosov raznega rudarskega orodja. Lastnik stanovanja v Hohkrau-tovi ulici pa bo odslej verjetno zaklepal vhodna vrata. Minulo sredo so mu namreč iz odklenjenega stanovanja ukradli DVD-predva-jalnik. Škode je za približno 80 tisoč tolarjev. V četrtek so neznanci vlomili v trgovino z mešanim blagom v Kozjem. Odnesli so denar, dve motorni žagi, več električnih in drugih aparatov ter oblačila. V petek so vlomilci delovali predvsem v centru mesta. Dopoldne so vlomili v stanovanje na Muzejskem trgu, odnesli denar in nakit, vlom pa je prijavil tudi lastnik stanovanja v Gosposki ulici v Celju. Popoldne so nepovabljeni vstopili v stanovanjsko hišo na Vranskem. Lastnik pogreša denar in zlato zapestnico. V tri stanovanjske hiše je bilo vlomljeno tudi v soboto, in sicer na Proseniškem. Iz ene je izginilo nekaj gotovine in zlatnina, v ostalih dveh hišah pa vlomilci niso našli ničesar.
SŠ
Spremenjen prometni režim
V času od 31. oktobra do 1. novembra bo v okolici celjskega mestnega pokopališča spremenjen prometni režim. Med 7. in 17. uro bodo enosmerne Popovičeva ulica od Teharske ceste do Ceste na grad, cesta Selce-Podgorje-Teharska cesta in Mirna pot od Popovičeve ulice po pokopališču do Teharske ceste. Prvega novembra bosta enosmerni tudi cesti Štore-Sv. Ana-Teharje in Sv. Ana-Te-harska cesta. Vsi, ki se bodo odpravili na mestno pokopališče, bodo lahko parkirali poleg na urejenih parkiriščih tudi vzdolž Popovičeve ulice, vzdolž cesteSelce-Pod-gorje-Teharska cesta in ob Teharski cesti od križišča s Kolš-kovo ulico v smeri proti mestu. Za pretočnost prometa in varnost bodo skrbeli policisti in redarji.
V osrednjem prostoru celjskega centra Interspar je bilo pretekli petek spet veselo. Ob prijetni narodnozabavni glasbi so si lahko obiskovalci ogledali in poskusili vse, kar nam vsako leto znova prinaša tetka Jesen - od zrelih sadežev do nekaterih jesenskih opravil.
Obiskovalci so med drugim lahko poskusili tudi mošt, ki bo kaj kmalu postal vino. Ta praznik bodo proslavili tudi v Intersparu, zato vabljeni v soboto, 6. novembra, na Intersparo-vo martinovanje.
DariL v oktobru! o rá		1
u		•mmmmm ^• V. rá
obrestna mera "		
INFORMACIJE
m
NOVI TEDNld
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJf IN CASINOJA CELJE
VELIKA NAGRADA
PARAONiVI ZAKLADI
CITROEN PLURIEL
JE LAHKO TUDI VAŠ
(žrebanje 18. 12. 2004)
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V FANTIH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celja
Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Rajmund Škoflek, Stranice, Sabina Gomboc, Petrovci, Ivan Plahuta, Ponikva, Vas j a Grabner. Griže.
AAAAAAAA
, ,0 1, « ,3 « ÀA
/17\ /l«\ /l9\ /20\ /2l\ /22\ /23\ /M\
CÁMXO
- CHlTt 'i Obkrožite Z piramidi s
/a\ /*\ /n\ /a\ /a\ /so\ /3i\ /sa\ jj^gssg
ON
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
Višja obrestna mera za varne naložbe!
V Poštni banki Slovenije velja v oktobru, mesecu varčevanja, za enoletne depozite zvišana fiksna obrestna mera 3,5 %. Vezave lahko sklenete na vseh poštah v Sloveniji. Izkoristite ugodno priložnost!
Dodatne informacije:
02 228 8312 02 228 8313
RADIO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
'Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-a tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poli RC, 7.45 TOSajoica, 8.00 Poročila, 8.25 Pbročilo PU Celje, Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 iba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, ^Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in od-RaSlo,F16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, Klonirano - servirano, 18.30 Na kubiky 19.00 Novice,.19.10 ■rni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano m Dolo-20.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program nib in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me ija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho kop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po llih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ce-8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, ravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po vensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, ravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo me-ijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odme-laSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 < pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, .0 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih , 22.00 Petek za metek (oddaja z Gorazdom in Mitjo), 24.00 DP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-postaj Slovenije
Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna meja tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-cop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-"ilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 ji ritmi 7,0 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 ioba dneva, 11.15 ČistP ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 ualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske ice, 14.30 Izbirajno melodijo popoldneva, 15.00 Šport da-15.30 Dogodki in odmevi R,iSio,16.1S Ne preslišite v Kro-ŘC, 1L00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ilit lista Radia e, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živi-•lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program ilnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-,ija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-oskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-»čilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, \00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba eva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske fžele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah po-' oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glas-Bter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in gjonalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK. 1. novembri
Í0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 roskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v
ačilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 oba dnëva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudar-lo, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, Í5 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, W Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali; 19.00 Novice, 19.10 ^erni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP -upni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih po-Slovenije
TOREK, 2. novembra
Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-ija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-skop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Po-*ilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ce-8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zad-. torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 ice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, " Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in vi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, [-00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še lje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Bal-21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program
ilnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
___________
) Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-Sja tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-ikop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poslih RC, 7.45 Tečajnica? 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Ce-8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 ■*_pi val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 larjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport is, 15.30. Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Jpki RC;-16.20 Filmsko. platno, lZOOpKronika, 17.45 Jack i» 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full i Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 jta Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in jBonalnih radijskih postaj Slovenije
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
~ 7 Z.'' ""CÍTŘTÉÍC28. OKTOBRA, OB 12.15: ODMEV ~~
KOLIKO ZA ZOBOZDRAVNIKA?
Zobozdravniške (koncesionarske) storitve velikokrat burijo duhove predvsem zato, ker pacienti ne poznajo svojih pravic, poleg tega pa ne vedo, na koga se lahko obrnejo v primeru, ko se dogajajo nepravilnosti pri opravljanju teh storitev. Pri nepravilnostih gre predvsem za zaračunavanje zobozdravniških storitev brez računa. S tovrstnimi težavami se srečujejo tudi v Preboldu, zato smo obiskali tamkajšnjega zobozdravnika. Odmev pripravlja Špela Oset.
Z.	PETEK, 29. OKTOBRA, OB 24.00: SNOP
PREKLETSTVO ALI BLAGOSLOV?
Kaj pomeni karizmatična duhovnost in kaj prenova v duhu? Ali obstajajo čudeži? Zakaj se dobrim ljudem dogajajo slabe stvari? Je nad njimi prekletstvo ali blagoslov? Kako se rešiti prekletstva in kam lahko le-to človeka zapelje? Še več vprašanj in zanimivih odgovorov! V noči na soboto se bomo pogovarjali z duhovnikom Zoranom Kodelo. Ljudje iz vse Slovenije se zatekajo k njemu in na njegova srečanja v Spodnjo Ločico pri Slovenski Bistrici. Osupljive zgodbe nekaterih posameznikov, ki zahajajo tja, pričajo o rešitvi njihovih življenjskih težav ter o ozdravitvi marsikatere hude bolezni. Odkrit pogovor o stvareh, v katere nekateri niso verjeli, dokler niso prišli na njegova srečanja. Bodite z nami v noči iz petka na soboto!
NEDELJA, 31. OKTOBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM *"~
PLODNA LETA MIRANA KOROŠCA
V okviru 50-letnice Radia Celje v oddaji Znanci pred mikrofonom predstavljamo dosedanje urednike in urednice Radia Celje. Tokrat vam bomo predstavili Mirana Korošca, ki je bil odgovorni urednik radia v letih 1983 do 1987. Njegovo urednikova-nje je zaznamovala temeljita vsebinska in tehnična prenova Radia Celje, radio je takrat postal še bolj živ, aktualen in hiter. Osrednjo informativno oddajo Kroniko in večino govornih oddaj so takrat začeli voditi novinarji, ki so tudi sami brali svoje prispevke za informativne oddaje. Radio Celje je v čašu, ko je bil on urednik, začel oddajati tudi v stereo tehniki, sam pa se teh časov spominja tudi po prvi novinarski stavki v Sloveniji in morda celo v Jugoslaviji, ki so jo pripravili prav na Radiu Celje.
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ime in priimek:
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
(2)
1.	NO. 1ŽENA-6PACKČUKUR (3)
2.	0MAMA-ALYA	(3)
ANJA RUPEL 6 T0ŠE PR0ESKI (5)
4.	SOLZE IN SMEH - ROK'N'BANO (1)
5.	DEVIL - NUŠA DERENDA	(6)
6.	V SOJU LUČI-TABU	(2)
7.	SPS (SLOVENSKA P0RN0 STRANKA)-ADI SMOtAR (5)
8.	ODMEV SRCA - MAJA SLATINŠEK (1)
9.	LUBI-T1NAG	(2)
10.	VSE, KAR MAM-TRKAJ (4) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
OPEN ARMS-TINA TURNER RADIO- ROBBIE WltUAMS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
NOCOJ IGRAMO ZA VAS - VLADO KRESLIN
RAIN STOPPER - AMRBIA
Tatjana Grošelj, Cankarjeva 2a, Velenje Manja Vodič, Laše 19a. Podplat Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vratih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH 5 phB
1.	SMO GLUHI ZA SOČLOVEKA -UNIKAT
2.	GIZDALIN-P01KA PUNCE
3.	DESET POUUBOV -VESELE ŠTAJERKE
4.	MUN POD REKO-7. RAJ
5.	IEPA NAŠA SLOVENIJA -SLOVENSKI ZVOKI Predlog za lestvico: SAVINJSKA D0UNA-JODLAR LOJZ S PRIJATELJI
SLOVENSKIH 5 plus
1.	NEMIR-POGUM
2.	ODŠEL BOM S PTICAMI -BAJUK ANDREJ ANS.
3.	MOJ DEDEC - ŠIBOVNIKI &
4.	UČARSKA POLKA-ŠPIK
5.	BELI GALEB - KRESNIČKE
Franci Bombek. Udarniška 2, Štore Pavla Stariekar, Slomškov trg 7, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto na
Lestvico Celjskih S lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih5pa ob 23.15 uri. Za predlogezobeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.

celje
NASVETI
OD KOD PRAZNIKI?
»Oznanjeni so vsi svetje —«
Katoličani J. novembra že več kot 1.200 let praznujejo praznik vseh svetih, dan zatem pa spomin vseh vernih rajnih, ki mu ljudsko pravimo »vernih duš dan«.
Vse kulture praznujejo svoj praznik mrtvih. Egipčani so za pokojne prižigali svetilko na začetku in koncu leta. Grki so jih februarja počastili s posebnim obredom hrane in pijače. Rimljani so poznali več praznikov mrtvih. Prvi je bil od 13. do 21. februarja, drugi so bili v maju. Te dni so grobove lepo okrasili in na njih pripravili pojedino. Na ta način še danes počastijo svoje pokojne tudi pravoslavni verniki. Rimljani so darovali še cvetje, vodo, vino, olje, mleko in med. Kelti so praznovali na začetku novembra praznik mrličev samhain. V tem času naj bi duše prehajale iz onostranstva v tostranstvo. Prednikom so prižigali kresove, da se na poti domov ne bi izgubili, hkrati pa bi se lahko pogreli. Pogani so mrtve de-
lili na dobre in hudobne. Slednjih so se zelo bali, zato jih je bilo treba prelisičiti in spraviti stran od doma. Za dobre pa so pripravili pogostitve in od njih pričakovali zaščito. A tudi dobre duše so se morale po praznovanjih vrniti v onostranstvo, sicer so jih živi nagnali. Grki in Rimljani so se jih na hitro znebili, bolj prizanesljivi so bili Kitajci. Mrtve so na pot spremili s svetilkami, da bi lažje našli pot nazaj.
V krščanstvu so najprej s praznikom častili samo mu-čence, sčasoma so se jim pridružili tudi svetniki. Število slednjih se je močno povečalo, zato vsi niso mogli dobiti svojega godovnega dne. Določili so poseben spominski dan, ko so se spominjali vseh hkrati. Praznik vseh svetih je bil nakazan, ko je Gregor III. v baziliki sv. Petra v Rimu posvetil posebno kapelo v čast vsem mučencem, spoznavalcem in popolnim pravičnikom, ki so kjerkoli na svetu zaspali v Gospodu.
TEDENSK
ASTROLOŠ
NAPOVE
Gregor IV. je leta 827 ukazal, naj bo 1. november praznik vseh svetih v vesoljni Cerkvi. Praznik vseh svetih je namenjen predvsem preprostim, neznanim svetnikom, ki so morda utonili v pozabo kmalu potem, ko so umrli. To je za katoličane praznik vere v posmrtno življenje, pa tudi praznik globokega spoštovanja mrtvih.
Drugega novembra se katoličani spominjajo bližnjih pokojnikov. Njim je pravzaprav posvečeno že popoldne praznika vseh svetih, ko jim po cerkvah zvoni v spomin. Pri nas se je za spominski dan vseh umrlih udomačilo ime dan vernih duš. Verniki ta dan prosijo za svoje bližnje pokojne, ki so morda še v vi-cah. V ta namen je nastalo veliko ljudskih običajev in pobožnosti. Na primer post v prid vernim dušam, ki je bil včasih zelo strog. Kdor se pred vsemi svetniki ne posti, se mora postiti pred vsakim svetnikom posebej so rekli na našem koncu. Ljudje
so bili prepričani, da na ta dan duše umrlih sedijo na grobovih in gledajo, kdo jih obišče. Daleč nazaj sega tudi vera, da se začno na vseh svetih dan ob večernem zvonjenju vračati duše iz vic na svoje domove. Prav to noč naj bi bile rešene vic. Zanašajo pa se na molitve živih. V naši okolici so na vse svete zvečer, ko so odmolili rožni venec, postavili na mizo pijačo, da so prišle verne duše pit. Ljudi ni motilo, ko so našli drugo jutro pijačo na mizi nedotaknjeno. Živo so namreč verjeli, da so mrtvi res bili v gosteh. Na večer vseh svetih so tudi močno zakurili v krušni peči, da so se verne duše lahko pogrele. Ogenj v peči to noč ni smel ugasniti. Prasketanje ognja je naznanjalo navzočnost duhov mrtvih. O vseh svetih ponekod že nastopi babje leto. Pridelki so pospravljeni, zato pregovor pravi: »Oznanjeni so vsi svetje, spravljajte, kmetje!«
Četrtek, 28. oktober: V zgodnjih jutranjih urah bo nastopila polna Luna v znamenju Škorpijona. Njen vpliv je čutiti že ves teden, energije so prenapete, občutljivost povečana, zato previdno na vseh področjih. Priporočljivo ukvarjanje z zadevami, ki nas sproščajo, in druženje z ljudmi, ki so pozitivno usmerjeni.
Petek, 29. oktober: Polna Luna bo še vedno dejavna, ravno tako bo močneje izražen sončev mrk. Dogajale se bodo usodne zadeve, na katere v večini primerov ne bomo mogli vplivati. Venera bo vstopila v znamenje Tehtnice, zato bo čas izredno ugoden za ljubezen. Zaradi neugodnega aspekta Merkurja ne sprejemajte večjih odločitev.
Sobota, 30. oktober: Vstop Lune v znamenje Dvojčka bo dan oplemenitil z živahnostjo in s prilagodljivostjo. Dan bo ugoden za obiske prireditev, srečanja, še posebno tista, ki bodo v znamenju čustev.
Nedelja, 31. oktober: Dan bo miren. Povečana bo domišljija, v mislih bomo načrtovali svoje življenje, se spominjali preteklih dogodkov in z velikimi pričakovanji Zrli naprej.
Ponedeljek, 1. november: Posvetili se bomo spominu na mrtve, oživljali spomine in se soočali z minljivostjo življenja. Vpliv Lune v Dvojčku bo pozitivno prinašal optimističen pogled na zadeve, povečeval iznajdljivost in sporazumevanje. V večernih urah bo čas ugoden za druženje s sorodniki, z ljudmi, ki jih ne vidimo pogosto in imajo kljub temu poseben prostor v našem srcu.
Torek, 2. november: V dopoldanskem času se bo vse odvijalo zelo hitro. Popoldne se bomo umirili, bolj posvetih družini in partnerju, saj bo Luna vstopila v znamenje Raka. Povečana bo občutljivost, česar na zunaj ne bomo pokazali.
Sreda, 3. november: Že v dopoldanskem času bo energija zelo napeta. Pojavljali se bodo velika napetost in notranja trenja. Težave bomo lažje prebrodili, če bomo nanje pripravljeni.
ASTROLOGINJA GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
Ste si vedno želeli
-	osvojiti nova praktična vsakodnevno uporabna znanja?
-	v izobraževanjih aktivno sodelovati in znanja soustvarjati?
-	preizkusiti se v različnih vlogah v skupini?
-	uspešno javno nastopati in svoja mnenja jasno izraziti?
Vabimo vas k vpisu v
1. LETNIK KOMUNIKOLOŠKE AKADEMIJE,
s katero bomo pričeli v ponedeljek, 15. novembra 2004, ob 17. uri
v Domu sv. Jožefa v Celju
Vabimo vas tudi k ugodnemu 40-URNEMU NADALJEVALNEMU TEČAJU NEMŠKEGA JEZIKA
(s ponovitvijo osnov)
Prijave in dodatne informacije: 03/548 37 04, www.dom-sv-iozef.si

VODOVOD-KANALIZACIJA
javno podjetje d.o.o. - Lava 2a, Celje
Obveščamo uporabnike, da od 1.11. 2004 naprej velja nova cena pitne vode v občinah Celje, Štore in Dobrna. Cena PITNE VODE z 8,5 % DDV znaša:
- ZA GOSPODINJSTVO, DRUŽBENE DEJAV. IN OSTALO POTROŠNJO
.................... 99,55 SIT/m3
Za občino Vojnik od 1.11. 2004 naprej velja nova cena pitne vode. Cena PITNE VODE z 8,5 % DDV znaša:
Za občine Celje, Štore, Vojnik in Dobrna od 1. 11. 2004
naprej velja nova cena kanalščine. Cena KANALŠČINE z 8,5 % DDV znaša:
BLAGODEJNI DOTIKI
Pomen usposobljenega maserja
Ne glede na to, ali pride k maserju bolan ali zdrav človek, mora maser z njim vzpostaviti stik, tako da ga pregleda in se pogovori o njegovem trenutnem zdravstvenem stanju. Ljudje so prepogostokrat mnenja, da z maserjem ni potrebna komunikacija, s čimer škodijo sebi ter maserju, ki se bo z neustrezno terapijo znašel v neugodnem položaju, čeprav obvlada svoje delo.
Nekateri se razgovorijo, večina pa misli, kaj bi govoril, saj vse piše na zdravstvenem kartonu ali pa se obnašajo v stilu samoplačnikov »prišel-legel-odšel«. Ne mislite, da so maserji nevljudni, ker vrtajo v vas z vprašanji. So pa seveda tudi taki, ki bodo tiho, če vi sami ne boste z njim navezali stika. Za oba primera velja namig: začnite govoriti. Masaža je namreč timsko delo. Iz komunikacije maser spozna, kaj je za bolnika najbolj sprejemljivo. Pri vsakem pacientu iščejo vzrok težave, ne glede na to, da je diagnoza zdravnika že postavljena. Če poznajo težave masirane osebe, lahko pravilno izberejo in usmerijo svojo terapijo ter se izognejo napakam. Maserji se nenehno izpopolnjujejo in lahko dodatno pomagajo in svetujejo.
Pri tem ljudje pogosto sprašujejo o rehabilitaciji svojih poškodb, pooperativni rehabilitaciji hrbtenice in kolkov, o mravljinčavosti delov telesa, o vajah za različne poškodbe in bolezni, težavah s
Piše- NATAŠA PEŠEC
cirkulacijo, o ohranjati prožnosti sklepov in miš problematiki z venami inf pilarami, kožnih spreme bah, težavah zaradi stresa zeliščih in kopelih, vrstah uporabnosti masaž in še še. Ljudje v svojem miriK in sproščenem stanju razi vajo svoja opažanja in sp< nanja, razpletejo se zanii vi pogovori, prihaja do pri nih medsebojnih vezi in katere ostanejo v stalni vezi.
Masaža kot del terapije, to zahteva izšolanega masi ja in ne hitro priučenih čajih, kjer se učijo t.i. metične masaže. Seveda bi vzroke težav iskal zdrj nik. Vendar se tudi maser ! redko znajde v okoliščina ko mora to narediti & log je prav v načinu obra navanja človeka kot celo Vsak posameznik pa je si zase. To pomeni, da bo dveh pacientih s povsem ei ko boleznijo ali poškod enemu izbrana terapija magala, drugemu pa ne.
m
Št. »3 - 28. oktober 2004
Planet TUŠ, 3000 tel.: 03 491 1100
VRTNARSTVO IN CVETLIČARNA
/fàs PIRAMIDA
\/SMn«\Z KRAŠOVEC Simon s.p.
Arclin 66c. Skofia vas, tel.: 03/57 72 057. Gsm: 041/745 605 V času pred 1. novembrom smo za vas pripravili največjo možno izbiro cvetočih mačeh in ostalih rastlin za zasaditev, za 1. november pa lončne krizanteme, krizanteme za šopke in raznovrstne aranžmaje za grobove.
Neki novi »kameljci«
Nastale so
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
ko se oko želi malce spočiti od poletnih živopisanih in divje barvitih oblačil. Je torej kakšno presenečenje, da
Modna otvoritev
Na nedavni otvoritvi kluba Escape v Celju so pripravili modno revijo blagovnih znamk Thaler, Egoist, Josephine Collection, boutique Vlasta, Energy in Leonardo.
Blagovna znamka Thaler (na sliki) se je predstavila s kolekcijo, ki jo je oblikoval mladi kreator Toma. Modeli so bili zasnovani v slogu neorokokoja, ki se je prepletal z futurizmom, podobo pa so dopolnjevali čevlji Kopi-
tarne Sevnica. Boutique Egoist se je predstavil z izbranimi materiali kot sta svila in usnje ter s teliranimi kroji suknjičev in hlač. Josephine Collection se je navezovala na prihajajoči čas večernih oblek, boutique Vlasta pa prisega na enostavnost krojev. Energy je s svojimi modeli poskrbel za športno mladino, Leonardo pa za dopolnitev garderobe z modnimi torbami.
Foto: GREGOR KATIČ
Tik pred »rednim pollet-modnim križarje-em« po Milanu mi je spo-jn obudil eno prvih tam-ijŠnjih druženj z novo-odnimi smernicami. Pol-iugo desetletje bo že tega, na vhodu pred sejom italijanske pret-a-por-mode trčila v kolegico, si je novosti že ogleda-
»In, kako je?« me je raz-«njalo od začetniške rado-(dnosti. Ona pa: »Eh, spet tu sami >kameljci< - ka-ir se ozreš, jih je polno Ni mi treba pojasnjeva-kako previdno sem vsto-V razstaviščne prosto-tuhtajoč, kaj le je imela islih. Kakšne egiptologe, (proučujejo kulturni vpliv ega Egipta na novomod-smernice in njihove eno dvogrbe velblode oziro-kamele? Pa je bilo je ne minut dovolj za »razsvet , h kateri je pripomo zares vse polno razstav lih oblačil v barvi kame-dlake ...
tolikokrat so se od takrat kameljci« znova vrnili v moli, raje ne štejem. Pravza-jav so ti mehki, topli, než-lin brezmejno elegantni odtenki na modnem bolj ali manj prives čas. Še bolj prav v mesecih,
Kamelji odtenki najraje barvajo zimske plašče, poslovne kostime, pa tudi športne jakne, vetrovke, pletenine. Elegantne boste tudi v zgoraj oprijeti in spodaj na zvon ukrojeni obleki. In kaj obleči oziroma obuti zraven? Če ste drzne in se rade poigravate z nenavadnimi kontrasti, bodo h kameljemu oblačilu atraktiven akcent rdeči, morda celo še bolj modni vijolični čevlji in torbica ali smrekovo zelene usnjene rokavice in pokrivalo ... Sicer pa se raje odločite za najbolj preverjeno in zanesljivo všečno kombiniranje po sistemu ton na ton ter se odenite v »kameljce« od glave do čevljev!
Ko iz kuhinje zadiši po domače
Skrbno smo zbrali §07 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
^J'suliarôbe luLue sloumólih ffoâpodinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov.
Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti.
Naročila: NT&RC. Prešernova 19.3000 Celje
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila
profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
ZDRAVIl LAŠK
EGIPT, Hurgada
3* Sea Garden, polet iz Ljubja (140 samo 129.900 SIT) 6., 13.11/7D/pol 90.9(
EGIPT s križarjenjem
5* hoteli in ladja, počitnice + križarjenj«, polet iz Ljubljane 6.11780	141.W
KUBA. Varadero/Holgul)
letali«/14D 288.590 SIT) ^ 7.14, 21.11/70/Al 240.4'
WCUA:
, EDEN-POTUJETA DVA!
IZLCJHII67VA TURISTIČNA AÇLNCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izietnik.si; www.izletnik.si
11. in 18.12.,
11.12.in _ l A 11.12.«JESENSKE POČITNICE:
PORTOROŽ 5. in 7,- dnevni paketi, otoške delavnice. UMAG htl KORAU *** 2 x polp že za 10.800 SIT/os • OTVORITEV SMUČARSKE SEZONE: MONTE BONDONE 9,12.12. in HINTERGLEMM
16.-19.12., ugodni paketi • NOVO LET ugodno silvestrovanje v Simonovem zalivu in Umagu
• KONCERTI: ^^^U^^^Efi^SSS
ŽELJKO JOKSIMOVIČ 411. U in 19.11 MB, 40 let ansambla
LOJZETA SLAKA 6.11. Lj, ABBA MANIA 16.11. MB in 17.11. U. CARMIN A BURAN A 10.12. U • PREDPRODAJA
SMUČARSKIH VOZOVNIC za smučišča ROGLA, GOLTE m KRVAVEC
zdravjeoddihsprostitev
Levov odhod ni zavrl obnove
Nadaljevanje prenove Kalvarije, izjemnega šmarskega simbola
V Šmarju pri Jelšah letos nadaljujejo obnovitvena dela na tamkajšnji znameniti Kalvariji pod sv. Rokom. Kalvarijo, ki je simbol kraja in državni kulturni spomenik, so začeli obnavljati pred šestimi leti. Lani so obnovili prve štiri kapele, letos so na vrsti naslednje tri.
Obnova šmarske Kalvarije, ki so jo uspeli zgraditi v desetih letih, je bila problem kar več desetletij. Danes predstavlja velik konzervatorsko-restavratorski izziv. V Šmarju pri Jelšah so v zadnjih letih trdno odločeni, da bodo obnovili po tri kapele na leto - vseh je štirinajst. To.jim zaenkrat tudi dobro uspeva.
Po lanski obnovi prvih štirih kapel (na četrti kapeli še morajo obnoviti strešno kon-
strukcijo in zvonik) so strokovnjaki ljubljanskega restavratorskega centra v Šmarju letos spomladi pripravili delavnico, kjer so usposabljali običajne slovenske kamnoseke za restavratorske posege. V okviru delavnice so tudi končali letošnja kamnoseška dela.
V preteklih dneh so zaključili še gradbeno sanacijska dela (stare zunanje in notranje omete so nadomestili z odpornejšimi sušilnimi), re-stavratorji slikarji pa naj bi se poslovili od bogatih fresk in štukatur pred koncem meseca. Kopije šestih kipov, ki bodo nadomestile dragocene originale, so že nameščene.
Po urniku obnove naj bi bili v Šmarju konec tega meseca že na polovici celotnega pro-
jekta Kalvarije. Prihodnje leto jih čaka obnova naslednjih treh kapel, za kar projekte gradbene sanacije že pripravljajo. Tovorna žičnica, ki so jo letos postavili na hrib sv. Roka, bo tam ostala, saj so naslednje kapele na vse strmější poti.
Obnova izjemnega kulturnega spomenika Obsotelja in Kozjanskega poteka v sodelovanju med župnijskim uradom, državo, občino in Vre-čerjevo ustanovo, posebej ustanovljeno za zbiranje dona-torskih sredstev (imenovana je po pobudniku gradnje Kalvarije, župniku dr. Mateju Vrečerju). Ustanova, ki ji predseduje arhitekt Peter Planinšek (sicer direktor občinske uprave), je zbrala precej sredstev iz širše celjske regije, med njimi iz pomembnih
gospodarskih družb. Vrečer-jeva ustanova je denarna fondacija Društva za ohranjanje kulturne dediščine sv. Rok (predsednik društva je arhitekt Planinšek), ki je s soglasjem ministrstva za kulturo začela delovati pred tremi leti.
V Šmarju in okolici so bili zaradi nadaljnje obnove Kalvarije od poletja zaskrbljeni, saj je takrat prišlo do odmevne premestitve šmarskega župnika Marka Leve. Priljubljeni Leva je med obnovo med drugim tudi sam delal. Njegov odhod obnove Kalvarije na srečo ni zavrl, saj se je novi župnik Marko Veršič takoj vključil v prenovitvene načrte. Kalvarija je v cerkveni lasti, njen kultur-no-zgodovinski pomen pa je seveda veliko širši.
BRANE JERANKO
* «
KfiHWBS
ítssaé dĚ^SĚĚto*
Ko pride 1. oktober smučarjem obeta nakup se dober... Enotne smučarske vozovnice za smučišči Rogla in Krvavec
do 20% ceneje <v i.predaj,is.mom).
Prodajna mesta:
Unior d.d., program Turizem Zreče; Info: 03 757 6 161 RTC Krvavec, spodnja postaja žičnice; Info: 04 25 25 911
Pred.Unior Turizem Ljubljana, Slovenska c.56; Info: 01 2 329 264 _•-••......^ ^ - -
AEROBIKO (pon., čet. ob I9.uri)
VAJE ZA DUŠO IN TELO (pon. ob ZO.uri)
REKREACIJO (torek ob 18.uri)
|OGO (sreda ob I9.uri)
TAl CHI CHUAN-a (četrtek ob 17.30)
Informacije na telefon 03-7345-166
TU I potovalni centar Celj. 03/425 44 40

[•xmýjtlQQ (ttewëas
Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja.
Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
^Stiider's
Zdravilišča kipijo od
na Celjskem urejenosti
Turistična zveza Slovenije (TZS) je v torek podelila priznanja najbolj urejenim slovenskim naravnim zdraviliščem, ki so sodelovala v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med večjimi zdravilišči in termalnimi kopališči so prvo mesto v urejenosti osvojile Terme Zreče in med manjšimi Zdravilišče Laško. Terme Dobrna so se uvrstile na tretje mesto.
Terme Zreče so klimatsko zdravilišče z ugodno geografsko lego ob robu gozda, kjer vsi krajani živijo z zdraviliščem. Uslužbenci term si prizadevajo za individualen prijazen pristop do vsakega gosta in zato ne želijo množičnega turizma. K zdravilišču sodijo lepo urejene individualne hišice, informativne table in smerokazi. Do jezera, kjer je možno tudi pečenje na žaru, vodi prenovljena gozdna pot. Bazeni so čisti in kopališče s senčnimi prostori je lepo urejeno. Kulinarična ponudba je razno-
lika, popestrena tudi s krajevnimi posebnostmi. Terme so celo sezono povezane z Ro-glo, ki je klimatsko še ugodnejša, menijo v TZS.
V Zdravilišču Laško, ki letos praznuje 150-letnico, posebno pozornost namenjajo zdraviliškem turizmu. »Kljub množičnim prireditvam, kot je Pivo in cvetje, je okolica urejena in čista. Zdravilišče je poléti s kopalnim vlakom dobro povezano z Ljubljano. Letos so odprli nov, sodobno opremljen medicinski center, s katerim so izboljšali funkcionalnost zdravilišča za bolnike. Osebje je zelo prijazno in v medicinskem delu izjemno strokovno,« razloge za uvrstitev zdravilišča na prvo mesto utemeljujejo v TZS.
Tudi v Termah Dobrna, ki se nahajajo na lepi geografski legi, sredi gozdov, ob termalnem vrelcu in v tišini, se vidi, da skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, saj vse objekte obnavljajo v starem slogu. Osebje je prijazno,
zdravstveni delavci pa visoko strokovno usposobljeni s prijaznim in z individualnim pristopom do bolnikov. Novost v Termah Dobrna je vrhunski center lepote z imenom Hiša na travniku, opremljen z najsodobnejšimi masažnimi in drugimi aparati za nego obraza, telesa in duha. V zdravilišču, ki uspešno sodeluje tudi z občino Dobrna, so tudi številne kopeli, ugotavljajo v TZS.
Direktorji nagrajenih zdravilišč in term se zavedajo, da jim priznanja niso prinesla le ugleda, temveč tudi odgovornost do izboljševanja svoje ponudbe v bodoče, saj se pričakovanja turistov nenehno povečujejo.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
'Mcelje
Predsednik TZS Marjan Rožič (levo) izroča priznanje direktorju Zdravilišča Laško Romanu Matku.
brezplačno, kopanje, akcije 7=4
30.10/7D/POL 38.4! TURČIJA, Antalija
3" Viking, polet iz Ljubljane
(14D 70.900 SIT)
6, 13. 20.1177D/POL 56.90
SONČEK
(j) AVTOHIŠA ŠKORJAIMEC
E3 DAIHATSU (jÔÀ)
d.o.o.

Mariborska 115 Celje, tel.: 426 08 72, 031 609 416, www.avto-skorjar
preprečilo množičnega odpuščanja zaposlenih.
Opel odpušča 12 tisoč delavcev
Ni strela z jasnega, venir je vest izjemno priza-ela Oplove delavce. Kot se odločil General Motors iirope, ki je lastnik Opla še nekaterih drugih evrop-;ih tovarn (britanskega luxhalla, Saaba ipd.), bo-odpustili kar 12 tisoč de-rcev. Večino v Nemčiji. Kot pravijo, bo tako Opel letu dni privarčeval 600
milijonov dolarjev, vendar je očitno, da v to niso všteti stroški tako obsežnega zmanjšanja delovne sile. Kot pravijo, bo ob delo po 4.000 delavcev v Oplovi tovarni v Bochumu in Riissels-heimu, 1.000 v Oplovi španski tovarni v Zaragozi, 400 delavcev bo manj tudi pri Saabu. Opel se že precej časa ubada s številnimi teža-
vami in kljub nekaterim spremembam nikakor ne more splezati iz rdečih številk. Prodaja nove astre gre razmeroma dobro, drugi avtomobili pa očitno ne dosegajo načrtovanih prodajnih rezultatov. Pred časom je Opel pripravil revitaliza-cijski načrt Olympia, ki pa očitno ne prinaša želenih rezultatov.
CITROËN
AVTOCENTER KOSAK d.o.o.
Tel.: (03) 426 44 10
Korejci in Japonci v ofenzivi
Septembra je bil posel z »vimi avtomobili na trgih lahodné Evrope za 0,6 od-lotka slabši kot septembra ani. Prodanih je bilo 1,35 lilijona avtomobilov, pri m pa očitno ni nič pomalí nedavni pariški avtomo-lilski salon, ki naj bi bil saj deloma tudi v funkciji ospeševanja prodaje.
Vsekakor je res, da je septembrski padec že tretji zaporedni v zadnjih mesecih; v devetih mesecih pa se je prodaja kljub vsemu povečala za 1,5 odstotka. Pri vsem tem je posebej zanimivo, da gre še naprej zelo dobro korejskim in japonskim avtomobilskim tovarnam. Tako je zgolj septembra Kia prodajo
VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat-flurescentno rumens) II 719,00 lUVAMPii HMurùrn J . , SREDSTVO PWTO ZMR. VOOE ZA ČIŠČENJE OTOPEM MG/UMM VETROBR.STEKU(kMCMtr.1) II 511,08 METLICE BRISALCEV BOSCH -IBS KATALIZATOR UNIVERZALNI h od 22.800 luprej PLOČEVINA. SVET10BNA TELESA IN HLADILNIKI LAMBDA SONDE-t iiei	7.080.00
kw.avfodelireonemer.si	"!"
taMM^H^^HMHMM	-4ÏIC«	13.088.00
r\
v
lariborsko 86, Celje ' (03) 428-62-70
izboljšala za nič manj kot 62 odstotkov, medtem ko je imel Hyundai v svojih trgovinah za 29 odstotkov več kupcev. Dobro je šlo tudi Mazdi in Hondi, vsekakor slabše Nis-sanu. September je bil ugoden tudi za nemški BMW, ki dobro prodaja serijo 5 in tudi novo enico, Mercedes Benz že nekoliko zaostaja, medtem ko je bil september skoraj porazen za Renault in še posebej grupacijo PSA (Citroen, Peugeot).
Sto BMW 1 za Slovenijo
kolar zvonko s p VULKANIZERSTVO
Šentvid 4a, 3231 Grobelno Tel.:03f749 11 20 PC Rogaška Slatina, Prvomajska 45 Tel.: 031819 25 70
JXKCIUA ZIMSKIM GLJIVI
SAVA S3 GOODYEAR MICHELIN MATADOR ROTAL 175/70 R13 9.517 12.575 13.650 7.200 5.390 175165 R14 11.332 16.036 16.275 9.000 5.999 '95/65 R15 12.852 18.422 19.875 10.200 7.190
Na zalogi tud gume Nokian, Kleber, Kormoran, Barun, Bandag ____Cene so z DDV pri plačilu z gotovino!_
Eden najbolj pričakovanih avtomobilov, BMW serije 1, prihaja na slovenske ceste. Prodaja najmanjšega, najbolj sodobnega in tudi najcenejšega beemveja se je namreč že začela, računajo pa, da bo do konca leta prodanih približno sto vozil.
Serija 1 je po izgledu nedvomno dovolj čistokrven avto iz miinchenske tovarne, saj nekaj ostrih linij nesporno spominja na novo petico, sedmico in serijo 6 (oblikovalec je sporni Američan Chris Bangle). Hkrati so ohranili pogon na zadnji kolesni par, kar je v tem razredu - BMW 1 se primerja z audi-jem A3, pa z VW golfom in mercedesom A - velika redkost. Prav podvozje je moderno, s posamično obešenimi kolesi in s prednjo premo iz bolj lahkega aluminija. Razdeli-
Tudi touring
serije 1
O novem BMW serije 1 smo že pisali. Avto prihaja na slovenski trg v teh tednih. Iz BMW pa že prihaja novica, da bo petvratni kombilimuzini kmalu sledil touring, kar je pri tej tovarni oznaka za karavansko različico. Kot načrtujejo, naj bi se ta mali touring na trgih pojavil še pred koncem prihodnjega leta.
tev teže med prednji in zadnji del je v razmerju 50 proti 50. Da je najmanjši v ponudbi, dokazujeta 422-centimetrska dolžina in prtljažnik za 330 litrov prtljage. Avto nima rezervnega kolesa, pač pa posebne pnevmatike omogočajo do 250 kilometrov dolgo pot pri hitrosti 80 km/h tudi, ko so prazne. Opazni so zelo dobri materiali, tudi temeljita izdelava, skratka BMW 1 noče biti poceni ali ceneni beemve.
Ta hip so motorne izvedenke štiri, kasneje pride še en bencinski štirivaljnik (118i), drugo leto tudi šestvaljniki in izvedenka zgolj s tremi vrati. Osnovni motor poganja različico 116i (115 KM), sledi različica 120i (150 KM). Dizelska motorja sta dva; oba imata po dva litra, vendar različno moč (enkrat 122, drugič 163 KM).
Prihaja citroën C6
Na notranji, za javnost zaprti predstavitvi je francoski Citroën že predstavil C6, ki naj bi se na trge pripeljal sredi prihodnjega leta. Potem, ko je tovarna upokojila XM, je v višjem razredu ostala brez ustreznega vozila, to praznino pa naj bi zapolnil C6, katerega najmočnejši motor naj bi imel gibno prostornino 3,0 litra in 211 KM.
—
AVTO cm..ll:d
Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/126 11 78 in 1261212
EPRP MQNDE0 1,8 kprovan_1998 1.241.000
FORD FIESTA 1,31_2000 1.099.000
FIAT PUNTO U SX_2003 1.697.000
_im 1.I59.Q0Q
599.000 899.000 2.365.000
PEUGEOT 406 l,8STkaravonl997/98 1.148.000 RENAULT KANGOO 1,4 1999 1.149.000 RESâllLLCUQJA_______1001/02 1,893-000
OmOENAXJMAÇEJJ.____1914__437.000
OPEL CORSA 1,0 tily_1Í97_6Î3J00
HWMttKnMfarť»
MERCEDES A160 idi___1MI/H 2 598 000
SEAT CORDOBA vnrio 1.4 2001 1.610.000 ŠKODA FELICIA LX 1.6
MALI OGLASI - INFORMACIJE
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
V ponedeljek, 1. novembra, bo oglasni oddelek zaprt. Zato bo zadnji dan za oddajo malih oglasov in zahval za Novi tednik, ki bo izšel 4. novembra 2004, v torek, 2. novembra 2004, od 7.30 do 12. ure
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred
[»TORNA VOZILA
PRODAM
DAEWOO nexio, letnik 95 in ford mondeo,
letnik 94, zelo ugodno, nujno prodam. Telefon 031 886-158. 7046 OPEL kadet 1,4 Is limuzina, letnik 91, reg. 3/05, srebrno siv, prvi lastnik, garaži-ran, zimska koleso, prodom za 140.000 SIT. Telefon 041 472-010. 7oeo PEUGEOT lOiXR, letnik 93, prodam. Telefon 041284-127.	7072 ŠKODO felkijo IX 1,3, letnik 1998, prodom.
Telefon 031 796410. L1024 AX 1,4 TGD diesel, letnik 91, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228.
Š764
R191,8 RT, letnik 93, prvi lastnik, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 324-320.	à 764
AUDI A 6 2,0 e, letnik 95/05, avtomatska klimo, vsa oprema, el. paket, ohranjen, prodam. Telefon 041361-883. 7086 DAEWOO rater 1,5, letnik 94, reg. 10/2005, ugodno prodom. Telefon 041 432-962.
L1033
PUNT0 55 S, 1.1995, pet vrat, metol barve,
druga lastnica, prodam. Telefon 031 520-247.	7109
PASAT karavan 1.8 d, 1.1995, vso oprema razen klime, prodam. Telefon 041 233-973.	7109
PEUGEOT 309, profil, letnik 1990, dobro ohranjen, prodom za 145.000 SIT. Telefon 041588-205.	Ô770
GOLF 2, bentiner, letnik 1989, prodom.
Cena po dogovoru. Telefon 5728-023.
Ž 607
GOLFA, 1.1989 menjam za stari traktor ali bes kosilnico. Telefon 031 867-453.
STROJI
PRODAM
PLUŽN0 desko za traktor prodom. Telefon
041406-307.	Š759
NAKLADALK0 Sip 17, pajek Sip 230 in
balirko Welger AP 41 prodom.Telefon 041 604-511.	Š758
TRAKTOR Imt 539, letnik 88, malo rabljen,
prodam. Telefon 031 680-325. 7031 STRUŽNICO Kikinda, univerzalno, 500«l300 stružne dolžine in viličar, 2 toni, dobri akumulatorji s polnilcem, prodam. Telefon 041 645-898. Š760 KOSILNICO, dvojni rez, širino 212 cm, frezo Imt, 130 cm, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 031 285-550, (03) 5739-182.	L1022
CEPILK0 zo ceponje drv prodam. Telefon (03)573-1033.	L1032
OBIRALEC koruze, malo rabljen, prvi lastnik, prodam. Cena 320.000 SIT. Telefon 5472-597.	žeos
KUPIM
VRTAVKASTE (roto) brane ah frezo, širina od 2 do 2,30 m, kupim. Telefon 031 285-550.	11022
TRAKTOR, lahko na zadnji pogon, kupim. Telefon 041 588-205. Š770
MENJAM
TRAČNI obračalnik Paloma 220 cm, menjam za žito. Telefon 031 867-453.

POSEST
PRODAM
VIKEND, Celje-Lopato, ceno 8.000.000 SIT, prodam. Telefon 041 945-589. 6910 VINOGRAD, približno 14 o, na lepi lokaciji, v Rakovci pri Virštanju, prodam, možnost odkupa tudi hrama. Telefon 041 373-430.	7015
ZA2IDUIV0 parcelo, 7500 m', v središču Fronkolovega, prodom. Telefon 7814-100.	7020
NOVO dvostanovanjsko hišo, z možnostjo obrti v pritličju 1er večje gospodarsko poslopje s stanovanjem, v skupni velikosti 1100 m', ob glavni cesti na Frankolo-vem, prodom.Telefon 7814-100. 7020 HIŠO ob Mariborski cesti, s priključki in vrtom, ugodno prodom. Telefon 041 623-444,5412-831.	7032
OKOLICA Celja (Svetina). Prodamo parcelo za vikend. Telefon 041 263-177. 7043
M-^iki NEPREMIČNINE
■ Pfl||PI TEL 03 5451-006 P gP 041 368-625
Lokacija: Celje - poslovni kompleks Mariborska cesta
1.	skladiščna hala 489 m' z dvoriščem 381 m1, možen uvoz manjših tovornih vozil
2.	skladiščna hala 828 m1 z dvoriščem 373 m2, ogrevana. 8 lastnih parkirnih
prostorov, nakladalna rampa Dostop do stavb je možen z vsemi tovornimi vozili. Prodaja se v kompletu ali posamezno.
STANOVANJSKO pritlično hišo, novo, v 3. gradbeni fazi, z vsemi priključki, v Šentjurju, naselje Hruševec, prodam. Telefon 041 645-898.	Š760
HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za bivalni vikend, stanovanje, prodam. Telefon 041 62M74.	7048 VELENJE, center Spor. Storitve ali trgovina, 66 m2, klima, varovanje, prodamo za 17.000.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n CELJE, Ljubljanska. Storitve oli trgovina, dva poslovna prostora, 44 m1, prodamo zo 8.500.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje. n OKREPČEVALNICO, 30 m', z zemljiščem 160 m', v centru Celja, opremljeno, prodam. Telefon 041 647-174. 7081 HIŠO na lepi lokaciji v Šentjurju, manjšo, prodam. Telefon 041 653-378. 7118
PRILOŽNOST!
PROSTORI V POSLOVNEM SREDIŠČU CELJA
Na lokaciji Mariborske c 7 v Celju (bivša poslovna stavba Kovinotehne) oddajamo v najem pisarniške površine. Stavba je locirana v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje, banke, Zavarovalnice ter ima zadostno število lastnih parkirnih mest
Pisarniške površine, ki skupaj obsegajo preko 4.000 m', so razporejene v petih etažah, povezanih z osebnim dvigalom in stopnicami.
dalje. Prevzem prostorov po dogovoru.
POLZELA. Zazidljivo parcelo, velikost 912
m1, v bližini Savinje in železniške postaje, prodamo za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	7101
VELENJE. No Ljubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m1, možna gradnja stanovanjskega ali po-slovno-stanovanjskega objekta, cena 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šnlartnem 57 c, Celje. 7101 0K0UCA Celja, oddaljeno 11 km, l,9kmod priključka AC, prodam nedokončano stanovanjsko hišo, v pritličju možnost poslovnega prostora. Telefon (03) 579-8290.	n
POLOVICO hiše, 90 m', polovično adaptirana, zgornja etaža, garažo, klet, Kersnikova ulica, blizu bolnišnice, prodam, cena 65.000 EUR. Telefon 031 200-895.	71077109
CEDE, Zvodno, prodom večji objekt z manjšo hišo. Cena 15.000.000 SIT. Telefon 041 506-607.	ž6io
VIKEND v Podčetrtku, prodam. Telefon 031 292-950.	7118
ŠMARJE pri Jelšah, prodam stanovanjsko hišo, 145 m1 na zemljišču 2100 m2,2 garaži, ogrevanje na plin, vseljiva lokoj. Ugodno. Telefon 041 369-528. 6717 VOJNIK - center, parcelo 600 m', 200 m od Zdravstvenega doma, narejeni temelji, plačana komunalna taksa za stanovanjsko hišo 245 m1, možnost takojšnje nadaljnje gradnje, prodam za 13.500.000 SIT. Telefon 031 644-977, PO 17. Uri.	7121
ODDAM
PARIŽUE. Proizvodnja ali storitve, 116 m',
mesečna najemnino 120.000 SIT, oddam. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrovo 23 a, Celje.	n
V	NAJEM oddamo poslovne prostore v veliko-
sti 77 m1 (proizvodno ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, vskupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. o. o., na lokaciji Bežigrajsko cesta 2, Celje (nasproti Intersparo). Prostori so na voljo takoj. Vse informadje po telefonu 041693416, g. Germek. n
CEUE, Ljubljanska. Poslovni prostorzo trgovino ali storitve, 65 m1, mesečna najemnina 70.000 SIT. Telefon 041 368-625. PgP nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
CEUE. V neposredni bližini novega športnega parka, v Jamovi ulici, damo v najem 55 m' velik poslovni prostor za mirno dejavnost. Najemnina 75.000 SIT mesečno ♦ tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
V	NAJEM oddomo pisarniške, proizvodne,
skladiščne, sejne prostore, v Hmeljarski ulici v Žalcu, različne velikosti, v skupni izmeri do 9000 m'. Telefon (03) 7132-600. Martin d. o. o., Hmeljarsko I, Žalec
V	CEUU oddamo v najem dve opremljeni
pisarni, velikost 10 m2. Telefon (03) 7132-600. Martin d. o. o., Hmeljarska 1, Žalec
STANOVANJE
PRODAM
LEPO urejeno garsonjero, 27 m', v bližini centra, takoj vseljiva, prodam za 6.250.000 SIT. Telefon 041 604-031, (03)5421452.	7012
ENOSOBNO stanovanje na Otoku, 34 m2 ♦ velika klet, delno prenovljeno, v urejenem bloku, prodam. Telefon 041 941-
DV0S0BN0 stanovanje z bivalno kuhife
Novi vosi, 64 m2, lepo vzdrže dvigalom in balkonom, prodam, I fon 031 334-302.
CEUE, Novo vas. Dvoinpolsobno stonog v celoti preurejena (tudi kopalnic ugodno prodam. Telefon 031 207-4]
V POHORSKI ulici v Celju ugodno dvoinpolsobno stanovanje. Stanova je vseljivo takoj. Telefon 041 9104 031 609417.
NOVO trisobno stanovanje, velikost 85» Velenju, komfortno, v celoti opremijo prodam. Telefon 041315-072. 70
ŽALEC, pri avtobusni postaji. Enosobnoj novanje, 33 m2, balkon, 3. nodstroj delno opremljeno, prodam. Telefon S 612-150.	2«|
ŠENTVID pri Grobelnem. Dvosobno slam nje, 1. nadstropje vetslanovanjske sli be, 49 m2, obnovljeno 2002, proda« za 6.000.000 SIT. Telefon 041 3i 625. PgP nepremičnine, Alojz Kendo p., Dobrova 23 a, Celje.
CEUE-Otok. Dvosobno stanovanje, 51,1 m', 4. nadstropje, prenovljeno 1991 prodamo za 11.200.000 SIT. Telet 041 708-198. Svetovanje, Ivan And Krbavac s. p., Gorka pri Šmartnem 57 Celje.
CEUE, Nova vos. Dvoinpolsobno stanoval
72 m2,6. nadstropje, zgrajeno 1980, balkonom, prodamo za 13.200.0 SIT. Možnost nakupa tudi garaže 1.750.000 SIT (lahko ločeno). TeM 041 708-198. Svetovanje, Ivan And Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 Celje.
CEUE, Dečkovo naselje. Dvosobno stana
nje, 64 m!, dograjeno leta 1992, pn mo za 9,9 mio SIT. Royal nepremičn d. 0.0., Ggaletovo 5, Ljubljana, teh (01)300-7370.
DV0S08N0 stanovanje na Polzeli, ugodno prodam. Telefon 040 796-7Î
Informacije dobite v:
MERKUR - trgovina in storitve, d.d.,
PINV - Služba za upravljanje z
nepremičninami in osnovnimi sredstvi,
ob delavnikih od 7-15 h,
na tel. ŠL: 04/25-88-576 (g. Žibert) oziroma
po email-u: jakob.zibert@merkur.si.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
izDePLSi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
»o objavljeni ludl na spletnem mestu www.lzberl.sl. kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Dvosobno stanovanje, 55,82 m1, lik 1985, prodamo zo 9,9 mio SIT. loyol nepremičnine d. o. o., Cigaletova Ljubljano, telelon (01) 300-7370.
0 Pohorje, Bolfenk. Novoprem-M apartma, 48 m1, prodamo. Telefon 13) 7132-600. Martin d.o.o., Hmeljarji, Žalec	n E, Glazija. Novo dvosobno stanovanje, 4,28 m!, prodorno. Telefon (03) 7132-I. Martin d. o. o., Hmeljarsko 1, Žalec.
Foilovo ulica. Trisobno obnovl jeno
jnovanje, 71 m!, prodamo. Telefon 151 807-009. Martin d.o.o., Hmeljor-IdI, Žalec
2 118, 42-63-122 PROMET Z NEPREMIČNINAMI AKUP, PRODAJA. NAJEM, CENITVE
JE- Tiharaki. piodamo. hala 900 m' i ma-
CEUE, prodom enosobno stanovanje, 40
m', visoko pritličje, balkon, delno opremljeno, mirna in urejena lokacija, ceno 8.500.000. Telefon 041 728421. /ne STAREJŠE večje stanovanje v Celju, ugodno prodam. 71 m7, pritličje, nova pvc okna. Možna menjava za manjšega. Telefon 040796-750.	žeog
KUPIM
DVOINPOLSOBNO stanovanje kupim do 9,5
mio SIT. Telelon 031 662-627. 7088
APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telelon (03) 7001-611,041 476-104.
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telelon (03)7001-611,041 476-104. n GARSONJERO, delno opremljeno, v Novi vasi, oddom. Telefon 040 577-975. 6994 SOBO v stanovanjski hiši, poseben vhod, TWC, kuhinja, brez pranja perila, oddam študentu ali fantu. Telelon 031 245-957.	6722
ZA eno leto oddam opremljeno dvosobno stanovanje, 88 m', Kersnikova, nasproti bolnišnice, 1. nadstropje, telelon, KTV, plinsko ogrevanje. Telelon (03) 427-0026,041 495-896.	7059
ŽALEC Dvosobno, obnovljeno in lepo opremljeno stanovanje z balkonom, vseljivo tokoj, oddom. Telefon 031 816-363.
Ž 602
OPREMUENO garsonjero, Novo vas, Celje,
29 m', oddom. Telefon 031 391-900.
McDonald's Celje
_ Cvelbar d.o.o. Celje
ponujamo vam delo v dinamični in prijetni delovni sredini. Poitanite člani največje svetovne gostinske ekipe.
več delavk in delavcev za redno delovno razmerje več študentk in študentov, ki si sami izbirajo delovni čas
«kujemo:
■ da imate končano osnovno šolo
-	ste stari med 20 in 30 let
-	ste pripravljeni delati v izmenah
-	se interno izobraževati
-	biti dosledni, komunikativni, natančni in hitri
lovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo 6 mesecev z možnostjo podaljša-in poskusnim delom enega meseca.
ne ponudbe z kratkim življenjepisom in vašo telefonsko številko nam pošljite v 8 dneh objavi na naslov: McDonald's Celje. Cvelbar d.0.0.. Gubčeva ulica 2, Celje informacije nas lahko pokličite na tel.številko 041 394 673
IUTEKS
oizvodnja talnih oblog d.d.
>žnica 53, Žalec
Jjavlja prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA / KOMERCIALISTKE
)rali bomo kandidata oz. kandidatko z visokošolsko ali univer-etno izobrazbo ekonomske smeri, z znanjem tujih jezikov, ki »vlada delo z računalnikom in ima izpit B kategorije.
izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili delovno raz-&rje za določen čas 1 leto s 6-mesečnim poskusnim delom fer možno kasnejšo sklenitvijo delovnega razmerja za nedolo-sn čas.
ïsne prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do četrtka, il. oktobra 2004.
K--
ENOSOBNO stanovanje s posebnim vhodom, oddam moškemu ali ženski ali mlademu paru brez otrok. Telefon 5453-193, 041 255-280.	7111
TEHARJE. Urejeni družini oddamo adaptirano enoinpolsobno stanovanje okrog 50 m', s centralnim ogrevanjem in mestno plinsko napeljavo. Do stanovanja je napeljano telefonsko in kabelsko omrežje. Telelon 041 685-061. 7114
NAJAMEM
V CEUU najamem garsonjero ali manjše
enosobno stanovanje. Sprotno plačilo. Telelon 041 593-145. L.995 S1.12. najame mati s šoloobveznim otrokom enosobno stanovanje v okolici Žalca. Telefon 040 897-086. 7050
OPREMA
PRODAM
DVE plinski peči, malo rabljeni, prodam.
Telefon 031 295-062. 6939 POHIŠTVO: predsoba, jedilni kot, dvosed, kuhinja, prodam. Telefon (03) 781-7004,041 924-866.	7006
KOMBINIRANO peč, 35000 Kcol, z gotikem za olje, prodam. Telefon 5441 -879. 7042 DOBRO ohranjeno peč na petrolej in pomivalno korito prodam. Telefon 041 533-769.	7041
ŠTEDILNIK Gorenje, vgradni, rjav, 2 plin, 2 elektrika, novi grelec in mreže v pečici prodam za 15.000 SIT. Telefon 041 592-656.	7053
JOGI Hidrolotex, 180-200, star slaba štiri leta in kolovrat zelo ugodno prodam. Telefon 041 592-656. 7053 DOBRO ohranjen pralni stroj Gorenje, 16 programov, prodam za 20.000 SIT. Telelon 748-4027.	7062
OTROŠKO posteljico z jogijem in otroški gu-galni stolček prodam. Telefon (03) 573-2265,040512-784. L1026
PEČ za centralno kurjavo, novo, prodam ali menjam za gradbeni material. Vse informacije po 19. uri, telelon 031 330-477.	Ž601
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
BUKOVE brikete, zo vse vrste peči, ugodno prodam, možnost dostave. Telelon 051 318-590.	Ô737
STREŠNO opeko Kikinda, novo, 100 m', dvojni zareznik in zidno opeko za obo-kanje kleti, novo, večjo količino, ceno 60 SIT/m', prodam. Telefon 041 645-898.
S 760
SUHE smrekove »fosne«, debelina 5 cm, prodom. Telefon 031 745-009.
7056
SUHE javorjeve plohe, debelina 5 cm, prodam. Telefon 031 245-889. Š763 BUKOVA drva, 5 klofler, prodam. Telefon
031 629-158.	Š767
VRATA PVC, 110«210cm, belo, kombinirana s steklom, prodam. Telelon 041 808-641.	7074
AKUSTIKA
mi
Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
Cankarjeva cesta 10,1000 Ljubljana
Zavod RS za varstvo narave razpisuje več prostih delovnih mest na Območni enoti Celje in Osrednji enoti. Podrobnejše informacije in razpisne pogoje dobite na www.zrsvn.si (aktualno).
a
radeče
papir
Družba RADEČE PAPIR
proizvodnja, trgovina in storitve, d.d. Njivice 7,1433 Radeče
V proizvodnem obratu iščemo sodelavca za delovno mesto
pomočnika v strojni dodelavi.
Opis dela: razna dela v proizvodnji/strojni dodelavi papirja
Od kandidata pričakujemo: spretnost, inovativnost, delovne izkušnje, končano III. st. izobrazbe, zaželen je izpit za viliča-rista, tečaj za upravljanje z žerjavi in dvigali. Izbranemu kandidatu ponujamo: delo v urejenem okolju, možnost napredovanja, možnost izobraževanja.
Radeče papir, d.d.
SKS
Njivice 7, 1433 Radeče
Prijateljsko posredujcn
NAJHITREJŠI KREDIT
PE MikloSiieva t, Celje.
49-22-963
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |S«.<>ini enter)
TEL.: 03/ 42 74 378
IMHI novo* ■■■■■■
LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST
TEL.: 492-34-10
mmmTTi
DIAT0NIČN0 harmoniko F, B, Es, As prodam
za 250.000 SIT. Telefon 5451 -639,040 290-663.	7055
BÉ ŽIVALI
PRODAM
MLADE jarkice, črne, rjave, grahaste, sive, bele in bele težke piščance prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsok delavnik. Večje količine tudi dostavimo. Sprejemamo naročila zo enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. Ž552
POSOJILA
Celje: 031 508326
NUMERO UNO
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01. 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM.
tel.: 02/252 48 26 041 750-560
TELIČKO simentolko, jognjela zo zakol oli
nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041
759-681.	Š749
TEUCO simentolko, staro 25 mesecev, brejo
6 mesecev, težko 600 kg, prodam. Tele-
fon 5798459.	Š761 KOBILI, eno jaholno, »pripuščeno«, 2
meseca, eno poni, s 3 mesece staro
žrebičko, ponovno »pripuščeno« in prašiča za zakol, možne koline, prodam. Telefon 734-7693, 031 434-930. L1020 KOZO srnaste pasme, staro eno leto, prodom. Telefon 5731-921. L1019 BIKCA simentaka, 160 kg, prodam. Telefon 040 370-051. L1018
10 mladih petelinov, srednje velikih, štora domača sorta, za plemenske, prodam. Telelon (03) 5772-703, po 20. uri.
7071
TELICO simentolko, staro 6 tednov, prodom.
Telefon 041 579-338. L1031 TELIČKO simentolko, težko 280 kg, prodam.
Telefon 5736-685,031 762-044.
L1027
TEUCO, brejo 7 mesecev, črno belo, prodam.
Telefon 031 629-158. Š767 PRAŠIČE, težke od 25 do 120 kg, prodam.
Telefon 031 629-158. Š767 KRAVO simentolko, brejo 8 mesecev, tretjega teleta, prodam. Telefon 5777-431.
7090
BURSKEGA kozličo, starega 6 mesecev, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5771-546.	7095
BIKCA in telico, simentalca, prodam. Telelon 041 794-301.	7104
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
0349259 56. 031862140
Prodamo ali oddamo poslovno skladiščni objekt
površine 1300 m2 s pripadajočim 1700 m2 zemljišča, v centru Prebolda. Infor, na naslovu: Restavracija Iskra, d.d. Savska Loka 1, Kranj tel. 04-2375545 ali na gsm: 031-631-989
PUJSKE, težke od 25 do 40 kg, prodajamo
na kmetiji Zorko na Babnem. Telefon 041 741-028.	7112
BIKCA ali teličko, težko od 50 do 150 kg,
kupim. Telefon 031 566-563. S 762
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon (03) 5718-839,041 317-588. 6614 KAKOVOSTNO grozdje: modra fronkinja, črnina in mešano belo, možno tudi dostava, prodam. Telefon 041 725-055. Š716 KORUZO v zrnju, domačo, v vrečah, ugodno prodam.Telefon051 318-590. Š739 RUMENO korenje za juhe prodam. Telefon (03)5831-520.	6995
iZDBPi.Si
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumen ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO f.'ff.V-'ï
VESTNIK
skiglas tednik
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVIÏÏONIH
II
SebA
d.o.o., CEUE
Smo podjetje za prodajo in montažo gips plošč, pregradnih sten in stropov. Iščemo:
-	TRGOVCA
Pogoji: trgovec, vozniški izpit B-kategorije, delovne izkušnje 2 leti
-	MONTERJA PREGRADNIH STEN IN STROPOV
Pogoji: poklicna šola. vozniški izpit B-kategorije. delovne izkušnje. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili iz razpisnih pogojev pošljite na naslov: SEBA d.o.o. Celje, Lava 9/a, 3000 Celje.
áPTIKA OKULISTIČNI • r	PREGLEDI
Lt VSAK ČETRTEK
Smole Nataia s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 0J/S48 16 ZO
Sm
AVTO CIZI.JIE d.d
Ipavčeva 21, 3000 Celje,
Avto Celje d.d., podjetje z dolgoletno tradicijo na področju servisiranja vozil, objavlja razpis za prosto delovno mesto
AVTO LIČAR
v servisnem centru v Celju. Prijave z življenjepisi sprejemamo na sedežu družbe AVTO CEUE d.d., Ipavčeva 21, 3000 Celje.
CIPRESE smoragd in navadne ugodno prodom. Telefon (03) 5718-839,041 317-585.	7077
JABOLKA, domača, bobove«, mošancelj, kri-vopetelj, kanade, lepo obrana, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 7089 REPO za kisanje ali krmljenje, možna menjava za prašiča, prodam. Telelon 031 224-985.	Š768
CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 7i07 JABOLKA bobovec, neškropljena, za prešo-nje, prodam. Možnost nabiranja. Cena 15 SIT/kg. Telefon 041 763-478. 7110
OSTALO
»GITRE«, varnostne, železne, zložljive, višina 230 cm, prodam po simbolični ceni. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5484-939.	6850
SMUČI carve, dolžina 108 an, čevfo 34/35, smuči carve, dolžina 188 cm, prodam. Telefon 5749-605,031 711-199. 7018 GARAŽO v Preboldu, no Zelenici, prodam. Telefon (03) 705-3176,040 32SD54.
ž 599
OPREMO zo sitotist, kompletno, prodam ali
dam v najem. Telefon 041 726-516.
7049
KOMBINIRAN voziček za dvojčke Peg pere-go in stolček za hranjenje Chicco prodam za 50.000 SIT. Telefon 031 625-430.
70757076
HLEVSKI gnoj, slivovko in parcele zo vikend
prodam. Telefon 041 269-840. 7078 TRI platišča za R 5 in štiri zimske gume 155/70/13 prodam. Telefon 5771-692,031 235-372.	7081
KOVINSKO cisterno, 20.0001, prodani. Telefon 041 794-006.	L1025 RABLJEN kombiniran voziček Hauck, modre barve, prodam za 20.000 SIT. Telefon 041 738-028. 7087 BREJO kozo, belo, plemenskega kozla in molzni stroj prodam. Telefon 031 517-223. 7091 PRAŠIČE, težke 20 do 50 kg in domači fižol prodam. Telefon 041 797-052. Š769 SMUČI, 128 cm, s palicami in čevlji št. 37, snowboard, 120 cm, s čevlji št. 38 in hokejske drsalke CCM, št. 38, prodam. Telefon 031 387-009. te LISIČJE kože, strojene, 15 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 867-453. ž 605
GARAŽO na Zelenici ali ob Čopovi ulici kupim. Telefon 031532-157. 7016
ZBIRATELJ kupi star predmet, staro razglednico, fotografijo, sabljo, bajonet. Telefon 031 809-043.	7074
ZMENKI
IŠČEM prijateljico za družbo in pogovor, do
55 let. Telefon 041 269-840. 7078
RO+SOQ
SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. 3000 CEUE tel. 03 425 40 80
Razpisujemo delovno mesto
PRODAJALCA IN CENILCA VOZIL
-	najmanj V. stopnja izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri
-	znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina)
-	komunikativnost, sposobnost za timsko delo
-	izpit B kategorije
-	obvladovanje dela na raču-nalniku-program Word, Excel
-	vesten in marljiv
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov.
«Mim+i-id;
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta.
ZAPOSLITEV
SLEDITE mojim korakom in zagotavljam
vam, da boste z rezultati izjemno zadovoljni. S konkurenco ne tekmujemo z nižjimi cenami, pač pa z boljšimi storitvami in postrežbo. Zaposlimo več zo-stopnikov zo prodajo. 00 od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anko Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.	n
Zaposlimo samostojnega kuharja ali kuharico. Gostilna pri Medvedu. Ul. Cirila Debe Ijaka 7 a, Celje. Telefon 041 32&019. -,,,
V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.	p
ZAPOSLIMO delavca, 4. ali 5. stopnjo strojne smeri, zaželen izpit D, C, E kategorije in znanje elektro obtočnega varjenja. Zaposlimo tudi več gradbenih delavcev. Telefon (03) 746-1221. Vilkograd d. o. o., Zloteče 8 o, Šentjur.	Š746
NATAKARICO ali študentko zaposlimo za delo v strežbi. Gostilna Jožko Jug s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur, š 738 AVT0HIŠA Čepin iz Vojnika vabi v svoj krog novega sodelavca avtomehanika, vodjo servisnih delavnic. Zaželeni sta najmanj dve leti delovnih izkušenj. Pisne vloge pošljite na naslov: Honda Čepin, Pot v lešje 1,3212 Vojnik.	7009
Zaposlimo voznike, voznice B katego-
selje do dela s strankami in poznavanje Celja z okolico.
Informacije: 031418546.TAXISIMBY.
Terezija Apal s.p.. Kersnikova 52. Celje
HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Telefon od 8. do 16. ure, (03) 428-2071. M.and-link d. o. o., Podjavorškovo 1, Celje.	7083
VEKAMAF ADRIA
Smo del nizozemske skupine, ki dobavlja procesno opremo kemijski, farmacevtski in prehrambeni industriji. Za nadaljnjo uspešno rast vabimo k sodelovanju sodelavke/sodelavce za delovno mesto
POSLOVNA
SEKRETARKA/SEKRETAR
Sodelavka/sodelavec bo odgovorna/-en za vodenje in organizacijo poslovnih, pisamiških.in administrativnih del, vodenje in urejanje poslovne dokumentacije, podporo prodaji, stike s strankami in zunanjimi izvajalci...
Pričakujemo:
-	najmanj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	aktivno znanje angleškega jezika
-	dobro obvladovanje programov Office, zaželeno poznavanje programov za podporo poslovanju
-	najmanj 12 mesecev delovnih izkušenj
-	vozniški izpit B-kategorije
-	samostojnost, komunikativnost, organizacijske sposobnosti in natančnost
n izkuš-
Ponudbo s kratkim življenjepisom v slovenskem in angleškem jeziku pošljite najkasneje do 11.11.2004 na naslov Vekamat Adria d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje
NATAKARICO za delo v boru F, Preserje 18,
Braslovče iščemo. Telefon 041 442-302.
Ž 598
NATAKARJA in kuharja picopeka, z izkušnjami, zaposlimo. Noš moto: za pošteno delo pošteno plačilo. Telelon 031 714-990. Picerija Taurus, Miran Kajtna s. p.. Leveč 40,3301 Petrovče. 7038 DISTRIBUTER ameriške korporacije Scotlfet-zer redno zaposli zastopnike na terenu. Telefon od 8. do 16. ure,(03)428-2071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškovo 1, Celje.	7083
V MIRNEM lokalu v obrtni coni zaposlim dekle za strežbo v popoldanskem času. Vikendi in prazniki prosto. Telefon 041 547-996. Alojz Melličar s. p., Pohorska 4, Celje.	7104
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-linškov 13, Hudinjo, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	n
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d. o. o., Mariborska 7, Celje.
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah
izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 623-000. Dušan Tržon s. p., Ledina 40, Sevnica. 5572 5573
Ne veste, kako naprej? Poišč/mo | odgovore skupaj!
ZALA 090 4282
Plačilo preko položnice 03/810 11 48 (100 sit/min od 9.-21.ura)
ZAIA s I. Pibvci 26. žm»r» pri Jtliah
EUR0STIL d. o. o., Pesnica 5,3230 Šentjur,
telefon (03) 7805-960, 041 675-595, fax (03) 7805-964, e-moil: eurostil/ce-@volja.net: čiščenje poslovnih prostorov, generalno čiščenja vseh poslovnih prostorov, pranje izdelkov iz tekstila (delovne obleke, odeje, prte za gostince...). n
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234,7050-320.
Ž 565
GLUHONEMI državljan iščem zanesljivo osebo, ki bi me brezplačno zastopala kot pooblaščenec na sodišču v nekem provd-
rodi bolezni sprejemam samo pisno na naslov: Ivan Kramar, Dobrna 56,3204 Dobrna.	7017
D '"'r^edeževanje 24 4
» A 09044 171
IZOLACIJSKA dela Storm, tesnjenje oken in vrat. Mihoel Šturm s. p., Ardin 69, Škofja vas, lelefon (03) 5772-501, 031 887-813.	7070
NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Peter Košir s. p., Celje, 031 616-970.	7065
IŠČEM inštruktorja za kemijo za osnovno šolo. Telefon 040 387-095. 7080
KRCNE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike, Gorenje, Elektrolux, Indesit, Ariston, popravljamo hitro in kvalitetno. Kitek Anton s.p., Kasaze 107 g, Petrovče. Telefon 7140-116, gsm 041 767-862,031 632-660,041 632-660-Aleš. 7115 GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, olje. Garancija za peč je 5 let. Aplenc Anton s.p., Prekorje 29 a. Telefon 5415011. 7122
Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena mami, babica in prababica
ZVONKA ŽGUR
roj. Deželak (1926-2004)
Od nje smo se poslovili v najožjem družinskem krogu.
Pogrešali jo bomo: hčerki Pika z Marjanom in Jožica z Zoranom, vnukinje Katja, Maša in Urška, Špela z družinama.
Dve leti že v grobu spiš, toda v naših srcih še živiš,
nihče ne ve. kako boli, odkar te več med nami ni.
V SPOMIN
JANEZU JOHANU SALOBIRJU
iz Trobnega Dola (11.5.1925-3.11.2002) Minevata dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče.
Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija in sin Janko z družinama.
Le malo je sreče življenje ti dalo, tvoje srce utrujeno je mimo zaspalo.
ZAHVALA
Žalostni sporočamo, da je v 64. letu starosti umrl dragi mož in oče
RANKO IVKOVIC
iz Gorice pri Slivnici
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Marku Šramlu, cerkvenim pevcem, vsem sorodnikom, sindikatu Železarne Štore, Alposu, pogrebni službi Zagajšek ter družinama Vodeb in Pajk iz Vezovja.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Boštjan in tašča.
ZAHVALA.
V 79. letu je prenehalo biti-utrujeno srce našega najdražjega
FRANCA KOKA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji pod, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala bratu pokojnega, Alojzu Koku za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Prav tako hvala g. An- ' dreju Urbanclu in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njegovi.
Kako skromno si živela. V tako skromnem času življenja te je bolezen i> hudih mukah iz tega sveta vzela.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi drage žene, mame, sestre in tete
DRAGICE GAJŠEK
roj. Ratej, iz Brezja ob Slomu (1948-2004)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vaš-čanom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskreno se zahvaljujem dr. Iliču iz Zdravstvenega doma Šentjur za hitro posredovanje ob izbruhu bolezni. Iskrena hvala tudi patronažnim sestram, ki so se požrtvovalno trudile ob bolnici in celotnemu zdravstvenemu osebju za prijaznost. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: mož Bogdan, sin Franci in sestra Jožica.
Ljubezen je močnejša od smrti.
ZAHVALA
Zapustil nas je
FRANCI GRIL
iz Celja (13.4.1948-14.10.2004)
Smrt, ta nepreklicna dokončnost tukajšnjega bivanja, srečanja. Izguba dela sebe ter pomembnega in lepega dela jutrišnjega dne. Boli, a koliko bolj bi bolelo brez vas, dragi sorodniki, prijatelji, sodelavci in znanci, ki ste nam stali ob strani ob izgubi moža in očeta. Hvala vsem iz srca za molitev, sleherno dobro misel, tolažilno besedo in ponujeno roko. Hvala za mašne darove, za cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem pevcem za njihovo in njegovo pesem. Posebna zahvala tudi gospodu opatu Marjanu Jezerniku in vsem duhovnikom, ki ste zanj darovali sveto mašo zadušnico.
Hvaležni, da smo ga imeli: žena Narcisa, hčerka Tina ter sinovi Leon, Gregor in Simon.
Odhoda najdražjih ni moč preboleli, resnici na ljubo in sebi se ne da verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaS, ker bridko boli.
V SPOMIN
ŽARKO KONŠČANSKI
(25.10.1999-25.10.2004)
PETER KONŠČANSKI
(28.10.2000 - 28.10.2004)
ERVIN KOROŠEC
(3.5.2003-3.5.2004)
Hvala vsem, ki obiskujete njihov grob, prižigate svečke in jih nosite v spominu. Še enkrat vsem prisrčna hvala. Vsi njihovi žalujoči.
INFORMACIJE
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 49. letu zapustil
FRANC KOREZ
iz Čopove ulice 5 v Žalcu (1955-2004)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Žalujoči sodelavci.
Pridnost, poštenje, trpljenje
tvoje bilo je življenje, upanje z ljubeznijo do nas za boljši čas vodilo za vse nas. Hvala ti za vse, kar za nas storila si
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubeče mame, stare mame, babice in tašče
ANGELE BRAČUN
iz Celja (13.3.1933 -17.10.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem bratom in sestram z družinami, ostalim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala g. duhovniku za opravljen obred in pogrebno mašo, govorniku za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ve-king, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in sodelavcem Steklarstva Majoranc. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: sin Marjan z ženo Miro, vnukinja Mojca z Markom ter vnuk Matej z Alenko in Blažem.
__7029
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so rodile:
16. 10.: Marjana ZAJKO iz Šentjurja - deklico, Zdenka KUGLER iz Celja - deklico.
17.10.: Barbara LIPOVŠEK iz Ljubljane - deklico, Janja HREN iz Nazarij - deklico, Suzana GROM iz Ponikve -deklico, Darinka ALT iz Celja - deklico, Tanja KOLAR iz Podplata - dečka.
18. 10.: Vlasta ČUKUR iz Velenja - deklico, Marija VIDENŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka, Alenka KLADNIK iz Velenja - deklico Sabina KLADNIK iz Griž - deklico, Tanja ČEDE iz Dramelj - dečka, Danijela MAŽGON iz Gorice pri Slivnici - dečka, Petra KROFL iz Sv. Štefana - deklico, Breda VOLARIČ iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico, Mirjam MARGUČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Ksenija KOVAČEC iz Celja - deklico.
19.10.: Slavica ANDER-LON iz Podčetrtka - dečka, Natalija FIŠER iz Šentjurja -deklico.
20.10.: Sanja HABE iz Go-milskega - dečka, Marta LAMPRET iz Radeč - deklico, Jožica ŽABERL iz Sv. Štefana - dečka, Saša MARIČ iz Velenja - dečka.
21. 10.: Tatjana VOŠNJAK iz Griž - dečka, Minka BREČKO iz Šentruperta - deklico.
POROKE
Žalec
Poročili so se: Andrej CENTRIH iz Šmartnega ob Paki in Darja ARH iz Grobel-nega. Z zlato poroko sta 50 let skupnega življenja praznovala zakonca Ivan in Veronika BOŽIČ iz Šempetra.
Laško
Poročili so se: Darko ZIDANSKI iz Pirešice in Te-ja JAZBEC iz Žalca, Matevž BRINOVEC iz Začreta in Simona ŠINKO z Ljubečne, Andrej LIPOVŠEK iz Celja in Gor-dana ŠOVEGEŠ iz Lendave, Branko SMODIČ in Petra BOŠNJAK, oba iz Maribora, Rok GOBEC iz Kompol in Mojca JEREB s Teharja, Zoran DIMOVIČ iz Brežic in Špela PUKL iz Celja, Zlatko RATEJ iz Celja in Vlasta PLAVČAK iz Spodnjega Se-čovega pri Šmarju, Alojz BANTAN iz Dola pri Hrastniku in Kaia Karmen ZAKOŠEK iz Hrastnika, Marko ZEME iz Stope in Irena KNEZ iz Marija Gradca pri Laškem ter Alojz GORIŠEK iz Zgornje Rečice in Ivica KLENOVSEK iz Malih Gra-hovš nad Laškim.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se: Andrej HALER iz Brežic in Željka VEČERIĆ iz Žibernika.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Franc ŘOKAVEC iz Zg. Jevnice in
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage sestre, mame, stare mame in babice
MARIJE KOSIR
iz Zgornje Rečice 110 pri Laškem (8.4.1927-18.10.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in
sveče ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna hvala sosedom Krašek-Rojc, Ojsteršek-Kra-
šek in Ulaga za pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in pogrebno mašo, govorniku Vinku Lavrincu za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Komunale Laško, rečiškim pevcem za odpete žalostinke ter Leonu Polancu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni.
Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti.
V SPOMIN
IVANU NOVACANU
iz Trnovelj pri Celju (4.8.1927-26.10.1999)
Mineva pet let žalosti, kar te ni več med nami. Hvala ti za vse.
Žalujoča žena Jožica.
Polonca DROFENIK iz Ore-hovca.
Velenje
Poročili so se: Damjan KOČEVAR iz Šempetra v Savinjski dolini in Petra VRUNČ iz Pariželj. 50-letni-co skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Pavla in Vladimir TOPOL-ŠEK iz Velenja.
■ smrti
Celje
Umrli so: Angela BRA-ČUN iz Celja, 71 let, Ranko IVKOVIČ iz Gorice pri Slivnici, 63 let, Marija PETROVIČ iz Celja, 73 let, Marija ŽAFRAN iz Gorice pri Slivnici, 75 let, Jožefa TERBOVC iz Celja, 76 let, Gorazd PANN iz Celja, 48 let, Frančišek SRAŠEK iz Celja, 68 let, Magdalena TUMANOSKA iz Celja, 80 let, Matevž HRIBAR iz Škofje vasi, 85 let, Apolo-nija ČRETNIK iz Brega pri Polzeli, 86 let, Mirko PRO-SENAK iz Slovenskih Konjic, 49 let.
Laško
Umrli so: Jožef KOVAČ iz Marija Gradca, 82 let, Mihael VERŠEC iz Rimskih Toplic, 85 let, Vladimir ŠKOBERNE iz Belovega pri Laškem, 51 let, Albin ŠERBEC iz Ljubljane, 75 let, Jože GORIŠEK iz Lokovca pri Rimskih Toplicah, 90 let, Irena MULEJ iz Laškega, 57 let, Ferdinand ČUDEN iz Celja, 81 let, Ivan
GOŠLER iz Dola pri Hrastniku, 62 let.
Žalec
Umrli so: Mihaela DERČA iz Trnave, 73 let, Franc JANŠE iz Prebolda, 80 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Nada KRIVEC iz Celja, 53 let, Bogomila PUŠNIK iz Slatine pri Dobju, 65 let, Dragica GAJŠEK iz Brezja pri Slomu, 56 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc DOBRINA iz Trebč, 71 let, Zofija ŠALE iz Pristave pri Mestinju, 84 let, Ivan ČERNELIČ iz Hrastja ob Bistrici, 75 let, Milan ŽAVBI iz SV. Eme, 75 let, Frančiška KLADNIK iz Sv. Štefana, 55 let, Zdenka LAKNER iz Bodreža, 45 let.
Velenje
Umrli so: Marija JUG iz Žalca, 88 let, Jožefa MIKLAV-ŽIN iz Vrbja, 82 let, Jožefa KREFL iz Pustega Polja, 86 let, Anton RESNIK iz Mozirja, 73 let, Ana Marija RAZ-POTNIK iz Nazarij, 77 let, Ivana PANJAN iz Črnomlja, 78 let, Alojzija ŽUMER iz Sp. Tinskega, 81 let, Marjana SEVNIK iz Vojnika, 77 let, Zofija ROVŠEK iz Kovk, 83 let, Vladislav MRAK iz Lo-kovice, 72 let, Nada LEŠNIK iz Šmartnega ob Paki, 65 let, Katarina REP iz Šoštanja, 77 let, Ivan VERTAČNIK iz Hra-stovca, 62 let.
ZA RAZVEDRILO

Nagradni razpis:
1.	nagrada: 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška Slatina
2.	nagrada: 1 vstopnica za obisk savne v Termah Rogaška Slatina
3.	nagrada: 3-křat 1 vstopnica za triurno kopanje v Termah Rogaška Slatina
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 4. novembra 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 14. oktobra. Prispelo je 1288 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 41
Vodoravno: AVTOGOL, MENTRGA, OSTRČIL, RL, PINO, TAR, JO, IRA, AKT, ZIZA, NAPOVEDNIK, EC, SLABOVIDNOST, RAO, JU, DRAMILO, KM, SOVA, EN, PN, MALE LOČE, ASTA, LMENOVALNIK, TED, LAPOVO, KALAMARI, ATAR, PRAVOPISAR, NEJC, RO, BR, ASAM, ASA, AVA, RTL, RIN, OVUALO, ŠOLOHOV.
Geslo: Sto let Mednarodne nogometne zveze.
Izid žrebanja
1.	nagrado - 2 vstopnici za obisk savne v Termah Rogaška,
prejme: Jožica Majcen, Trnovlje 5 pri Socki, 3203 Nova Cerkev
2.	nagrado - 2 vstopnici za kopanje v Termah Rogaška, prejme: Milan Volavšek, Sp. Laže 29,3215 Loče
3.	nagrado -3x1 vstopnica za 3 urno kopanje v Termah Rogaška, prejmejo: Slavica Brežnik, Lopata 27,3000 Celje, Gregor Jančič, Cvetlična ulica 17,3000 Celje in Stanislava Globovnik, Gallusova 7,3240 Šmarje pri Jelšah.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bodo srečni izžrebanci prejeli po pošti.
15 16 17
21 22 (23
Davčna številka: _
HOROSKOP
Ona: Tïenutni položaj vam pač ne dopušča nikakršnega zanemarjanja obveznosti. Poglejte malo okoli sebe in takoj boste opazili nešteto priložnosti. Čaka vas presenečenje i> zvezi z ljubeznijo.
On: Naleteli boste na nepričakovane težave, a jih boste s pomočjo sodelavcev hitro rešili. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki vas bo na vsak način razveselil.
Ona: Nekdo vam bo ponudil roko, a vaša ihta in zaleta-t/ost, predvsem pa prevelik ponos, vas bodo pokopali. Nikar si ne mislite, da je vsem čisto vseeno, saj se nekdo ves čas trudi, da bi vam pomagal. Poglejte malo okoli sebe!
On: Po neumnosti boste zapravili ugodno priložnost, da bi na lahek način na ljubezenskem področju dosegli nekaj več. Toda nikar ne skrbite, saj bo takšnih priložnosti že kmalu še več kot preveč...
Ona: Partner bo končno priznal. da ste imeli prav. Nikar ne postanite prevzetni, raje izkoristite njegovo naklonjenost in naredite konec nepotrebnim prepirom. Naredite nekaj tudi zase in svoje zadovoljstvo ...
On: Če vlak na katerega ste hoteli priti, uide, čeprav ste imeli dovolj časa, da bi vstopili, vam ne preostane drugega, kot da počakate na naslednjega. Toda ali se še niste naveličali večnih zamujanj?
Ona: Partner bo pripravil prijetno presenečenje, ki vam bo ponovno potrdilo njegovo ljubezen. Poskusite se mu tim lepše oddolžiti in videli boste, da sta resnično ustvarjena drug za
On: Preveč ste se veselih, zdaj pa ste razočarani. Zavedati se morate, da se realnost razlikuje od pričakovanj, zato ne obu-pavajte. Poglejte malo okoli sebe in videli boste, da ni vse tako črno, kot se vam dozde-
Ona: Ne upirajte se osvajal-nim prijemom novega prijatelja, raje odkrito priznajte, da vas pošteno mika poskusiti prepovedan sad. Vse se bo razvijalo več kot prijetno, tako da boste malone u devetih nebesih.
On: Če boste podcenjevali malenkosti, ki odločajo o nekem dogodku, se vam lahko zgodi, da boste izpadli iz igre. To se vam utegne še kako otepati, saj bodo namesto vas priložnost izkoristili drugi.
Ona: Tvegana poteza na poslovnem področju se vam bo obrestovala, pozitivne posledice pa lahko pričakujete tudi v privatnem življenju, saj se vam bodo denarna sredstva v kratkem pošteno povečala.
On: Prepir s partnerko vam bo začel počasi presedati, zato je še najboljša rešitev, da vsaj malce popustite pri vztrajanju na svojih načelih. Tudi partnerka bo naredila podobno potezo.
Ona: Na trenutke boste p cej raztreseni in ne boste q peli pokazati čustev, vendarl partner v tem videl prej pq tivno, kot pa negativno p| vaie osebnosti. Na koncu bosta vsemu skupaj le še sn jala.
On: Ne bo dovolj, da bos samo pokazali čustva, trebaj bo izpovedati tudi z besedati Uspelo vam bo, četudi z mq no pomočjo prevare. A na ko cu vas ne bo nihče vprašal, \ ste počeli v preteklosti.
ŠKORPIJON <*-
Ona: Obiskal vas bo _ telj iz preteklosti, na kateréj ste že skoraj pozabili, zdaj vam bo i> veliki meri spren nil načrte za prihodnje dni. K nec koncev bo prav zabavn saj se ne boste prav nič dol$ časili.
On: Še vedno imate možna da popravite napako, ki se uú je pripetila na ljubezenskem p dročju. Na koncu bosta zat voljna oba s partnerko, kart na nek način najboljša moin rešitev.
Ona: Veliko tveganje bo p neslo dobre rezultate v posla ni zadevi, v ljubezni pa bos hudo razočarani, ker ste zan marili ljubljeno osebo. Posk site se vsaj en dan v tednu p< vetiti rečem, ki niso vezane , posel.
On: Dobro premishte, predi se boste odločili za zvezo, ki ti lahko bi bila usodna. Za pa bo treba veliko več, kot zg. lepe besede. Nikar se ne prep stite le srcu, ampak naj tola odloči zdrava pamet.
Ona: Ovire v ljubezni bo globlje, kot ste si zamišljali, kaj, treba se bo opravičiti in šiti vsaj tisto, kar se rešiti t Boste pa zato drugič previdni in boste izbrali lažjo pot.
On: Prizadevali si boste vzp staviti konkretnejši kontakt osebo, ki vam sicer ni tuja, dar si od nje želite tudi kaj i» osebnega. Vse se bo razvilo prav prijetno avanturo, ki bo vendarle le avantura.
Ona: Presenečeni boste ni uspehi v ljubezni, kjer se val obetajo res enkratni časi. Za raje pustite poslovno plat Ž ljenja za nekaj časa pri mi se posvetite uživanju, ki bo še dolgo ostalo v spomin On: Sprejeli boste mamljb ponudbo s strani prijetne nanke, ki se zadnje čase pt cej suče v vaši bližini. Kiji temu, da boste sprva ; malce zabave, se bo vse sk paj sprevrglo v precej resno 2
Ona: Prepričali ste se, da s imeli prav in zdaj morate vztrajati pri odločitvi, saj 6 ste samo tako dosegli zasta Ijeni cilj. In ta je karseda z®1 miv, zato se vam splača potfl diti. j On: Če boste hoteli prisili partnerko, da bo živela po V ših pravilih, jo boste kaj knV lu izgubili. Poskusite biti malo strpnejši in ji ponudi neke vrste kompromis. ZaM beseda bo vseeno vaša ...
Nagradna križanka
POMOC: APATIT-kalcijev fosfat, INVENIT-napis ob umetnikovem imenu, HABAT-smrdljivi bezeg, MOLASA-terciarni sedimenti v Alpah, RE-renij
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kraljestvo morskega psa vsak dan: 15.00,17.00,19.00,21.00 petek, sobota, nedelja: 23.00 od sobote do srede: 11.00.13.00 Anakonda 2
vsakdan: 16.10,18.20.20.30 petek, sobota, nedelja: 22.40 od sobote do srede: 14.00 Bela modela ' vsak dan: 16.30,18.40.20.50 petek, sobota, nedelja: 23.00 od sobote do srede: 12.00.14.10 Stranski uiinki: vsak dan: 15.40.18.10.20.40 petek, sobota: 23.10 od sobote do srede: 13.10 Garfieiid
od sobote do srede: 11.20,13.30 Vis ob gordu
vsak dan: 16.20,18.50,21.20 petek, sobota, nedelja: 23.40 Telesni čuvaj vsak dan: 17.20,20.20 petek, sobota, nedelja: 23.20 od sobote do srede: 14.20 Brati
vsakdan 16.50.19.10 od sobote do srede: 11.40,14.30 Bournova premoč vsak dan: 21.30 petek, sobota, nedelja: 23.50 Princeskin dnevnik 2 vsak dan: 16.00,18.30 od sobote do srede: 12.30 Ju, robot
KOLOSEJ
Kraljestvo morskega psa
1Í2Q.6.30.18.30.20.30.(10.00.17.00.19.00. 21.00) čet. 22.40
Anakonda 2: Lov na krvavo oihidejo
14.40. 16.50. 19.10. 21.20. 23.30 Stranski učinki
14.30.17.00,21.30. (17.20.21.50) čet .00.00 Zgube med dvema ognjema 19.30. (19.50) čet. Van Helsing
13.30.16.10, 21.10.23.50 Bela modela
18.50
Úročena Ella
làïïL 16.00.18.10,2020.(17.10,19.20,21.30)
čet 22.30
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto
IIICTr»|Mll
ČETRTEK 19.00 Trojčke iz Bellevilla
PETEK 11.00 luč prijateljstva 16.00 Reševanje malega Nema 20.00 Trojčíce iz Bellevilla
SOBOTA 10.00 Dolina mini 16.00 Reševanje malega Nema 20.00 Tojčice iz Bellevilla NEDELJA 3.00 Trojčke iz Bellevilla O.OO Noč čarovnic: vstajenje
18.00 Fahrenheit 9/11 20.00 Vas ob gozdu
NEDELJA 18.00 Vas ob gozdu 21.00 Fahrenheit 9/11
PONEDELJEK 20.00 Fahrenheit 9/11
BTCUMOB ZREČE
NEDELJA 17.00 in 19.30 Privlačna soseda
PONEDELJEK 19.30 Privlačne soseda
ŠMARJE PRI JELŠAH
SOBOTA 20.00 Privlačna soseda
NEDELJA 18.00 Privlačna soseda
Sklepanec po moje z ogledom Banke Celje, poslovalnice Prešernova
Hermanova ustvarjalnica in pogovor v Banki Celje
16.00 Knjižnica Rogaška Slatina _
Izdelovanje voščilnic ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Svet knjige in Mladinska
knjiga Celje__
Zmenek s knjigo Željko Kozinc: Visoki tujec literarni večer
19.00 Galerija sodobne úměrností
Celje _"•.:■
Darinka Pavletič - Lorenčak
odprtje pregledne razstave ob sli-karkini 80-letnici
19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Andreja Rustja: Kambodža
potopisno predavanje 19.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice_
Elizabeta je zagreta gledališki abonma
15.30 Dom upokojencev Šmarje pri
Jelšah_
Razstava likovnih del Mavrica ter koncert Pevskega zbora delavcev doma
Razstave
Galerija Mozaik Celje: razstava slikarskih del iz stalnih zbirk, do 30.11.
Likovni salon Celje: dela Mihe Štruklja, dO 6. 11.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: akademski slikar Enver Kaljanac, do 31.10
Galerija Volk: dela Vlasta Paniča, olja na plamo, do 30.11.
Galerija Mozirje: dela akademskega slikarja Alojza Zavolpvška.
Galerija Mik Celje: slikarska dela akademskega slikarja Janeza Kovači-ča, olja na platno, do 25.11.
Hotel Evropa Celje: likovna dela Dragutina Vlasta Paniča, do 30.11.
Galerija Otto Škofja vas: slikarska dela Vesne Filipič, do 30.10.
Glavna Pošta Celje: likovna dela olja na platno Vlada Geršaka, do 30.10.
Etol Škofja vas: pasteli Roka Kome-Ija, do 30. 11.
Projektna pisarna Celje zdravo mesto: portreti Podobe otrok in otroške slikanice Velike punce, Polone Kitak, do 22. 10.
Galerija Vegrad Velenje: likovna dela (olja na platno in mešana tehnika) Alice Javšnik, Marjane Rihter in Robija Podpečana.
Cinkarna Celje: plastika in gips iz starih kovancev Darka Kovača, do 29.10.
Etol Škofja vas in Špesov dom starejših občanov Vojnik: likovna dela olja na platno in slike v mešani tehniki Rajka Demnrtijn, do 30. 10.
Galerija Borovo Celje: likovna dela olja na plamo Amine Kolarič, do 18.11.
Gorenje - razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Občina Slovenske Konjice: EdiKan-dut in Slovenka Bošnjak.
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vla-dimirjašlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dote do srednjega veka, do maja 2005; Štajersko steklo v 19. stol. - Predstavitev steklenih izdelkov spodnještajerskih steklarn 19. stoletja. Avtorja: Jože Rataj (Pokrajinski muzej Celje) in Valentina Vari (Pokrajinski muzej Maribor), do decembra 2004.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarji Kud kreARTiva: Beno Kre-že, Barbara Zupane, Tomaž Milač, Mark Požlep, Miha Kaučič, do 30.10.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: pregledna razstava ob 60. letnici Oskarja Sovinca, do 30.11.
18.00 MNZ Celje-občasni razstavni
prostori___'
Banka Celje - 140 let odprtje razstave
8.30 Dom sv. Jožef_
Z orglami skozi leto gost Pierpaolo Turetta iz Italije 19.00 Gledališka ul. 2, II. nadstropje Neodkriti kotički Štor in celjske smeri
ogled dveh kratkih dokumentarnih fUmov
19.30 SLG Celje__
D. Fo in R Rame: Osamljena ženska in
F. Rame, Jacopo in D. Fo: Seks? Izvolite in naj vam tekne!
Oderpododrom. abonma po po-sebnem razporedu in izven 20.00 Dvorana Tri lilije Laško Severina koncert
20.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice_^
20.00 Dom II. Slovenskega tabora
Žalec______________________
Godalni kvartet Tartini
10.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
Patriot Slovenske Konjke
Petek ob 20.00: Prostočasna delavnica na terasi MC Patriot: Izdelava okrasnih buč Sobota ob 21.30: Noč čarovnic pred dnevom reformacije: koncert Firebird, razstava buč
		
		
Petek ob 18.00 Večer romske poezije in Sobota ob 21.30 Halloween zabava		-
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, vsak ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure Oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, vsak ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure
Likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, vsak torek od 18.00 do 19.30 ure
Likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, vsako sredo od 16.30 do 18.00 ure
10.00 Knjigarna Kulturnica Velenje
18.00 Knjižnica Laško__
Recital literarnih ustvarjalcev
12,00 Stari grad Celje ______
Ples čarovnic, čarovniška trž niča, ustvarjalne čarovniške delavnice, modna revija čarovnic
otroška prireditev
20.00 Plesni forum Celje___
Laibach
koncert
10.30 in 17.30 Muzej novejše
zgodovine Celje_
Demonstracija obrtnika - fri-__zer Avgust Čatorič
18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik V. medobmočna fotografska
odprtje
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku P. Kovač: Zelišča male čarov-
pravljična ura
Trije prašički
otroški gledališki abonma
Avla Splošne bolnišnice Celje: Ekološka pridelava hrane, v besedi in sliki dijakov Srednje zdravstvene šole, do 30. 10.
Kulturni dom Slovenske Konjice -velika avla: Vili Šuster fotografska razstava »Les, les...«
Razstavni prostor Stari grad Slovenske Konjice: Edi Kandut in Zvonko Pušnik, olja.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: Milan Lamovec - Didi: Olja
Salon pohištva Slovenske Konjice: Razstavljajo člani KD konjiških likovnikov.
Zgodovinski arhiv Celje: logotipi in podobe celjskih industrijskih podjetij, do 10.12.
Občina Slovenske Konjice: razstavljata Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12.
Ljubljanska banka. Slovenske Konjice: razstavlja Zlatko Prah
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Roman Fertinc, mešana tehnika.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: razstava s Hermanom na etno potep, do 30.12.
18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje
Bralni večer celjskega literar-nega društva
predstavitev literata Roka Komela
Petkova čarovniška delavnica 29. oktobra, od 15. do 18. ure, v MCC kreativna delavnica izdelovanja čarovniških lutk in strašnih buč
Brezplačne počitniške kreativne de-
lavnice. od 2. do 5. novembra od 9. do 12. ure.
Počitniška novinarska delavnica za
osnovnošolce, od 2. do 5. bra od 10. do 12.30. Clubbing v dvorani MCC 30. oktobra, DJ-i: Westlex, Techfreak, Gregg hood, Gu-check + special guest. Vstop je prost, pričetek ob 22. uri. Noč čarovnic z XXX rock band: nedelja, 31. oktober, ob21. uri. Vstop-
29.	oktobra ob 19. uri v Prostoru volitve za svetnika študentskih klubov, ob 21.00 jam session.
30.	oktobra ob 18. uri v P2 Japonski judo večer, izdelovanje origami-jev, gostja večera pa bo judoistka Taj-da Rataje.
31.	oktobra ob 20. uri Halloween. Ogled grozljivkr ter večer ob gotski glasbi.
I irtTERHET KRVRRHR STRriE " S TRHETOVR 11R. CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij: serija Punk,
1979/1982, Vojko Flegar, Slovenija. Fotografije so naprodaj.
PBšmoii
Sobota ob 22.00
Radikal dub kolektiv z avtorsko glasbo: punkrock, rootsreggae in ska glasba, koncert Ustvarjalna delavnica 28. oktobra ob 16.00 izdelava strahov in buč za noč čarovnic 3. novembra ob 10.00-svečarska delavnica
Tečai italijanščine (nadaljevalni) vsako sredo ob 17.30 V času počitnic: 2. - 5.11. 10.00 filmske matineje za najmlajše, 20.00 animirana serija Last exile za starejše člane
Podjetje NT&RC d.o.o.
(O Šrot ia časopisno-"jsko lejavnost
Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta Številka je bila natisnjena v 13.799 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev, številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
KUB
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.. Pomočnica direktorja ih vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 tax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
-telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
;{1: 1 I	I
Razposajeni Erwin
Poslovnež Ervin Simonič
je prejšnji četrtek v Celju svečano odprl povsem novo diskoteko Escape in uspel na kup zbrati kar nekaj znanih imen. Opazili smo modnega kreatorja Tomaža Jastrobni-ka, T V-voditeljico Barbaro Jerman, ki se je vseskozi stiskala v objemu postavnega mladeniča, pevko Hajdi Korošec, ki ni točno vedela, kaj naj počne, večno mlado Ano Žvorc, ki je skrbela za go go plesalke in lepotičko Ivo Šte-fanič, zmagovalko lanskoletnega izbora za Najlepšo sosedo, ki se ni pustila ujeti prav nobenemu osvajalcu. Večerje minil v znamenju dobre glasbe, modne revije in številnih presenečenj, zaradi okvare na mašini za odpiranje oken je bilo vroče kot v peklu, gostje so pogrešali malce več zabave, Simonič pa je užival v rezanju torte, ki je, kot vidite, končala tudi na telesu ene izmed vročih hostes.
Mitja vrača udarec
Mitja Ozis, glasbeni producent, poslovnež in nekdanji mladinski prvak v obračanju gramofonskih plošč, je bil kar nekaj časa odsoten iz javnega življenja, zato smo bili zelo veseli, da smo ga ujeli na koncertu v Laškem, kjer je znova dokazal, da mu v gramofonskih vragolijah ni para. Oboževalke, med katerimi je bila tudi pevka celjske zasedbe Journal, so ga nagradile z močnim aplavzom, Mitja pa je domov odšel s skrivnostno pla-volasko, ki naj bi v knežjem mestu v kratkem odprla povsem nov in sila razkošen lokal.
Midva sva najboljši par
Pa naj še kdo reče, da med znanimi Celjani vladata zavist in nevoščljivost. Modni kreator Peter Thaler, ki ga doma čuvata dva simpatična boksarja, in super uspešni nepremičninar Aleksander Jančar, ki se lahko po premoženju kosa tudi z svetovnimi milijonarji, sta ves četrtkov večer tičala skupaj in govorila o svojih uspehih, ženskah, pijači, avtomobilih, Celju, blagovnih znamkah in seveda o tem, da bi lahko drugi prvemu pomagal pri naslednjih volitvah za župana.
IZTOK GARTNER Foto: IG, GREGOR KATIČ
MoJa poroka na straneh Novega tednika
Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov. Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.
ste bili POŠKODOVANI
PORAVNAVA V PROMETNI ■ NEZGODI?
- ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
'e celje, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 080 13 14
Ognjemet za hčerkino sreče
Bilo je v soboto, 23. oktobra, ko sta se vzela Lucija Naglič in Adam Flis. Ženin Adam se je, skupaj s svojo pričo in nekaj sorodniki, v tem meglenem jutru odpravil iz Prebolda v vasico Polže pri Novi Cerkvi. Tam je moral nevestine svojce prepričati, da mu jo lahko zaupajo in izročijo. Po obilnem zajtrku se je vesela druščina z nevesto in ženinom na čelu odpravila na Dobrno, kjer se je ob desetih začel poročni obred.
Lucijina priča je bila njena prijateljica Nataša Koštomaj, Adamova pa prijatelj Tomaž Pernovšek. Ko sta mladoporočenca stopila iz poročne dvorane v vili Hygiea, so ju svat-je in ostali prisotni zasuli z rižem, zunaj pa ju je pozdravilo sonce, ki je medtem odgnalo gosto meglo.
Z Dobrne pa v Prebold, v tamkajšnjo cerkev, kjer pa se ni zgodil le cerkveni poročni obred, ampak še nekaj prav tako zelo svečanega in pomembnega: krst. Adam in Lucija imata namreč tri mesece starega sinka, ki sta mu dala ime Jakob, njegova botrca pa je bila Adamova sestrična Sonja Škufca iz Ljubljane. Pri krstu se je Jakob super držal, sta nam povedala mladoporočenca. In še to, da sta bila zelo vesela, ker so se poročnega in krstnega obreda udeležili tudi njuni sosedje iz stanovanjskega bloka, kjer sta si ustvarila dom.
Adam, lastnik podjetja, kjer se ukvarjajo z računalniško programsko opremo, in Lucija, diplomirana medicinska sestra, zaposlena v celjski bolnišnici, se poznata že pet
let. Spoznala in zaljubila sta se v zadr dneh decembra leta 1999 na koncertu vega orkestra v Celju. Maja letos, ko sta na izletu v Volčjem Potoku, se je Adam is sil in svojo izbranko zaprosil za roko. Ki jo je zaprosil - to mora ostati skrivnost, bila odločna, ko smo ju te dni obiska] Preboldu, kjer živita. Datum poroke sta sku določila letos septembra, sledilo je prije opravilo, obveščanje staršev in ostalih rodnikov ter prijateljev.
Iz Prebolda so šli spet nazaj na Dobn kjer je bilo od dveh popoldne pa do prvih naslednjega dne veselo rajanje. Okoli deset povabljencev je delilo srečo in ves« z mladoporočencema in prav vsi so obču vali rdečo nevestino obleko, ki je kreai in darilo Lucijine prijateljice Nataše. In sp je bilo vse okrašeno z okusom in stiloi modro-rdečih barvah in ustreznih kon nacijah. Nekaj posebnega je bil tudi ne stin poročni šopek. To je bila saharska r< proteja v roža barvi.
Še nekaj zelo pomembnega, predvsem lepega in bleščečega se je zgodilo v sob na Dobrni. Ob osmih zvečer je začelo nt pokati in se v neštetih barvah vzpenjati vi ko v nebo. Za ta spektakularni darilni njemet, ki je odseval daleč naokoli, je skrbela Lucijina mama.
Pa še to: mali Jakob je bil ves čas zra\ Ni vsak dan dan, ko se poročita očka in : mica.
MARJELA AGR
KUGLER
Kosovdovak Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
041/651 056 in 03/490 0222
Adrenalin s štirimi kolesi
Za adrenalina željne je zadnje čase na voljo vse mogoče, med drugim se lahko I ekstremistični podvig podajo tudi s štirikolesniki. Pogoj za udeležbo na nedavnem < lodnevnem potovanju po gozdnih vlakah je bil, da je imel vsak udeleženec prevoženi najmanj 3.000 km na svojem štirikolesu, s čimer je lahko izkazal svojo izkušenost;
ATV Extrém, kot so imenuje preizkušnja, je potekal po gozdovih od Vranskega hribol preko Mozirja, Golt do Koroškega hribovja v dolžini 280 km. Večina poti je vodila po gozdu vlakah ter potokih, le nekaj kilometrov po gozdnih makadamskih cestah. Zato ni manjka niti intervencij z motornimi žagami, s katerimi so si pomagali prebijati zaraščene gozdi vlake, kot tudi ne večkratnega krpanja pnevmatik, ravnanja platišč... Vse skupaj se je konča z manjšimi odrgninami na štirikolesnikih, vendar z zelo lepimi vtisi ter užitki vseh udeležen«