MarSbonm Cina 1 Din Leto III. (X.), štev. 208 Maribor, petek 13. septembra 1929 »JUTRA« razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljeni št 11.400 Vel}« meeečne, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doitavljen na dem p« 12 Din Telefon: Uradu. 440 Uprava 465 Uredniitvo in uprava: Maribor, Alekaandrova osata it 13 Oglael pe tarlfu Ogtaee • prejema tsdl Oflaanl oddelek .Jutra" v Ljubljeni, Prejemov« atVu a. 4 Naša trgovska bilanca obeta za letošnje leto znaten napredek napram lanskemu letu. Kongres gospodarskih zbornic, ki se je vršil te dni v Beogradu, je — kakor vsako !eto — tudi letos v svojih sekcijah na podlagi realnih podatkov precenil naš izvoz v gospodarskem letu 1929-1930. Po tej oceni bi znašal izvoz v tem letu skupno 8,626.9 milijonov dinarjev napram izvozu v gospodarskem letu 1928-1929, ki je znašal 6,98.5.5 milijonov dinarjev. Torej sko-ro za dve polni milijardi več nego v prejšnjem gospodarskem letu. „ Seveda nam pa ta ugodna ocena se ne sme dajati poyoda, da bi se uda-jali optimizmu v presoji naših gospodarskih prilik in naše trgovske bilance za letošnje leto. Kajti kongres gospodarskih zbornic je preračunal samo, koliko lahko izvozimo pridelkov, torej množine, ki presegajo domačo Potrebo. Ni pa dane nobene garancije, da bomo ves ta presežek tudi res mogli izvoziti. Seveda, če bi naš uvoz ostal na lanski višini (7,788 milijonov dinarjev) in če bi na drugi strani res za 8,626 milijonov dinarjev izvozili, bi bila naša trgovinska bilanca v letošnjem gospodarskem letu za skoro 1 milijardo aktivna. Ni pa še tudi gotovo, če se ne bo tudi številka našega uvoza spremenila in pomaknila navzgor. Vse to so v^^mja, ki nam stavijo sama od sebe. Razmo-[rivanje o njih pa nas tudi vodi do konkretnih sklepov, kaj vse treba ^kreniti, da bo naša trgovska bilanca Clm najugodnejša. v Sekcije kongresa so v svojih poročilih že v glavnih potezah podale go-°ve smernice, kaj treba storiti, da se Ijjogoči izvoz presežkov naših pri-dkov, kar samo na sebi dokazuje, _,a ie ocena izvoza le hipotetična in aa ie uspeh izvozne kampanje odvi-en od gotovih korakov, ki jih treba uodvzeti. Odstraniti treba razne te-. ave, ki onemogočajo uspešni razvoj ‘fvozne trgovine in ki obstojajo kljub neprestanim pritožbam izvozov tudi še danes. Kongres sam je Prstom pokazal na te težave in ovitji* so deloma carinskega, deloma %• deloma, nrntnpfnorm mio- Ča^L f8'3’ deloma prometnega zna-Itd 1 ^Pomanjkljivost voznega parka težko je verjetno, da bodo vse ovire odstranjene že v tej izvozni mog n zat0 tudi ni nade’ da bi res Čp ,0zitI vse’ kar Presega doma-IzvnSii c’ in doseči ff0ri navedeni ie S vUsPdi- Poleg težav doma pa motril ?e odprto vprašanje, ali bomo na v! z,asti naše agrarne produkte Av«^udnar°dn!H tržiščih plasirati. Man* .uvaja monopol na žitarice, Ua rii,«rSj, nam uspešno konkurira ItalHi ; * em tr^u s svojo živino, v v l-J, ^tev dobra, Rumunija, ki je fekorril *naš največji tekmec, ima liso „!,P Žrtev. Izglcdi za izvoz torej Veg nWvp!j(iejSI, blaga pa imamo So lani, in naši pasivni kraji Strahoten orkan ob francoski in portugalski obali VIHAR USTAVLJAL VLAKE, RUVAL’ DREVESA, POTOPIL OKROG STO RIBIŠKIH LADIJ IN RAZDIRAL STREHE. _ NAJVEČJA OPUSTOŠENJA V MESTU TOULONU. PARIZ, 13. sept. Na zapadni obali Atlantskega morja je divjal včeraj popoldne strahovit vihar, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Brez-oblačno nebo se je okrog poldne nend-doma stemnilo. Z morja je nato prihrumel vihar, ki je postal v najkrajšem času tako močen, da je podrl vse, kar mu je bilo na poti. Ruval je drevesa in napravil po poljih in travnikih strašna opustošenja. Skoro vse brzojavne in telefonske proge so prekinjene. Vihar je ustavil brzi vlak Pariz—Toulon na odprti progi in ga nekaj časa potiskal celo nazaj. Bila je vsled tega velika nevarnost, da pride do karambolov z drugimi vlaki. Potniki so morali več ur prebiti v vlaku, ki ga je vihar potiskal sedaj sem sedaj tja. Prebivanje na prostem je bilo smrtno nevarno. Orkan je zagrabil več težkih vozov, jih dvignil v višino in treščil poteni zopet z vso silo na tla, da so se z vprego vred popolnoma razbili. Podobne nezgode so se dogajale tudi avtomobilom. Najtežje je bilo prizadeto mesto Toulon, kjer je poleg viharja divjal še silen naliv. V nekaj minutah so bile vse nižjje ležeče kleti in stanovanja pod vodo. Škoda, ki jo je povzročil naliv, se ceni na preko 25 milijonov frankov. Pod pritiskom viharja so popokale skoro vse šipe v mestu, po zraku so frčale opeke. Mesto je bilo preteklo noč tudi brez razsvetljave, ker je bila elektrarna poškodovana. Po mestu patrulirajo vojaški oddelki, da preprečijo tatvine. V pristanišču je vrgel vihar več manjših ladij na suho, druge pa je pognal na odprto morje. Po dosedanjih poročilih pogrešajo okrog sto ribiških čolnov. Domneva se, da jih je vihar presenetil na odprtem morju in so se potopili. Vihar je ponehal šele okrog polnoči. LISABON, 13. sept. Kakor ob zapadni obali Francije, je divjal silen vihar tudi ob obali Portugalske in povzročil tamkaj nepregledno škodo. V mestu Aveiru se je porušilo več državnih poslopij. Po dosedanjih poročilih je bilo pri tem 15 oseb ubitih. Orkan je presenetil na odprtem morju neki potniški parnik. Vsi napori kapitana, da bi pristal, so se ponesrečili. Ladja se je močno poškodovala in se kmalu nato potopila. Potnike so sicer rešili drugi parniki, kapitan in 6 mož posadke pa je izginilo v valovih. Popolna rekonstrukcija fDussolinijeuega kabineta RIM, 13. septembra. V italijaski vladi je prišlo čisto nenadoma do senzacionalnih izprememb. Ministrski predsednik Mussolini je popolnoma nepričakovano odložil sedem portfeljev ter obdTžal samo posle vladnega šefa in vodstvo notranjega ministrstva. V skoro popolnoma preurejenem kabinetu je število ministrstev naraslo sedaj od 6 na 13, ker je Mussolini odložil sledeče portfelje: zunanji, vojni, mornariški, kolonijalni, za zrakoplovstvo, korporacije in javna dela. Ta ministrstva so prevzeli večinoma dosedanji državni podtajniki in sicer: Grandi zunanje ministrstvo; general G a z z e r a vojno ministrstvo; general de Bo no kolonije; admiral Sirianni mornarico; general Bal bo zrakoplovstvo; poslanec Bianchi ministrstvo za javna dela; poslanec Bottai korporacije. Obenem so bili v teh ministrstvih imenovani novi državni podtajniki. Vest o rekonstrukciji fašističnega kabineta se je razširila z bliskovito naglico po vsej državi. Listi so priredili posebne izdaje, ki so bile takoj razprodane. V soboto bo Mussolini na seji velikega fašističnega sveta razložil smernice fašističnega režima v prihodnji triletni dobi ter obenem poročal, zakaj se je odločil za popolno rekonstrukcijo svojega kabineta. Hačaljne aretacije u Nemčiji HAMBURG, 13. septembra. Radi terorističnih atentatov je bilo izvršenih zopet 22 aretacij. V stanovanjih vseh aretirancev je našla policija cela skladišča orožja, municije in razstrelilnih snovi. Razkritja policije so povzročila med prebival stvom veliko vznemirjenje, posebno še vest, da so aretirani člani glasovite organizacije »Consul« pripravljali za prihodnje dni nove atentate. Ponesrečen atentat na munl-djsfco tuornico VILNA, 13. septembra. Snoči je bil izvršen na tukajšnjo municijsko tvornico bodo letos trebali manj nego lani. Na drugi strani pa izgleda, da bo naš uvoz letos bistveno narastel napram lani. Vsled dobre žetve bo vsaj nekoliko narasla kupna moč našega kmeta, ki je naš najmočnejši konzu-ment. To pomeni nov val konjunkture v trgovini in industriji, ki mora imeti za posledico povečanje uvoza. Tekom zadnjih treh let se je moral kmet vsled pomanjkanja denarja odpovedati skoro vsem investicijam v gospodarstvu In gospodinjstvu. Letos bo vsled dobre žetve skušal to nadoknaditi, kar pomeni povečanje uvoza kmetijskih strojev in drugih potrebščin, železnega blaga, tkanin itd,, to- rej naših glavnih uvoznih predmetov. Naravno moramo računati obenem s povečanjem uvoza kolonijalnega blaga. 2e sedaj beleži trgovina in industrija gotova znamenja zvišane konjunkture. Vse to nam dokazuje, da se ne sme mo vkljub lepim številkam o možnostih našega izvoza in aktivnosti trgovinske bilance udajati optimizmu, ker bi to lahko postalo katastrofalno za naše gospodarstvo. Nasprotno je naša naloga, da Čim bolj izkoristimo blagoslov dobre žetve in se skušamo vsaj približati idealu aktivnosti trgovske bilance. V atentat. Vojaška patrulja je opazila pred vhodom v obsežno poslopje bombo, katere vrvica je še gorela. Bilo je jasno, da je bil peklenski stroj položen nekaj trenutkov poprej na dotični kraj. Eden od vojakov je takoj zagrabil bombo In jo vrgel v širokem loku od sebe. Nesreča pa je hotela, da je padla bomba na otroško igrišče, kjer je eksplodirala. Dva dečka sta bila pri tem dobesedno raztrgana na kose, 5 pa jih je bilo težko ranjenih. Preiskava je dognala, da so bombo položili emigranti iz maščevanja. Atentatorja doslej še niso izsledili. Da se preprečijo nadaljni atentati, so bile vojaške straže tako pomnožene, da je sedaj na vsakih 10 korakov po en vojak. Vlomi pri Sv. Marjeti. Dolgo so oblasti zaman zasledovale spretne vlomilce, ki so v noči 5. t. m. vlomili pri dveh posestnikih pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Končno pa je tamkajšnji žan-darmeriji vendarle uspelo, da je izsledila glavnega storilca Alojza LozinŠka, ki je dejanje priznal, ni pa izdal sokrivcev. Med tem je mariborska policija aretirala tudi Antona Bunderla in Marijo Lindič, ki sta pri raznih vlomih sodelovala. Vsi trije so bili radi zločinov tatvine, Marija pa radi tajne prostitucije večkrat kaznovani. Lozinšek in Bunderl pa sta bila rad! neštetih kaznjivih dejanj izgnana iz Avstrije. Lindičeva pa velja za nevarno zalezovalko lahkomiselnih možkih, katerim se je ponujala za denar, kadar tatvine in vlomi njenih tovarišev niso uspevali. Z aretacijo nevarne trojice bodo menda prenehale tatvine in vlomi, ki so zadnji čas vznemirjali mariborsko okolico. Vlom v Ločah pr! Poljčanah. V noči od torka na sredo so neznianl storilci vlomili v trgovino Petra Fleha v Ločah pri Poljčanah in mu pokradli raznega blaga in perila v skupni vrednosti 13.079 Din. Lopovi bi bili bržčas natovorili še več robe, da jih ni pregnal sam gospodar, ki je ustrelil s puško med bežeče sence. Tatovi so pustili pred trgovino karton sladkorja in izginili brez sledu. Bili so obroženi in so na strel preganjalcev odgovorili s streli iz samokresov. Domneva se, da je bil eden izmed vlomilcev zadet, ker je bilo takoj po strelu slišati krik. Bržčas pa rana ni nevarna, sicer bi bili obstreljenega lopova prijeli O vlomilcih manjka doslej vsaka sled. Prijet vlomilec. Včeraj so orožniki iz Sv. Trojice % Slovenskih goricah aretirali na Tržaški cesti Matijo Kranjca iz Sv. Trojice, ki je vlomil pri nekem posestniku in mu pokradel raznih oblek v skupni vrednosti 5000 Din in 2000 gotovine. Zandarmerija je našla pri njem še vse pokradeno obleko, ne pa denarja, ki ga je med tem že zapravil. Nevaren malopridnež pod ključem. Že včeraj smo poročali o aretaciji dimnikarskega pomočnika Avgusta Ambroža, ki je v Prelogu okradel dimnikar-ko Rozalijo G. Naknadno je mariborska policija ugotovila, da je zaprti tiček, bolj nevaren kakor ga izdaja njegova nedolžna zunanjost. Zasledujejo ga različne oblasti. Orožniki v Račjem ga zasledujejo radi tatvine denarja, ki ga je zaplenil delavcu Alojzu Blagoviču skupaj z želczM-ško legitimacijo ter radi goljufije in poneverbe. Gostilničarja Lasiča v Račjem je ogoljufal za 300 Din, gostilničarja Be» raniča v Krčevini za 30 Din, v Fram je nekomu poneveril 300 Din. Za drznega malopridneža pa se zanima tudi orožnl-štvo iz Brckovljanov radi zipjBna, tatvin Avstrijska Radgona in slovenska okolica PO IZGUBI RADGONE. — GOSPODARSKO STANJE. — NARODNOSTNO RAZMERJE NEKDAJ IN SEDAJ. Po krivični odločitvi mirovne konference in po izpraznitvi in izročitvi mesta Radgone Avstriji, se v naši javnosti zelo poredkoma govori o tem lepem kotičku naše zemlje. Diplomatska odločitev, ki je padla večinoma vsled prizadevanja pokojnega radgonskega župana dr. Kamnikerja in malomarnosti diplomatov, ki ob sklepu niti na zemljevid niso pogledali in se torej tudi niso zavedali, da je taka meja nestvor, je zaplankala naš pogled preko Mure. Kar je ostalo tam, je pa bilo obsojeno na žalostno samotarjenje in hiranje, kajti Radgona je danes kakor v vreči, iz katere vodi v ostalo Avstrijo samo ena edina ozka pot. Gospodarsko navezana izključno na slovensko zaledje, je bila poprej trgovsko središče vsega jugozapadnega Prekmurja, severnega Murskega polja in severnega dela Slovenskih goric. Danes jo deli od tega o-zemlja državna in carinska meja. Gospodarske razmere so zaradi tega v Radgoni naravnost nevzdržne, a slabo gospodarsko stanje je seveda tudi zelo obrusilo ostrino nekdanje nemške in Slovencem sovražne zavesti radgonske nemške in nemčurske gospode. Danes šovinizma skoraj ni več in večina Radgončanov si želi, da bi Radgona bila tostran in ne onstran jugoslovanske meje. Splošna nemška avstrijska uprava se sicer kakor na Koroškem tudi tu trudi, da bi v Radgoni in njeni okolici zatrla slovenski živelj, toda pomembnih ugodnih rezultatov doslej še ni dosegla. Mesto samo kot tako je prej ko slej narodnostno mešano. Po rodu in pokolenju je pretežno slovensko, politično pa pretežno nemško. Po zadnji statistiki bivše Avstrije, je bilo v Radgoni 971 Slovencev in 1766 Nemcev, v okolici pa: v Stari-novi vasi 354 Slovencev in 684 Nem- mečnaročni šahousfci turnir u Rogaški Slatini V četrtek, dne 19. t. m. bo otvorjenpr* vi mednarodni mojstrski turnir v Rogaški Slatjni, ki bo trajal do 6. oktobra. Bo to obenem prva mednarodna šahovska prireditev v naši državi. Definitivna lista u-deiežencev turnirja je sledeča: 1. Alfred Brinekmann Nemčija); 2. Esteban Canal (Peru); 3. Salo Flohr (Češkoslovaška); 4. Dr. Hans Geiger (Avstrija); 5. Ernest Griinfeld (Avstrija); 6. Balduin Hčnliger (Avstrija); 7. Inž. Kosta Joanovič (Jugoslavija); 8. Mirko Konig (Jugoslavija); 9. Geza Maroczy (Madžarska); 10. Vasja Pirc (Maribor); 11. David Przepiorka (Poljska); 12. Kosta Rožič (Jugoslavija); 13. Akiba Rubinstein (Poljska); 14. F^ritz Saemisch (Nemčija); 15. dr. Lav Singer (Jugoslavija) in 16. Aleksander Takncs (Madžarska). Na turnirju v Rogaški Slatini bodo imeli naši jugoslovenski šahovski mojstri prvič priliko, da se merijo z mednarodnimi mojstri. — »Volksstimme« in mestni autobusni odsek. Volksstimme« vzlic stvarnemu odgovoru, ki ga je dobila, še vedno ne da miru in spet navija staro lajno. Ponovno je treba pribiti, da so se seje autobusr.egi odseka, ki ga je izvolil mariborski občinski svet, redno vršile in da se je vzlic demagogiji, ki se je skušala tudi v ta odsek zanesti, vršilo stvarno delo. Sprejeti in izvršeni so bili važni sklepi, ki so omogočili izdatno izboljšanje bilance pc !jet-ja. Po znanem receptu »držite tatu« skušajo sodrugi pri »Volksstimme« odvaliti od sebe odgovornost, da je bilo plodono-?ho delo v tem odseku prekinjeno. Takt le, da je g. Bahun smatral za dovi ljen povod za nekvalificirane izpade in za razbitje odseka dejstvo, ker mu ni bilo mogoče ustreči, da se seja odseka skliče bas za od njega določeni termin. Sicet so pa tovariši g. Baliuna sami ponovno priznali, da se je g. Bahun zaletel, niso cev, v Dedovcih 125 Slovencev in 15 Nemcev, v Farovcih 16 Slovencev in 112 Nemcev, v Potrni 199 Slovencev in 210 Nemcev, v Pridovi 5 Slovencev in 140 Nemcev, v Slovenski Gorci 173 Slovencev in 61 Nemcev, v Zenkovcih 72 Slovencev in 102 Nemca ter v Žetincih 161 Slovencev in 80 Nemcev. V resnici je bilo takratno razmerje med Slovenci in Nemci precej drugačno in je tudi še dandanes. Več ali manj potujčeni sta od navedenih vasi samo dve, Farovci in Pridova, dočim v nekaterih drugih, kakor v Dedovcih, Slovenski Gorci, Zenkovcih in Zetincih pravih Nemcev sploh ni. V vseh osmih navedenih vaseh se govori še pretežno ali pa izključno slovensko, in sicer deloma štajersko, deloma pa prekmursko narečje. Nemščine se poslužujejo prebivalci teh vasi samo v občevanju z uradnimi organi in tujci. Ob tržnih dneh tudi v Radgoni sami prevladuje slovenščina, kajti slovensko znajo tudi skoraj vsi radgonski trgovci, obrtniki in ostali meščani. Nekateri trgovci in obrtniki imajo celo svoja rodbinska imena na napisnih deskah napisana po slovenskem pravopisu. Tako je sedanje dejansko narodnostno stanje v Radgoni in v njeni neposredni okolici, katero od treh strani tesno zajema in oklepa naša državna meja. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi se naša narodna obrambna društva pričela zanimati za to našo narodno manjšino. Ker smo Slovenci maloštevilen narod, nas vsaka, tudi najmanjša narodnostna izguba zadene veliko bolj kakor druge, velike narode. Pomoči tej manjšini pa ni tako težko in tudi uspehi ne bi izostali. Zato pa: ne zamudimo ugodne prilike, kajti pozneje bo morda že prepozno! pa smatrali za potrebno, da s stvarnim sodelovanjem omogočijo spet delo odseka. Človek bi bil skoro zapeljan misliti, da gotovim gospodom sploh ni bilo za stvarno delo v tem odseku. Ker »Volre-stimme« spet razpravlja o razrešitvi g. Bahuna kot mestnega obč. svetnika, bodi le še povedano, da se nobeden prizadetih gospodov ni na magistratu informiral o vsebin! tozadevne odločbe. Akt bi mu bil na razpolago, kakor ga je tudi pozneje dal na razpolago župan, v n dar pa nihče ni prišel, da bi ga vpogle-dal. — Dr. Fr. L. — Gradbeno gibanje v Mariboru. Na včerajšnji seji mestnega sveta so bila podeljena naslednja gradbena dovoljenja: Kliček Josip, preureditev gostilniške sobe v mpsnico na Aleksandrovi c. 53. —- Tusnelda Soklič, povečava delavnice za izdelavo štampiljk, Aleksandrova cesta 45. — Pivovarna Tschelligi, gradba pisarne v Gregorčičevi ul. 29. — Josip Štuhec, gradba vile v Vrtni ul. 21. — Vprašanje gradnje vspenjače na Pohorje. Dne 4. septembra se je vršila seja širšega odbora za zgradbo vspenjače na Pohorje, na kateri sta zastopnika oblastne samouprave in mariborske mestne občine izjavila, da sta obe navedeni avtonomni oblasti pripravljeni prispevati milijon dinarjev v obliki garancije, ako se odboru posreči zbrati pri privatnih interesentih dva milijona dinarjev. Hvalevredni korak naših avtonomnih oblasti v smeri pospeševanja tujskega prometa in hkrati narodnega gospodarstva, bo gotovo našel najboljši odmev pri privatni inicijativi.— Na lovski strelski tekmi so dosegli dosedaj najboljše rezultate: Ljudevit Sparovvitz iz Maribora 181, Anton Gorup iz Zagreba 179, N. Selanec Iz Zagreba 163, Srbivoj Vrtunski iz Novega Sada 140, dr. Hugon Robič iz Maribora 115 in Dragan Jaltf iz Zagreba 111 točk. Od petih mojstrskih strelcev dobi eden tudi naslov državnega prvaka v lovskem ■streljanju zn I. 1929; — 50 letnico mature so praznovali pretekle dni slovenski učiteljski maturanti iz 1. 1879 v Gambrinovi dvorani (nekdanje učiteljišče). Od 12 še živečih jubilantov so se sestanka udeležili: Jože Dernjač, Rado Kopič, Srečko Majcen, Jože Mešiček, vsi iz Maribora, Blaž Jurko iz Vojnika, Jakob Kovačič od Sv. Trojice, Ivan Tomažič iz Slov. Bistrice, Gustav Vodušek iz Trbovelj in Peter Vudler iz Celja. Radi bolezni sta opravičila odsotnost tovariša Jože Las-bahar iz Ruš in Srečko Mahor iz Celja. Na predvečer je pozdravil tovariše jubilante g. Kopič, tov. Majcen, in Mešiček pa sta prečitala došle dopise. Med drugimi je poslal pisatelj Meško iz Sel pri Slovenjgradcu sledeče pozdravno pismo potom svojega rojaka Majcena: »Prosim, da blagovolite sporočiti vsem gospodom moje spoštljive poklone in iskrene čestitke ob taki redki slovesnosti. Obenem tudi v imenu naroda in vseh, ki ste jih učili. in zanje trpeli...« Pisatelj Meško je dalje poklonil jubilantom tudi nalašč za to slavje sestavljeno pesem, ki je napravila na vse globok in nepozaben vtis. Slavljence je s svojo navzočnostjo počastilo tudi več dam in gospodov iz Maribora, med drugimi zdravnika dr. Majcen in dr. Dernjač. Naslednjega dne so se zbrali vsi jubilanti v Alojzijevi cerkvi k sv. maši, katero je daroval g. prof. Zidanšek za pokojne tovariše in profesorje. Po maši so odšli na grobove nepozabnega škofa dr. Slomška ter v Mariboru umrlih profesorjev, nakar so si o-gledali najvažnejše izpremembe v mestu ter na posebno povabilo še Tscheligijevo pivovarno, kjer so bili prijazno in gostoljubno sprejeti. Skupni obed je končno združil jubilante v slovo. Hitro so potekle vesele urice. Na kolodvoru so si jubilanti še stisnili roke z obljubo, da se snidejo zopet prihodnje leto, ako Bog da. — »Beli stadion«. ZKD, ki nam je zadnja leta nudila vrsto izredno zanimivih filmov, bo predavala v Grajskem kinu od pondeljka napi, j največji športni film »Beli stadion*,-ki je brez dvoma mojstrovina v filmski umetnosti. V filmu so zbrani najzanimivejši momenti z zimsko športnih tekmovanj na IX. olimpijadi, ki se je vršila leta 1928. v St. Moritzu. Bajna zimska priroda romantične Švice se nam v vsej svoji pravljični krasoti slika na platnu. Zdravi, krepki in spretni športniki vseh narodov na smučeh, saneh in drsalkah pa se v mogočnem veličastju gora z vsemi napori preizkušenih mišic bore za uspehi. — Film je bil povsod sprejet z veliki mnavdušenjem in je žel največ priznanj od vseh doslej predvajanih šport nih filmov. Izredne važnosti je za zimcke športnike, ker jih prav v podrobnosti seznanja s tajnostmi tekmovalne tehnike v vseh panogah zimskega športa. Pred vsako predstavo bo tudi kratko informativno predavanje. — Borza dela v Mariboru išče: 8 tvorniških delavk, 2 pletilki, 1 trgovsko vajenko, 1 veziljo, 1 kuharico za Bitolj, 6 kovačev, 3 mizarje, 1 vzgojiteljico za Osjek, 1 starejšo vzgojiteljico za Vinkovce, 1 strojnika in 3 kočijaže. — Spomenik kralja Petra v Dolnji Lendavi. V Dolnji Lendavi je bil nedavno, ki-kor smo že poročali, ustanovljen odbor, ki si je nadel za nalogo postavitev spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Častno predsedstvo pripravljalnega odbo-a pa je prevzel komandant brigade v Varaždinu, brigadni general g. Panta M. Draškič. . Koncert v mestnem parku bo v nedeljo dopoldne. Svirala bo vojaška godba. Članski sestanek Narodne strokovne .Zveze sklicuje mariborska podružnica za nedeljo 15. t. m. ob 10. dop. v prostorih NSZ, Cankarjeva ul. 1. Na sestanku poročata podpredsednik izvrševalnega odbora iz Ljubljane ter okrožni tajnik g. Ivan Kejžar. Odbor vabi vse tovariše in tovarišice, da se sestanka zanesljivo in točno udeleže. — Pobalinstvo. Na dravski brvi je nekdo snočl polil z bencinom 5 desk. Ko se je pripravljal, da še zaneti ogenj, so ga preplašili koraki mimo došlih ljiidi, nakar se je. spustil v divji beg, ostavivšl na brvi škatljo vžigalic. Kaj je pravzaprav nameraval s svoiim hp^astim dejanjem, ni znano. •-** »KARO« najboljši čevlji. Iz vremenske opazovalnice v Slov. gor. Mesec avgust lani in letos. Lani: 9 deževnih, 22 snažnih dni. »Študenti iz črne šole« so se vozili v oblakih v »žareči kočiji« 6 dni (grom). Nalil je 1496 točk mokrega blagoslova, največ ob svojen petem koraku (5. 8.) — 350 točk. Letos: solz je potočil' 1136 točk, od tega nad polovico 614 točk na dan 19. svojej,- diha. Jokal se je 9 dni, bolestno zastokal pa v 7 dneh (grom). Največ jasnih dni je štel avgust lani in letos v drugi polovici-Značilno je, da je imel avgustov naslednik lani največ padavin izmed vseh svojih letnih bratov — namreč 1670 točk. Od 12. do 26. septembra je izvzemši 2 dni neprestano dežilo, dvakrat poropo' talo, enkrat ob severni meji celo s točo (22. 9.). Letos pa je september do 11. tm. iztisnil iz svojega suhega očesa samo še 36 točk, dasi vendar vse hrepeni po njegovih rešilnih solzah, kakor žejna karavana po sveži zelenici (oazi) v življenje žroči puščavi Sahari. Oj joj jojeka, kaj bo, ako september ostane tudi zana-prej suho zakrknjen! Potolci so suhi, zelenje medli, sosed že pri sosedu prosi vode. Spominjam se na čase »začetka u-čenosti« — polnega težav in bridkosti, pa vendar tudi sreče in sladkosti, ko smo v II. razredu čitali: »Bila je huda suša, da je zemlja pokala«. Pa sta se "abici skakljaje podali na pot preko žejnega polja iskat rešenja, zamake. In prikazal se jima je rešenik, oblaček in ju do dobra zalil. »Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov svet Peregrin!« da priroda ne zamre prej, ko da pride čas njenega oddiha — zima! Brrr — zima!... Mariborski gledališki abonma. Lanski abonenti se opozarjajo, da jim ostanejo mesta rezervirana samo pondeljka, 16. t. m., priglasi za novi abonma pa se sprejemajo do sobote, 21. t. m-Cene abonmanu so letos skoro na vseh prostorih še nižje ko lani, abonma pase plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih. — Krsfna slava rezervnih oficirjev Udruženje rezervnih oficirjev in ratnl-kov, pododbor Maribor, priredi na predvečer svoje krstne slave, v soboto, 14. t. m. ob 21. uri v veliki dvorani Uniona slavnostni večer s plesom, v nedeljo, 15. t. m. pa se bo vršil na malem vežbališču poleg magdalenskega parka parastos za junake, padle na solunski fronti. Člani naj se udeleže svečane zabave v soboto v temni obleki, parastosa pa v uniformi t ešarpo in belimi rokavicami. Dijaki. »Napredek« (starešinski odsek) vabi tovariše in tovarišice na interno dijaško prireditev, ki bo 15. t. m. ob 3. pop. v Narodnem domu. Na sporedu je vprizo-ritev Nušičevega »Navadnega človeka« in prosta zabava. Občinstvo vabljeno. Naše gorice. Pravkar je izšla septembrska številka »Naših goric«, glasila vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru. Vsebina je sledeča: Vinska kriza. — Vino in pivo. Samorodnice (konec). — Društvene vesti. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil.dne f>-t. m. je bilo pripeljanih 415, prodanih Pa je bilo 206 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 70—150 Din-7—9 tednov 200—250, 3—4 mesece 300 —400, 5—7 mesecev 450—620, 8—10 mesecev 700—840, 1 leto 1.000—1,400 Dit>> 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 17—18 Din. — Tombola Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica M** ribor, ki bi se imela vršiti v nedeljo dnP 15. septembra na Trgu Svobode, je pre* ložena na nedeljo dne 6. oktobra. Ker s® bo na tomboli nudilo veliko število in 'e' pih dobitkov, se naproša občinstvo naklonjenost pri nakupu kart. Govoreči psi v Mariboru. Od sobote, 14. t. m. do srede, 18. t.m-se bodo vršile v kavarni »Evropa« pr«“' stave bivšega člana cirkusa KludsKv-Sherlock Holmesa z dresiranimi spa» skimi foksterilerji. Psi izvajajo vs športne atrakcije in gospa Eleonora rajnih drugih produkcij. Pričetek dn®v ob 8.30 zvečer, vstopnina prosta, biros 'familiarni spored. Več na letakiM M Mariborski in dnevni drobiž V Marftiont, 3ne 13. IX. m' MariHflfstl V F C F R M I K hhi' KUM 5Twi a Pota in bistva kometov ZVEZDE REPATICE PO PREJŠNJI IN SEDANJI RAZLAGI. — TELESA NAŠEGA SOLNČNEGA SISTEMA. — KAKO NASTANE REP. Kakor je Človeštvo že v sivih davninah poznalo poleg solnca in meseca tudi planete Merkurja, Venero, Marsa, Jupitra in Saturna, tako je poznalo tudi komete ali zvezde repatice. Po sebno veliko ulogo je igrala taka zvezda. tudi v razvoju krščanstva, saj je ona kazala modrim kraljem pot v Betlehem. k zibelki Kristovi. Toda tisočletja so minila, preden so zvezdoznan-Cj prišli do spoznanja, da kometi ali repatice niso nikakršni pojavi v območju naše atmosfere ali pa zvezde fz daljnega vsemirja, ki nimajo z našim solnčnim in planetnim sistemom nikakršne skupnosti. Šele angleški astronom Nevvton ;e zaslutil resnico: da so kometi vsaj po večini tudi nebesna telesa, ki spadajo k sistemu našega solnca in njegovih trabantov, a drugi znameniti Anglež, astronom in matematik Halley, je 1. 1705. prvi izračunal, da imajo poti kometov krog sojnca obliko parabol oziroma elips in hiperbol in da se tedaj po večini Vračajo točno v določenih dobah v območje našega vida. Od tedaj dalje vemo, da so kometi iz materije sestavljena nebesna telesa, katere je naše solnce zajelo in jih prisililo krožiti krog njega. Nekatera teh nebesnih teles rabijo za svojo ob-krožno pot le nekaj let, drugi pa dolga stoletja, a znana so tudi taka, ki prihajajo iz neizmernih daljav in o katerih še ne vemo, v kakšni zvezi so z našim sistemom. Pot nekaterih repatic je celo po večstokrat in večti-sočkrat daljša kakor je razdalja med solncem in poslednjim planetom Neptunom. Zaradi tega je razumljivo, da je repatic silno mnogo. Vsako leto jih prispe v območje našega vida po troje ali četvero, ^ vseh v območju našega solncnega sistema je na po sedanjih računih ^ več nego 6000. Toda po ogromni večini so te repatice tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo; opazimo jih samo z daljnogledom. Kometov je v vsetnirju torej toliko, kakor je rib v morju. Mi vsi vemo, da so kometi zvezde z repom, toda bili so do razkritij ruskega astronoma Bredihina pojav, ki si ga nismo mogli razlagati. Kaj so in iz česa sestojajo? In naposled: zakaj imajo rep? Ko se komet bliža solncu in tedaj tudi naši zemlji, ga v daljnogledu opazimo najprej kot svetlo meglo okrogle oblike, ki ima gostejše jedro in redkejši, prosojni ovoj. V premeru so skupaj z ovojem navadno vsaj desetkrat večje kakor je naša zemlja, a repa tedaj še nimajo. Ta se prične oblikovati šele tedaj, ko se dovolj približajo solncu. V vsemirju, v veliki oddaljenosti od solnca, v sferah, kjer jih mi ne moremo opazovati, te zvezde nimajo niti lastne svetlobe niti repa. Tam so kometi trda telesa, sestavljena iz zmrznjene vode, plinov in ohlajenih drugih trdnih snovi, kovin itd. Šele bližina solnca jih toliko ogreje, da prično najprej hlapeti voda in plini in iz teh hlapov in par nastane oni okrogli at-mosferični omot krog jedra. Vedno tesnejše približevanje k solncu povzroča seveda vedno večjo vročino, ki naraste naposled na tisoče stopinj, tako da pretvori vso prej strnjeno materijo v pline, kovinske dele pa razgreje v žarečo in tekočo maso — jedro zvezd repatic. Bližina solnca pa vpliva vsled svoje privlačnosti na komet tudi tako, da ga oblikovno preoblikuje. Dočim solnce gostejšo maso jedra privlači, odbija kakor magnet drugo-polno elektriko z elektriko prepojene pline. Tako nastane iz teh plinov, ki so bili prvotno enakomerno porazdeljeni krog jedra — rep in na nebu se nam prikaže čudoviti pojav, zvezda repatica. Ko se potem zvezda repatica zopet oddaljuje od solnca, preneha polagoma solnčni privlačevalni in toplotni vpliv in repatica se pretvori zopet v jedro z ovojem, naposled pa v prav tako trdno zmrznjeno nebesno telo, kakor je bila poprej preden je dosoela do solnca. To je v kratkih besedah vsa skrivnost poti in bistva zvezd repatic. mo pa tudi sintetične rastline, ki obi-lujejo na vitaminih. Jajca bomo v najkrajšem času izdelovali direktno iz trave. • - Kondenzirana gnojila, ki jih bo poljedelec dovajal rastlinam direktno, bodisi kot tekočine ali kot pilule. Večje rastline bodo dobivale hranilne injekcije. . Mahagonijev les iz trdega lesa, kateremu bodo vbrizgavali barvo in druge kemikalije, ki bodo dajale drevesu ista svojstva kot jih ima mahagoni. Navadne iznajdbe bodočnosti čakajo torej mojstrov, ki jih bodo priklicali v življenje. Nekaj idej je že prav starih, govorečo knjigo pa že imamo. Babson je poosebljen trgovski duh, ki ne vprašuje, ali je to ali ono logično in tehnično sploh mogoče, temveč presoja želje, ki jih. naj uresniči prihod-njost zgolj s'stališča trgovskih in industrijskih koristi. Vsekakor ima prav, če trdi. da tiče v vsakem navedenem odstavku milijoni in milijarde zdravih dolarjev. ' Čudeži bodošnosti KAJ VSE BO PRINESLA BODOČNOST ČLOVEŠTVU. — SEZNAM NEKATERIH IZNAJDB BLIŽNJE PRIHODNOSTI. - KOVAČNICE IZUMITELJEV KUJEJO MILIJARDE. Minulo stoletje, stoletje iznajdb in SBlošen napredek stoletja v katerem Živimo, je s presenečenji na polju tehnike izzval splošno nestrpnost človeštva, ki komaj sledi neprestanemu izpopolnjevanju in ustvarjanju novih čudes. Toda življenje hiti in čestokrat v skoku pregazi celo našo domišljijo, v®ndar je še ostala vrsta primitivnosti, ki še niso proučene, ki pa bi lahko Storile človeštvu neverjetne usluge. Rogcr Babson, ameriški statistik, '*jj se posveča predvsem industriji, je zbral seznam iznajdb, ki bodo presenetile svet v bližnji bodočnosti in osrečile revne izumitelje z milijoni dolarjev. Med take iznajdbe prišteva Roger babson avtomobil, ki se ne bo kretal samo naprej in nazaj, temveč tudi v *%v°Jn desno. Cilindri bodočega vo-,‘la bodo bržčas razvrščeni v krogu, sum pa bo v znatni meri preprečeval nesreče, ki so na dnevnem redu. Uf$seiov motor bo kurjen z nerafi-iiSlIn Petrolejem, torej z znatno ce-kurivom, kakor je današnje. nml„ 'vna in zanesljiva naprava, ki bo J0.g0 a!a letalom vertikalni vzpon in j ristanek na najmanjši ploskvi. vir svetlobe, ki bo prodiral tudi sko-za „Jg0ste3š° meglo, torej izum, ki bo pa „ar°Pl°vbo in letalstvo ogromne-vir-fu™603, Brez takega svetlobnega sij!,. r.edni Zfačni promet vedno ne-,in ce,° nemogoč, nii hrS * lo za otroke, kajti v bliž- Ročnosti bodo dečji aeroplani Svofih ir*ZiY,edrN° malčkov, ki bodo v letalih na dvoriščih in nad stre- hami prav tako sigurni, kakor danes v nezdravem pesku. Novi viri sil za pogon, ki jih .bodo dajali solnčni žarki, plima in oseka ali pa se bodo črpali iz notranjosti zemlje, ki je še ne izkoriščamo. Mesta brez peči, v katera bi se dovajala gorkota iz rudnikov ali naprav, kakor se dovaja danes tok za razsvetljavo. Mrzla svetloba, ki bi prištedila 95 odstotkov gorilne snovi, ki se danes trosi za odpor pri zaŽarevanju. Centralne hladilnice po vzorcu centralnih peči. Električne ure. Babson meni, da ne bo odvrlo časovno pipo, ki nas bo oskrbovala z normalnim časom, kakor sc oskrbimo z vodo ali plinom pri vodovodnih ali plinskih pipah. Vozila, ki nas bodo prepeljavak* po ogromnih prodajalnah in velemestnih trgovskih hišah. Govoreče knjige, pravzaprav strani, ki jih bomo vtikali v stroj, iz katerega bodo prihajali čisti zvoki. Tako si bomo mnogo prihranili na času in vidu. Papir iz trave mesto papirja iz lesa. V doglednem času l)i namreč sodobno gospodarstvo zašlo v krizo, kajti ogromen konzum lesa bi opusto šil gozdove. Drevo rabi 50—100 let predno dozori za produkcijo napirja, dočim se trava lahko kosi večkrat na leto. Upogljivo, nezlomljivo in čvrsto steklo. Sintetična hrana. Že danes, pravi Babson, je mogoče iz zemeljskih tolšČ pridobivati mleko, maslo in sir. Ima- Stiske zadnjega kitajskega cesarja Jasen primer, kako varljiva je usoda, nudi najbolj karijera sedanjega diktatorja Kitajske, maršala Čankaj-šeka in življenje zadnjega kitajskega cesarja Pu Jia. Pred desetimi leti je bil sedanji kitajski diktator še ubogi privatni uradnik. A sedaj. Naslednje številke najboljše pričajo, kakšnega konja je zasedlal. Ko se je nedavno Čankajšek vrnil v Nanking, ki ga je povzdignil v glavno mesto moderne Kitajske, je plačal v najluksuznejšenl pekinškem hotelu, kjer je imel svojo ženo, rodbino, s tajniki, slugami in spremstvom nad 30 sob, nič manj kot 1.200.000 Din, samo za napitnino pa 75.000 Din. Vrh tega je napravil kraljevsko gesto in pokloni policiji 60 tisoč Din. Istega dne, ko je Čankajšek razsipal denar iz svoje blagajne brez dna, pa je moral zadnji kitajski cesar svoje drago stanovanje v japonski coni Tientsina zamenjati radi pomanjkanja denarja za mnogo siromaš-nejše, kajti njegova pokojnina znaša samo 18.000 Din mesečno. Vse na svetu se pač izpreminja! Šport Hazenske prvenstvene tekme Zaključne hazenske tekme v jesenski prvenstveni sezoni se bodo vršile: 22. IX. Maribor : Ptuj v Mariboru SK Ilirija : SK Mura v M. Soboti. 29. IX. SK Ilirija : Maribor v Ljubljani, SK Mura : SK Ptuj v Ptuju. . 6. X. SK Maribor : SK Mura v Mariboru, SK Ilirija:SK Ptuj v Ptuju. Službeno MO. V nedeljo gostuje ob 15. Villacher.SV proti »Železničarjem. — Službujoči od-bornk g. Ilovar. — Prihodnja seja se;bo Vršila v pondeljek ob 19. v kavami Jadran. — Klubi se opozarjajo, da prijavijo po dva stranska sodnika. Angleži v Splitu. V sredo so gostovali v Splitu angleški častniki s podmornic, ki so usidrane v luki in odigrali teniški turnir z JTR. Domačini so zmagali v vseh srečanjih' s kon čnim rezultatom 5:0. Češkoslovaška - Avstrija. V sredo popoldne je češko nacijonahio moštvo, ki je bilo določeno za meddržavno tekmo proti Avstriji, odigralo poizkusno tekmo proti praškemu moštvu, ki je bilo določeno za medmestno tekmo Praga - Dunaj. Državna reprezentanca pa je, kakor se v nogometu čestokrat dogaja, podlegla takozvani drugi garnituri v razmerju 3:2 (2:1). Zvezni kapetan je državno reprezentanco nekoliko spremenil. Jugoslavija : Avstrija. JNS se pogaja z avstrijsko Zvezo v svrho odigranja meddržavne tekme Jugoslavija - Avstrija. Po dosedanjem razpoloženju je verjetno, da se bo tekma vršila; že prihodnji mesec v Zagrebu, Poraz Finske s strani Švedske je izzval v . športnem svetu veliko presenečenje. Pred 15:000 gledalci so Švedi s težavo priborili zmago v razmerju 93:90. Čeprav ni startal Nurmi, Švedi vendar niso zasedli niti eno pivo mesto na dolgih progah. Nečloueski oče Kakor se poroča iz Haaga, je neki delavec, oče 7 otrok, v mali vasi Rucphon zažgal svojo kočo. Vsi trije njegovi otro ci v starosti 2, 6 in 8 let so našli smrt v plamenih. Delavec kakor tudi njegova žena, ki so se že večkrat pripravljali, da se iznebijo otrok, so bili aretirani. Gluhonemi tolmač V nemški vasi Allgaus se je pripetil te dni kuriozen slučaj, o katerem se mnogo razpravlja v nemških listih. V vas je prišlo več Angležev, od katerih nobeden tii znal nemški, v vasi pa nasprotno ni bilo nikogar, ki bi znal angleški. Radi tega je prišlo ponovno do naravnost komičnih nesporazumljenj. Kadar je bilo treba plačati, se gosti nikakor niso mogli sporazumeti z domačini, kar je izzvalo zopet velike komplikacije. Končno je vse skupaj rešil iz zadrege neki pastir, ki se je spomnil, da je tako v vasi kakor tudi med Argleži po en gluhonem človek. Poklicali so oba in sta se res z mutastim jezikom takoj sporazumela ter služila potem obojestranski za tolmača. Pri tej priliki se je pokazalo, da je jezik gluhonemih dejanski mednaroden in da se vsi gluhonemi poslužujejo sličnih, ako že ne popolnoma enakih znakov. Pastir, ki je prišel na to originalno idejo, pa je dobil bogato na- Rečka ljubauna tragedija V nekem gozdu pri vasi St. Christoph so našli nekega 761etnega samotarja, ki je tamkaj prenočeval z nekim 14letnim dekletom, mrtvega. Imel je prerezano grlo. Tudi dekle je ležalo mrtvo poleg starca. Ker je imelo enako rano kakor on in je ležal med obema na tleh velik kuhinjski nož, se domneva, da gre za redko ljubavno tragedijo. Uelike konjske dirke ki jih priredi mariborsko kasaško društvo dne 15., 21. in 22. t. m. na Teznu pri Mariboru, ne vzbujajo zanimanja samo v Mariboru, marveč v vsej Sloveniji in sosedni Hrvatski. Tako so korijerejci s Krškega, Sv. Jerneja, Bleda in .zlasti iz Ljutomera obljubili svojo udeležbo. Konjski šport, ki je nujno potreben za. pov-zdigo domače konjereje, se razveseljivo razvija v Sloveniji. Letos so bile žedva-krat dirke v Ljutomeru, po enkrat v Čakovcu, Krškem, pri Sv. Jerneju ha Dolenjskem, na Bledu in Mariboru. J.esea-ske kasaške dirke pa zaključi za: letos jesenski meeting v Mariboru, ki je že od nekdaj središče konjskega športa. Ta priredba bo, sodeč po številnih prijavah in prvovrstnem konjskem materijalu, gotovo na višku v športnem pogledu. Sle-" deč zgledu drugih organizacij; se je mi-' riborsko kasaško društvo odločilo, da priredi posebno dirko za premijo, ki jo dobi izžrebana vstopnica po Din 15, Ta premija obstoja iz konja zmagovalca, ki pride na dražbo in more umevno pri tem tudi imejitelj srečne vstopnice dražiti. Od izdražbane vsote prejme lastnik izžrebane vstopnice znesek 5.000 Din, osta nek pa prejme lastnik konja po odbitku 15% za društvo. Tako dobi izžrebana vstopnica konja ali pa najmanj 5.000 Din. Upamo, da bo ta novost v Mariboru privabila številne posestnike konjskih dirk in da si bodo posamezniki nabavili- po več vstopnic. Opozarjamo pa občinstvo, da si skrbno shrani vstopnice za vse tri dni. Rmanulah postane kristjan Iz krogov, ki so v ozki zvezi .z bivšim afganskim kraljem Amanulahom, se poroča, da se izgnani kralj resno bavi z mislijo, da bi prestopil v katoliško vero. Nanj ima namreč izredno močen vpliv jezuit Pirelli, s katerim se je: seznanil že o priliki svojega potovanja po Evropi. Kralj Amanulah je že končno opustil nado, da bi sc še kdaj povrnil na afganski prestol. Miha«! Zevaeo Beneška ljubimca Zgadevlnakl raman iz starih Benatk 166 Sandrigo je zaključil svojo toaleto, pokril se z novim baretom, obrnil svoje misli drugam in zamrmral: »Na pot! Zavojevanje, ki me čaka nocoj, je manj težavno.« Sandrigo se je motil. Kakor običajno vsi »lepi fantje«, je imel sam o sebi preveč dobro mnenje — ali pa, če hočete, preveč slabo mnenje o drugih. V resnici je bilo zanj lažje, ubiti Rolanda z vso udobnostjo na kakem uličnem ovinku, nego doseči uspeh pri Biankinem srcu: to je bilo namreč zavojevanje, ki ga je imel Sandrigo v mislih. Prihajal je od Bemba; bralec ve, da ga je Juana videla stopiti v njegovo palačo. Im Bembo ga je zagotovil, da bo pojutrišnjem vse pripravljeno za poroko; nocoj Je bil četrtek, in ooroka pri sv. Marku, s škofovskim blagoslovom, >etjem in muziko, ob prisotnosti najboljše družbe beneške, se Je imela vršiti v soboto. Nocoj je dajala Imperija veselico, na katero je povabila vse, kar je bilo v Benetkah patricijev in pesnikov. Ta veselica je pomenila nekakšno proslavo zaroke. Na njej se je imela naznaniti ofici-jelna poroka, o kateri je šepetalo že vse mesto; tu je hotela Imperija predstaviti gostom Sandriga in Bianko. Jasno je, da je bila ta soareja v Sandrigovih očeh ogromnega pomena. Toda on ni bil edini, ki se je zanimal zanjo. V hiši na Olivolskem otoku sta se pripravljala tudi Roland in Skalabrino, da se je udeležita. Roland je oblekel kostum, podoben tistemu, ki ga je imel na sebi v onf na veke nepozabljeni noči, ko je otel Imperijo na Olivolskem nabrežju. Bodisi iz smelosti, bodisi, da se je ujemalo z njegovim načrtom, ni Roland čisto nič izpremenil svojega obraza in si ni niti malo našemil glave. Nadel je samo črno krinko. V Benetkah, mestu skrivnosti, krinka ni bila samo dovoljena, nego celo običajna; tvorila je skoraj del toalete. Lepe Benečan-ke so ob belem dnevu nosile krinke, da zavarujejo svoje obrazke pred solnčnimi žarki, kakor včasih vrtnar zakriva gotove vrste breskev, da bi ohranil njih nežni mah. Na mnogih veselicah so tudi moški nosili krinke, deloma, da bi ostali nepoznani, deloma zgolj iz tiste strastne ljubezni do tajinstvenosti, ki je bila karakteristična za Benečane. Tiste Čase so na veselicah radi »intrjgirali«, to je, dajali ljudem ugibati, kdo utegne biti tainta lepi kavalir, ki ga ni mogoče spoznati niti po stasu, niti po obleki. Razume se, da je na veselicah pri kurtizanah, kakršna je bila Imperija, velika večina gostov skrbno skrivala svoje obraze. Samo mladi fantje in tisti, ki jim obrekovanje ni moglo več škoditi, so prišli odkritega obraza. In tako je bil Roland zagotovljen, da se mu nihče ne bo čudil, zakaj je nadel črno žametno krinko, ki mu je popolnoma zakrivala obraz. Veselica se je imela začeti ob desetih zvečer in končati ob dveh zjutraj. 2e tri dni so Benetke govorile o njej, in dobri znanci so že naprej slavili, s. kakimi čudeži hoče Imperija presenetiti pri sebi zbrane Benečane. V trenotku, ko je Roland dovršil svojo toaleto, je bila ura poldvanajstih; veselica pri kurtizani je morala biti torej na svojem višku. Roland je šel v tisto pritlično sobo, kamor mu je Skalabrino sinoči privedel — ali bolje rečeno, prinesel — Gvida Dženara, policijskega načelnika. Tu je bilo zbranih več mož. In če bi bil Džennaro tudi nocoj tukaj, bi jih bil spoznal, da so natanko tisti, ki so ga sodili in obsodili za glavnim oltarjem pri Sv. Marku. Sleherni teh mož je bil očividno že prej dobil svoja navodila, kajti Roland jih je vprašal samo: »Ali so vaši ljudje pripravljeni?« »Ob dveh bodo na svojih mestih, o.ospodar.« »Dobro; točno ob pol treh pridem jaz iz palače. To pomeni, da ne storite ničesar. Ako pa, nasprotno, ne pridem, pričnite napad, kakor hitro udari ura pol.« Poglavarji so vstali, važno pozdravili njega, ki so ga imenovali »gospodarja«, ter odšli neslišno, podobni sencam, ki so izginile v noči. »Ali se nam bo posrečilo, gospod?« je vprašal zdaj Skalabrino z drhtečim glasom. Roland se je nasmehnil. »Pomiri svoje očetovsko srce,« je dejal s tistim gorkim, resnim in nežnim glasom, ki je vplival na Ska-labrina tako globoko; »pomiri se, vrli moj tovariš: dvesto mož nas je pač dovolj, da obkolimo palačo in premagamo eno samo žensko...« »To je res, gospod, ne zamerite mi. Tudi nocoj bi vam moral zaupati tako neomejeno, kakor vam zaupam drugače, Vem, da mi boste vrnili mojo hčer; zagotovljen sem, samo zato, ker ste mi vi obljubili. In vendar... bojim se... bojim se, ne vem — kakšne nepričakovane nesreče.« »Nocoj ob osmih je bila Bianka še v svojem stanovanju, globoko v palači svoje matere; prepričal sem se sam...« Skalabrino je molčal par trenotkov. »Gospod,« je povzel nenadoma, »vsakemu ste določili njegovo vlogo, samo meni je niste. Kaj naj sto- rim?« »Ti ničesar. Drži se samo na Pobrežju, nasproti vhoda Imperijine palače. In čakaj tam dogovorjene ure, to je, pol treh.« »Zakaj pa nimam ravno jaz nobenega obraza?« je vprašal Skalabrino trepetaje. »Zato, ubogi oče, ker tvoja misel omahuje in tvoje srce drhti; roka bi se ti tresla; pomisli, da nam en sam trenotek obotavljanja lahko pokvari vse. Le verjemi mi, in pusti delati nas druge, mene in naše tovariše. Kar se je posrečilo enkrat ob neugodnih pogojih, se mora posrečiti tudi nocoj, ko so se združile vse okolnosti, ki nam morejo zajamčiti uspeh.« Skalabrino se je naklonil, ginjen v dno srca. »Gospod,« je dejal, »občudovati moram rahločutje, s katerim vidite in poveste vse naprej. Prav imate: čutim se tako nervoznega, da se bom mora! zelo premagovati, da se ne zaletim v to palačo... hotel sem reči, v ta brlog.« »Ob pol treh, ne pozabi!« »Bodite brez skrbi, gospod, znal se bom brzdati.« Roland se je bal v resnici mnogo bolj SkaL brinovega gneva in prenagljenosti nego njegove neodločnosti. Še enkrat je mahnil Skalabrinu z roko; pol u-e kasneje, to je, malo po polnoči, ga je njegova gondola izkrcala pred Imperijino palačo. Vrnimo se zdaj k Juani. Novica o poroki Sandriga z Bianko, ki jo je izve-dela Iz lastnih ust ljubljenega moža, jo je v prvem tre-notku pobila in omamila. Juana je bila živahne nature. V slehernem hipu se je njena misel brez odloga izrazila z dejanjem, ki je vsebovalo to misel. In ko jo je minilo prvo krčevito ihtenje, je bila njena misel ta: »Nemogoče je, da bi Bianka vzela Sandriga.« Zakaj nemogoče? Njena volja je bila taka, dasi ni imela nobenega pojma, kaj naj stori, da postane zaže-lienega nemogočnost resnična. Toda poleg tega neosnovanega zatrdila je staja druga, nepobitna gotovost, ki ni dopuščala nobenega dvoma: »V soboto je poroka, in nocoj je četrtek!« Istočasnost tega dvojega jo je razburila do skrajnosti. Izprva je vila roke. Nato si je dejala, da je brezuspešno, ustavljati se usodi, in da ji preostaja samo še. izginiti s tega sveta. Šla bi h kakemu kanalu in se spustila v vodo. Kratek pljusk, par mehurčkov, ki bi se dvignili na površino, in končano bi bilo njeno trpljenje. (Nadaljevanje sledi). kllldWMMMfAa domina k aoafrlat mmn eiWtT»! Htkl b—p. g Mlati Ž«»am.