URADNE OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 26. julija 1984
Št. 23
URADNE objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer tin Murska Sobota
206.	Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981-1985
207.	Odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena na območju občine Ljutomer
208.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1984
209.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih
vprašanj s področja zasebne obrti v občini Ljutomer
210.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
211.	Odlok o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Murska Sobota
212.	odlok o hišnem redu na območju občine Murska Sobota
206 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČI-
NE LJUTOMER ZA OBDOBJE 1981-1985
UVOD
Družbeni plan občine Ljutomer za obdobje 1981-1985, ki ga je dne 26. 3. 1981 sprejela skupščina občine Ljutomer, se spremeni in dopolni tako, da se v poglavju 7:
—	dopolni točka 1. Razvojne možnosti in omejitve v prostoru z novo točko 1.3. in besedilom tega gradiva pod točko I.
—	Naravni viri in točko II. — Bilanca površin
—	nadomesti točka 2. 3. 4. Območja sekundarnih počitniških naselij s tekstom tega gradiva pod točko III. — Območja počitniških naselij
—	nadomesti točka 4. 1. Kmetijska zemljišča s tekstom tega gradiva pod točko IV. — Kmetijska zemljišča
—	nadomesti točka 4. 3. Rudarstvo s tekstom tega gradiva pod točko V. — Območja za pridobivanje rudnin.
I.	NARAVNI VIRI
1.	Kvaliteta kmetijskih zemljišč
Na podlaai 3. člena z-Aona o varstvu kmetijskih zemljišč pred; spremembo namembnosti (Ur. list SRS, štev. 44/82) in navodil o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Ur. list SRS, štev. 45/82) je bila izdelana v občini Ljutomer kategorizacija zemljišč (kmetijska zemljiška skupnost —jan. 1984). Po tej kategorizaciji, kije upoštevana tako morfološke, pedološke in klimatske značilnosti, je bila razvrstitev na posamezne kategorije sledeča:
Kategorije	Površina v ha	. %
I.	5.110	28,6
II.	2.786	15,6
III.	2.392	13,4
IV.	1.297	7,3
V.	131	0.7
VI.	5	0,0
VIL	556	3,1
VIII.	1.362	7,6
IX	4.233	23,7
SKUPAJ	17.872	ioo
zaradi prevelike vlage v tleh ali pa zaradi pogostih poplav. Z melioracijami se te površine spremenijo v njive II. kategorije.
V.	kategorija
Tu je zmanjšana možnost kmetijske rabe zaradi neprimernega nagiba in plitvih tal.
VI.	kategorija
Močneje zmanjšana možnost kmetijske rabe zaradi nagiba, večje kamenitosti in težje dostopnosti. V ravninskem svetu so to tla s slabimi pedološkimi lastnostmi (skeletna tla).
Vil.	kategorija
Tuje nezmožnost kmetijske rabe (gramoznice, glinokopi, prodišča, suhi rokavi, zajezitve itd.).
s
VIII.	kategorija
So za kmetijsko proizvodnjo odtujena zemljišča zaradi urbanizacije. infrastrukturnih koridorjev.
2.	Viri pitne vode
Celotna Murska raven v občini Ljutomer je bogat rezervat podtalnice, ki nudi pitno vodo za potrebe občine in izven občinskih predelov. Da bi se zavarovalo območje pitne vode pred onesnaženjem, so zavarovana črpališča pri Lukavcih na najožji in ožji varstveni pas, prav tako tudi perspektivno črpališče pri Moti. V najožjem in ožjem varstvenem pasu veljajo posebni režimi varovanja.
3.	Termalne vode
V Banovcih je vrelec termalne vode, ki daje pogoje za razvoj zdraviliškega turizma.
V ta namen je bil opredeljen rezervat v velikosti 9 ha. Podobna vrtina je tudi v Moravcih.
V L kategorijo so opredeljena najboljša tla, kjer je možno pridelovati yse posevke. Relief je raven in omogoča uporabo vse kmetijske mehanizacije. Pretežno je to njivski svet, le izjemoma se pojavljajo travniki.
II.	kategorija
Raba je nekoliko omejena zaradi slabših fizikalnih lastnosti tal. Razgiban relief večkrat omejuje uporabo mehanizacije. Večinoma so to njive, ki se prepletajo s travniki. V to kategorijo so razvrščene tudi vrhunske vinogradniške in sadjarske lege.
III.	kategorija
Te površine so pretežno travnati svet, le maloje njiv, zaradi težjih tal in neurejenega vodnega režima. V gričevnatem svetu so v tej kategoriji površine z večjim nagibom in slabšimi lastnostmi tal. V ugodnih legah so tudi vinogradi in sadovnjaki. Z melioracijami se vse večje površine prekategorizirajo v II. kategorijo.
IV.	kategorija
Na teh površinah je otežkočeno in onemogočeno obdelovanje
Moravski vrh, Drakovci in Radomerščak. Po kriterijih razvrstitve, kmetijskih zemljišč so vsa ta območja vinogradniško-počitniških hišic prišla pod 2. območje. Na teh območjih je možnost gradnje gospodarskih kleti, vendar so za vsak primer gradnje potrebna soglasja, prav tako sprememba namembnosti, za večje skupine gospodarskih kleti pa tudi zazidalni načrt.
Pri gradnji se mora upoštevati lokalne pokrajinske in arhitektonske značilnosti tega hribovitega slovenjgoriškega prostora (primeren tip, hiše).
IV.	KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SR Slovenije štev 1/79) predpisuje izdelavo razvrstitve kmetijskih zemljišč v občini. V Uradnem listu SRS, štev 22/81 pa je objavljeno »Navodilo o razvrstitvi kmetijskih zemljišč«, s katerim so določeni osnovni kriteriji za razvrstitev kmetijskih zemljišč, G se namenijo za potrebe kmetijstva v družbenem planu občine 1981-1985 (prostorski del).
Razvrstitev zemljišč na 1. in 2. območje določa površine, ki so izključno nemenjene kmetijski proizvodnji in površine, na katerih je možna uporaba tudi v druge namene. S tem bi se naj preprečila neracionalna uporaba kmetijskih zemljišč v nekmetijske namene in predvsem nesmotrno širjenje urbanizacije na najkvalitetnejša zemljišča.
Posredno se z razvrstitvijo kmetijskih zemljišč določa organizacija dejavnosti v prostoru in sistem poselitve. Vsi posegi v prostor morajo biti zasnovani na varovanju okolja, smoterni izrabi poselitvenega prostora in racionalnem koriščenju komunalne in energetske in fra-strukture. Urbanizacija se usmerja v centralna naselja, kmetijska zemljišča pa se zavarujejo pred drugimi uporabniki prostora. 4. Ljutomerske gorice
Združbe tal na laporju in karbonatnem pesku (pedosekvenca na mehkih karbonatnih kameninah). Na teh površinah se razprostirajo najboljše gorice.
Razvrstitev kmetijskih zemljišč je usklajena s kategorizacijo kmetijskih zemljišč občine Ljutomer, z Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, štev. 44/82), upoštevane pa so tudi strokovne osnove za izdelavo prostorskega plana občine Ljutomer, z Zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, štev. 44/82), upoštevane pa so tudi strokovne osnove za izdelavo prostorskega plana občine Ljutomer. Predvsem so upoštevane karte večnamenske primernosti, primernost površin za poselitev in primernost površin za kmetijstvo.
Bilanca površin kmetijskih zemljišč po območjih:
I.	območje	10.001 ha	80,0	%
II.	območje	2.229 ha	17,8	%
Posebno opredeljena območja	168 ha	1,3	%
nerodovitno	122 ha	0,9 %
12.520 ha
Pri razvrščanju zemljišč v 1. in 2. območje so se pri večjih naseljih upoštevale dolgoročne potrebe po širjenju urbanega prostora, zato so se manjše površine v okolici teh naselij uvrstile v 2. območje.
Za zagotovitev kontinuitete (prvenstvene) gradnje urbanega centra občine in mesta Ljutomer so prešla vsa z urbanističnim načrtom predvidoma območja stanovanjske izgradnje (blokovne in zasebne) zaokroženo urbano celoto, kjer so za vsa ta območja že izdelani načrti izdana tudi lokacijska in gradbena dovoljenja in začeta stanovanjska gradnja (Ur. list SRS štev. 44/82) — Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč — člen 5.
Pri industrijski coni (desno od železniške proge) je prešel v L kmetijsko območje tisti del cone, ki še ni zazidan, obstoječim objektom pa so ostale možnosti prostorske širitve. Levo od železniške proge pa je po UN in ZN predvidena industrijska cona ostala neokrnjena. Prav tako je dana možnost širjenja obsega industrijske cone proti zahodu, saj se na cono navezuje 2. bmočje, za katero je možnost spremembe namembnosti. Zemljišče spada v III. kategorijo in je manj pomembno za kmetijsko proizvodnjo, seveda pa je potrebno za to spremembo namembnosti predhodno izdelati zazidalni načrt.
Pri industrijski coni Križevci—Boreči so bile upoštevane potrebe surovin za opekarno, zato je pod posebno opredeljena območja opredeljena primerna velikost glinokopa (lokacijsko dovoljenje štev. 351-187/71-3 in 11/11-1981).
Kot »posebno, opredeljeno območje« sta opredeljena tudi funkcionalno območje za termalno zdravilišče Banovci (cca 9 ha) in rezervat termalni vrele Moravci (cca 4 ha).
Da se zavaruje najznačilnejši kraj Ljutomerskih goric — Jeruzalem (arhitektonski pokrajinski pogled) pred urbanimi in drugimi posegi, sc opredeli to območje kot urbano posebno opredeljeno območje. Prepovedane so vse novogradnje, kakor tudi ambientne spremembe (okoliš).
Da bi se preprečilo nenačrtno, stihijsko izkoriščanje gramoza na Murskem polju, kjer so najboljša kmetijska zemljišča, se z razvrstitvijo pod PO opredelita gramoznica Babinci (cca 9 ha) in Krapje (cca 23 ha — lokacijsko dovoljenje štev. 351-102/79-3 z dne 21/7-1982).
L Gozdnatost oz. poraščenost z drevjem
Gozdni sestoji v občini Ljutomer nimajo le gospodarski in socialni pomen, ampak so tudi predvsem varovalni in krajtnskoekološki rege
nerator krajine. Vsako pretirano krčenje »gozdov«, če tudi v dobro kmetijskih površin, bi lahko pomenilo degradacijo (negativne učinke v okolju) pokrajine z nepredvidljivimi posledicami. Zato so vsa območja »log« uvrščena v gozd.
2.	Morfogenetske enote
Aluvialna ravnica Mure (doba nastajanja), rokavi, večje depresije (vdornine — suhe struge) so praviloma kategorizirane kot nerodovitne površine, uvrščene v 2. območje ali posebno opredeljeno območje tam, kjer se je izkoriščalo ali se še izkorišča za pridobivanje gramoza. V naštetih reliefnih oblikah prst še ni toliko razvita, da bi bila uporabna za kmetijstvo.
3.	Obstoječa izraba tal.
Primernost površin se določa za kmetijstvo tudi obstoječi izrabi tal.
Že obdelane površine se uvrstijo v L območje, za neobdelane površin pa se preveri morfogeneza in možnost hidrotehničnih ukrepov
4.	Kvaliteta prsti je manj upoštevajoči kriterij.
• S sodobno tehnologijo kmetijske proizvodnje je kvaliteta prsti manjšega pomena. V 2. območju se razvršča pedosekvenca (zbir sličnih talnih tipov), pri kateri prst še ni razvita.
5.	Pri Ljutomerskih in osrednjih Slov, goricah je upoštevano:
—	naklon: površine nad 30° so manj primerne za kmetijstvo.
—	osončenje: primerne lege za vinogradništvo in sadjarstvo,
—	reliefna energija: izraža navpično in vodoravno razgibanost terena,
—	velikost površin,
—	obstoječa izraba.
Kratek pregled pokrajinsko-ekoloških enot na območju občine Ljutomer:
L Aluvialna ravnica ob Muri. To je območje še nerazvitih tal, ki za kmetijstvo nima večjega pomena.
Travniki, poplavišča, gozd, mrtvi rokavi, prodišča tvorijo to pokrajinsko ekološko enoto.
2.	Murska ravnica
Obsega združbe tal na fluvioglacialnem (rečno ledeniškem) produ in pesku, nekaj malega je amfibolitov, sludastega peska in ilovice. Združba obrečnih rjavih tal (pedosekvence na produ in pesku) je najbolj kvaliteten kmetijski prostor, raven relief omogoča rabo kmetijske mehanizacije, pitna voda je v podtalju, prod predstavlja rudnino za koriščenje na najboljših tleh.
3.	Zahodni del (del osrednjih Slov, goric. Radenska terasa z dolino Ščavnice).
Združba oglejenih in pseudooglejenih tal (pedsosekvenca na ilo-vicah in glinah nekarbonatnega značaja). Prisotnost podtalnice bliže površine ali slojne vode, večja relativna vlažnost, slabša nosilnost, manjša prepustnost in zmanjšana možnost rabe tal.
Kmetijstvo oziroma proizvodnja v občini Ljutomer ima posebno mesto pri zagotavljanju hrane v tem srednjeročnem obdobju. Za izboljšanje talnih pogojev se bodo v srednjeročnem obdobju izvršile melioracije na 1057 ha, komasacije pa na 1057 ha. Glavni poudarek na kmetijstvu v občini je vpoljedelski proizvodnji, živinoreja (pridobivanje večje količine mleka in mesa) in pridobitev novih zemljišč.
V. OBMOČJA ZA PRIDOBIVANJE RUDNIN
Rudnine so naravno bogastvo, ki se ne obnavlja, dobrine splošnega pomena in njihovo pridobivanje povzroča učinke v okolju in prostoru (degradacija — negativen učinek v prostoru). V ljutomerski občini so najpomembnejše rudnine gramoz, pesek in glina.
1.	Na Murskem polju so velike zaloge gramoza, ki se pa nehajo na najpomembnejšem kmetijskem prostoru. Z razvrstitvijo kmetijskih zemljišč se opredelijo kot posebno opredeljena območja.
a)	Gramoznica v Babincih na 9 ha, širjenje gramoznice ni možno izven opredeljene lokacije, kjer je okolica izključno L območje.
b)	Gramoznica Krapje se nahaja na manj pomembnem območju (aluvialna ravan — doba nastajanja —- ob Muri in v logu) po lokacijski dokumentaciji obsega predvideno eksploatacijsko območje 23 ha.
c)	Za potrebe opekarne Boreči je izdana lokacij a,še za nadaljnjih 10 ha. Ker je to kmetijsko območje, gaje treba po izčrpanju sanirati in vrniti kmetijstvu. (Lokacijsko dovoljenje štev. 351-187/71-3 z dne 11/11-1981).
d)	Na območju premogovnika Presika se vršijo raziskave zalog in debeline plasti. V kolikor se bodo našle zadovoljive količine se lahko dolgoročno pričakuje eksploatacija — izkoriščanje.
Številka: 31/84
Datum: 25/4-1984
Predsednik skupščine občine Emil Kuhar, 1. r.
STRAN 16	VESTNIK. 26. J ULIJ A 1984
207
Na podlagi 3., 6. in41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82), 10. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81 in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 9. 7. 1984 sprejela
5.	člen
Komunalne dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka opravlja komunalna organizacija združenega dela, ali krajevna skupnost v skladu z njihovo naravo in namenom. V primerih, ko komunalne dejavnosti opravlja krajevna skupnost, se ta mora organizirati po načelih, ki veljajo za komunalno organizacijo združenega dela.
Krajevna skupnost lahko prenese komunalne objekte in naprave v upravljanje komunalni organizaciji z ustreznim samoupravnim sporazumom.
Ostali investitorji pa morajo prenesti komunalne objekte in naprave v upravljanje komunalni organizaciji.
6.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti v skladu z njenim Statutom odločajo o združevanju in porabi sredstev za graditev komunalnih objektov in naprav ter o pogojih in načinu opravljanja komunalnih storitev.
7.	člen
Za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav zagotavljajo uporabniki in izvajalci potrebna sredstva, in sicer:
—	s samoupravnim združevanjem sredstev za rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav,
—	s ceno posameznih komunalnih proizvodov in storitev,
—	s povračili za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe.
— z drugimi viri.
8.	člen
Če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o povračilih za gospodarjenje in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe. Skupščina občine z odlokom predpiše obvezno plačevanje prispevka vsem zavezancem, ki jih določa Zakon o komunalnih dejavnostih.
9.	člen
Skupščina občine lahko predpiše, da so organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, če je z družbenim planom občine določeno, daje izvedba določenih nalog na področju komunalnih dejavnosti nujna za nemoteno delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini.
10.	člen
Do organiziranja posebne organizacije združenega dela za komunalne dejavnosti v skladu z zakonom, opravlja komunalne dejavnosti navedene v tem odloku Komgrad Ljutomer.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena za občino Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 25/77).
12.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 351-1/83-3
Datum: 9/7-1984
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR. 1. r.
208
STRAN 17	VESTNIK, 26. JULIJA 1984
Na podlagi 83. člena Zakona o ftnaciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 7. 1984 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1984
L člen
Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1984, kije bil objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota štev. 11 /84, se v 2. členu spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	99,678.500
— za občinske potrebe	98,958.143
— za tekočo proračunsko rezervo	720.357
Spremenjena in dopolnjena zbirna bilanca prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljutomer za leto 1984 je sestavni del proračuna občine Ljutomer za leto 1984.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
210
Na podlagi 6., 11. in 14. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 44/82) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota, je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 19. julija 1984.
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
1.	člen
Odlok o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave št. 9/83) se dopolni tako, da se za IX. poglavjem doda IX. A poglavje s členi 34 a do 34 u člena in glasi:
IX. A DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
34.	a člen
Osnove za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je katastrski dohodek ali dejanski dohodek.
Stopnje davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so proporcionalne in različne po posameznih skupinah katasterskih občin, stopnje davka po dejanskem dohodku pa so progresivne.
34.	b člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, kateri dosegajo višje dohodke iz kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katasterskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku kadar:
1.	redijo najmanj 20.000 komadov perutnine na leto in pri katerih davčni organ ugotovi, da čisti dohodki iz te dejavnosti predstavljajo pretežen del njihovih dohodkov iz kmetijstva;
— kadar redijo piščance kot postransko dejavnost zavezanci, ki po zakonu o kmetijskih zemljiščih nimajo statusa kmeta.
2.	kadar na farmski način pitajo goveda, prašiče ali druge živali, s pretežno kupljenimi krmili in pri tem ustvarjajo čisti dohodek, ki je najmanj 5 krat večji od njihovega katasterskega dohodka.
3.	kadar se bavijo z drevesničarstvom, vzgojo okrasnega grmičevja in vzgojo cvetlic na površini, ki predstavlja več kot 20 % zemlje, ki jo obdelujejo.
Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za dohodke, dosežene s čebelarstvom.
34.	c člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo po smiselni uporabi določb zakona o davkih občanov in po postopku, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarske dejavnosti in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
34.	č člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
če znaša ostanek čistega dohodka dinarjev:		
nad	do 30.000	stopnja 15%
30.000	60.000	18%
60.000	100.000	21 %
100.000	150.000	24%
150.000 200.000	200.000	27% 30%
34.	d. člen
Zavezanci davka iz 34. b člena tega odloka so dolžni voditi poslovne 'knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti in so na podlagi evidence poslovnih knjig dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezanca davka iz gospodarske dejavnosti.
34.	e. člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 34. b. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke ugotovi pogoje za preuvr-stitev na obdavčevanje po dejanskem dohodku in zavezance obvesti pred koncem leta, da bodo v prihodnjem letu plačevali davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
STRAN 18 VESTNIK, 26. JULIJA 1984
34.	f člen
Območje občine se razdeli na dve skupini katastrskih občin in sicer v skupino II. in III. Skupina II. ima podskupino II. a in II. b.
V podskupino II. a spadajo naslednje k. o.:
Bakovci, Beltinci, Beznovci (stari in novi), Bogojina, Borejci, Bratonci, Brezovci, Cankova, Čemelavci, Domajinci, Dokležovje, Filovci, Gančani, Gederovci, Gorica, Gornji Črnci, Gradišče, Ivanjci, Ižakovci, Korovci, Krajna. Krog, Kupšinci, Lemerje, Lipa, Lipovci, Lukačevci, Markišavči. Martjanci, Melinci, Mlajtinci, Moravci, Murska Sobota, Murski Črnci, Murski Petrovci,’ Nemčavci, Noršinci, Petanjci, Polana, Predanovci, Puconci, Puževci, Rakičan, Rankovci, Satahovci, Sebeborci, Skakovci, Sodišinci, Strukovci, Šalamenci, Tešanovci, (razen naselje Suhi vrh), Tišina, Topolovci, Tropovci, Vanča vas, Veščica in Zenkovci.
V	podskupino II. b spadajo naslednje katastrske občine:
Adrijanci, Andrejci, Berkovci, Bodonci, Bokrači, Čikečka vas, Dankovci, Dolina, Dolnji Slaveči, Domanjševci, Fikšinci, Fokovci, Gerlinci, Gornji Petrovci. Gornji Slaveči, Hodoš, Ivanovci, Ivanjševci, Jurij, Kančevci, Kramarovci, Križevci, Krnci, Krplivnik, Kruplivnik, Lončarovci, Lucova, Mačkovci, Markovci, Moščanci, Motovilci, Motvarjevci, Nuskova, Pečarovci, Pertoča, Peskovci, Pordašinci, Poznanovci, Prosečka vas, Prosenjakovci, Radovci, Ratkovci. Roga-šovci, Ropoča, Selo, Središče, Stanjevci, Šalovci, Šulinci, Vadarci, Vaneča, Večeslavci, Vučja gomila ter naselje Suhi vrh iz katastrske občine Tešanovci.
V	III. skupino spadajo naslednje katastrske občine:
Boreča, Budinci, Bukovnica, Čepinci, Dolenci, Dolič, Grad, Kuzma, Kovaševci, Kukeč, Kuštanovci, Martinje, Matjaševci, Nerad-novci, Ocinje, Otovci, Panovci, Trdkova, Vidonci, Ženavlje, Serdica, Košarovci, Sotina, Krašči.
34.	g,-člen
Davek iz kmetijstva od katastrskega dohodka negozdnih površin se plača po naslednjih stopnjah:
1)	za II. a skupino katastrskih občin	9 %
2)	za II. b skupino katastrskih občin	8 %
3)	za III. skupino katastrskih občin	5 %
Davek iz kmetijstva od gozdnih površin se plačuje od vrednosti lesa kije določen za posek po stopnji 26 %.
Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se jim ne odmetja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo še poseben davek in sicer od katastrskega dohodka negozdnih površin po stopnji 20 % ter dohodkov iz gozdov po stopnji 30 %.
34.	h člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
L	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za dobo 10 let;
2)	na katerih se zasadijo novi vinogradi zžlahtno sorto, za dobo 4 let;
3)	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki, za dobo 5 let.
Zemljišča iz tega člena se oproste davka iz kmetijstva, če se novi nasadi zasadijo na površino nad 10 arov in če organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo ugotovi, dašo dela bila opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine.
Začasna oprostitev velja le za zavezance, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete.
34.	i člen
Na ožjem obmejnem območju, ki je nadpovprečno prizadeto zaradi škode, ki jo povzroča velika divjad (jelen, damjak, divji prašič) določi IS s sklepom parcele, od katerih davčni zavezanec ne plačuje davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti.
34.	j člen
Zavezanci davka iz kmetijstva od osebnega dohodka iz gozda so oproščeni občinskega davka od vrednosti lesa, katerega darujejo v javne namene. Oprostitev se uveljavlja s potrdilom o količini darovanega lesa.
34.	k člen
Zaradi priznanja davčne olajšave ob odmeri, morajo krajevni uradi do 15. februarja dostaviti Upravi za družbene prihodke potrebne podatke za dela nezmožne družinske člane.
34.	1 člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene in za šolanje otrok, se priznajo naslednje olajšave:
1)	Zavezancem, ki vlagajo sredstva v novogradnjo oziroma preureditev gospodarskih ooslopii za blagovno proizvodnjo živine se zniža davek za 3 % od vloženih sredstev. Priznani znesek olajšave se enakomerno porazdeli na dobo 5 let.
Olajšavo po tej točki lahko uveljavi zavezanec, če zgradi hlev za najmanj 10 glav velike živine, svinjak za najmanj 30 svinj ali zgradbo s potrebnimi napravami za vzrejo piščancev s kapaciteto najmanj 15.000 kom. letno.
2)	Zavezancev, ki vlagajo sredstva v preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, se zniža davek za 3 % od vloženih sredstev za dobo 5 let.
Olajšavo po tej točki lahko uveljavi zavezanec, če uredi in opremi vsai eno turistično sobo z najmanj d verna ležiščema, ki ustrezajo najmanj tretji kategoriji, določeno v pravilniku o minimalnih tehničnih in zdravstvenih pogojih za sprejemanje na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih, če vložena sredstva presegajo 50.000 din in če doseže najmanj 50 nočitev letno.
3)	Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo edini in glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v kateri od srednjih šol usmerjenega izobraževanja oziroma na višjih in visokih šolah se prizna posebna olajšava od odmerjenega davka, ki znaša letno za vsakega otroka:
—	na srednjih šolah	1.000 din
—	na višjih in visokih šolah	1.500 din
— Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava po tej točki ne prizna, razen za štipendiste na šolah kmetijske smeri.
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 10% od odmerjenega davka.
Olajšava se prizna samo za čas, kot je za 'posamezno vrsto šole oziroma fakultete določeno za redno dokončanje šolanje, najdalj pa do 26 leta starosti otroka.
Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo, kiji mora priložiti ustrezno potrdilo o šolanju oziroma delovni praksi, do konca februarja tistega leta, za katero uveljavlja olajšavo.
34.	m člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo kmetijskih strojev ali opreme, katerih posamična vrednost znaša najmanj 6 povprečnih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji oziroma skupna vrednost vloženih sredstev v koledarskem letu presega 12 mesečnih neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SRS se davek zniža za 3 % od vloženih sredstev. Priznani znesek olajšave se enakomerno porazdeli na dobo 3 let.
■Pravico do olajšave po 1. odstavku tega člena ima zavezanec, ki nabavi nove stroje ali opremo od trgovske mreže. OZD ali iz uvoza.
Olajšava pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če skupna vložena sredstva presegajo znesek kije naveden v 1. odstavku tega člena.
Pri uvozu strojev in opreme se upošteva nabavna vrednost na podlagi carinske deklaracije.
V kolikor zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava odtuji sredstva • oziroma opremo je dolžan to prijaviti Upravi za družbene prihodke v 15. dneh po odtujitvi. Tem zavezancem priznane olajšave za odtujene stroje oziroma opremo preneha veljati že v letu odtujitve.
Za istovrstne stroje in opremo lahko zavezanec ponovno uveljavi olajšavo šele po preteku 5 let od poteka prejšnje olajšave.
Zahtevek za priznanje olajšave po tem členu in 1. ter 2. točki 34. 1 člena morajo zavezanci vložiti najpozneje do konca februarja za vlaganja v preteklem letu. Če zahtevek ni vložen v navedenem roku se olajšava prizna šele od 1 .januarja naslednjega leta, za preteklo leto pa se olajšava ne prizna.
34.	n člen
Zavezancem davka iz kmetijstva; ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn se prizna davčna olajšava. Oljšava se prizna, pod pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo male hidroelektrarne najmanj znesek, ki ustreza 50 % zneska povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo 5 let in znaša letno 50 % od odmerjenega davka iz kmetijstva, s tem, da skupni znesek olajšave ne more presegati 80 % vloženih sredstev.
34.	o člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbenoprga-nizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznost setvenih planov in obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom, se prizna davčna olajšava v višini do 70 % odmerjenega davka za tekoče leto, na osnovi podatkov iz preteklega leta.
Višina olajšave je odvisna od razmerja med prodanimi lastnimi pridelki in tržno zmogljivostjo kmetije.
34.	p člen
Tržno zmogljivost kmetije določi organ za družbene prihodke v točkah tako, da katastrski dohodek od ornih in travniških površin po stanju 31. 12. preteklega leta zmanjša za zmnožek, ki ga dobi, če število prijavljenih družinskih članov pomnoži s 400.
34.	r člen
Doseženo razmerje do takšne zmogljivosti določi organ za družbene prihodke na osnovi zahtevka o davčni olajšavi v kateri davčni zavezanec prijavi realiziran obseg pogodbe o tržni proizvodnji in dokupu kmetijskih pridelkov.
Davčni organ obračuna realizacijo tržne proizvodnje in dokup iz prejšnjega člena v točkah, po katerem da:
1	kg pšenice	1 točko
I kg rži	1,2 točki
1	kg koruze	0,5 točk
1	kg krompirja	0,1 točk
1	kg pese	0,1 točk
1	kg vrtnin	0,1 točk
1	kg goveda v živi teži	4	točke
1	kg prašiča v živi teži	2,5 točk
1 1 mleka	0,8 točk
1	kg pesnih rezancev	0,3	točke
1	kg soje	2	točki
1	kg oljnih tropin	1,3	točke
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od L L 1984.
Štev.: 010/2	•
Datum: 19. 7. 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT
Martin HORVAT, 1. r.
212.
Na podlagi 52. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83) ter 167. in 176. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 31. maja 1984, ter na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva, dne 26. junija 1984 sprejela
ODLOK
O HIŠNEM REDU NA OBMOČJU OBČINE MURSKA SOBOTA
L SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Ta odlok določa zaradi nemotene uporabe stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah in na zemljišču, ki pripada hiši, obveznosti in pravice stanovalcev in uporabnikov poslovnih prostorov, da vzdržujejo stanovanje in poslovne prostore v stanovanjski hiši v uporabnem stanju, kakor tudi pravice in dolžnosti skupnosti stanovalcev in hišnega sveta pri izvajanju tega odloka.
2.	člen
Za stanovalce se štejejo po tem odloku imetniki stanovanjske pravice, podstanovalci, etažni lastniki stanovanj in najemniki v lastniških stanovanjih, kakor tudi osebe, ki v stanovanju stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši (v nadaljnjem besedilu — stanovalci). Določbe tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanje, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši in za vse tiste, ki se občasno zadržujejo v stanovanjski hiši in na zemljišču, ki pripada hiši.
II.	OBVEŠČANJE TER OPOZARJANJE STANOVALCEV TER DRUGIH OSEB
3.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej.
Seznam stanovalcev sestavi in sproti dopolnjuje hišni svet oziroma pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta.
V hiši, ki je v zasebni lastnini, je dolžan skrbeti za seznam stanovalcev lastnik hiše.
Seznam stanovalcev je treba dostaviti štabu za civilno zaščito pri krajevni skupnosti.
4.	člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 3. člena še:
—	izobešen odlok o hišnem redu,
—	izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč ter zračnih napadov,
—	pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben nabiralnik za hišni svet,
—	vidno objavljen priimek in ime osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito,
—	vidno objavljen priimek in ime stanovalca, ki hrani ključe od podstrešja, skupnih prostorov, kjer so skupne naprave objekta (glavni zaporni ventili in drugo) in drugih skupnih naprav,
—	vidno objavljen priimek in naslov osebe, ki opravlja hišniška opravila,
—	vidno obvestilo, kateri dan se čistijo dimniki v hiši,
—	druga obvestila, ki so določena s predpisi ali drugimi akti oziroma sklepi samoupravnih organov.
Stanovanjske hiše, kjer so dvigala, morajo imeti na vidnem mestu objavljen priimek in ime ter naslov osebe, ki pomaga v primeru okvare dvigala.
Vsi glavni ventili v stanovanjskem objektu morajo biti vedno dostopni in označeni s trajnimi dobro vidnimi napisi kot n. pr.: ,.glavni vodni ventil” in podobno.
Za izvajanje določil iz tega člena je odgovorna skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše.
5.	člen
Vhod v stanovanje ali v poslovni prostor mora biti označen s številko stanovanja oziroma poslovnega prostora, ter s priimkom in imenom stanovalca. Stanovanje hišnika oziroma osebe, ki opravlja hišniška opravila, mora biti označeno na vhodnih vratih z besedo ,,hišnik”.
III.	UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE
6.	člen
Stanovalci morajo oskrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in na zemljišču, ki hiši pripada, skrbno, gospodariti s stanovanji in poslovnimi prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami.
7.	člen
Dolžnost stanovalcev je:
1.	Uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovirajo v mirni uporabi stanovanjskih, poslovnih in skupnih prostorov;
2.	skrbno ravnati pri uporabi stanovanj, poslovnih in skupnih prostorov in jih redno vzdrževati;
3.	zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro;
4.	parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena;
5.	ugašati luči na stopniščih in drugih skupnih prostorih.
8.	člen
Stanovalci morajo tudi:
1.	takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na inštalacijah in drugih napravah v stanovanjskih ter drugih prostorih, kolikor niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odpraviti;
2.	sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov in drugih oseb;
3.	zagotoviti čiščenje skupnih prostorov in odstranjevanje snega s streh in ledenih sveč z napuščev;
4.	po potrebi prebeliti stanovanjske prostore, v vsakem primeru pa po izselitvi iz stanovanja;
5.	popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci;
6.	poučiti mladoletne otroke o dejanjih, ki so po tem odloku in drugih predpisih prepovedana in jjh tudi drugače odvračati od takih dejanj;
7.	skrbeti za smotrno uporabo toplotne energije v stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorih v skladu s predpisi;
8.	redno poravnavati obveznosti po predpisih o stanovanjskem gospodarstvu od dneva prevzema stanovanja.
9.	člen
Stanovalci ne smejo:
1.	Kakorkoli povzročati prekomeren hrup v stanovanjih, skupnih prostorih in na zemljišču, ki pripada hiši;
2.	rediti pse, mačke in druge živali brez soglasja zbora stanovalcev oziroma lastnika stanovanjske hiše in v nasprotju s predpisi;
3.	parkirati počitniške hišice, tovorna vozila, neregistrirana vozila in avtobuse na mestih, ki so določena samo za parkiranje osebnih avtomobilov;
4.	ogrožati varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali nasadih;
5.	poškodovati ali zamazati stanovanjsko hišo in dopuščati, da psi, mačke in druge živali onesnažujejo skupne prostore hiše in zemljišča, ki hiši pripada;
6.	odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena;
7.	metati odpadke v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale;
8.	uporabljati jaške za smeti v nasprotju z navodili za njihovo uporabo;
9.	stepati preproge in druge predmete izven za to določenih mest;
10.	pisati ali pritrjevati objave, plakate in druga obvestila na mestih, ki niso za to določena;
11.	kakorkoli ovirati prehodnost hodnikov, stopnišč, kletnih prostorov, dvorišč ter drugih skupnih prostorov;
12.	brez potrebe uporabljati vodo in prižigati luči v skupnih prostorih;
13.	nameščati cvetlične lončke ali korita na oknih in balkonih tako, da ogrožajo varnost ljudi, kakor tudi zalivati cvetlice v lončkih in koritih ter čistiti balkone tako, da voda odteka po zidu ali na pločnik;
14.	uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, plinske in druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare ali nevarnost požara;
15.	puščati vklopljene električne naprave ali odprte vodovodne pipe v stanovanju brez . nadzorstva;
16.	uporabljati dvigala in druge tehnične naprave v nasprotju z navodili za njihovo uporabo;
17.	v stanovanjih, poslovnih in drugih prostorih popravljati napake, ki jih sme popravljati le strokovno usposobljena oseba;
18.	postavljati na strehi televizijske in radijske antene v nasprotju s sklepi zbora stanovalcev, hišnega sveta in stanovanjske skupnosti;
19.	kaliti mir in počitek stanovalcev,.zlasti med 22. in 6. uro;
20.	onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov, smeti in drugih snovi;
21.	v stanovanju, poslovnem prostoru ali v skupnih prostorih in na zemljišču, ki hiši pripada, shranjevati ali odlagati vnetljive tekočine ali snovi v nasprotju s protipožarnimi in drugimi predpisi;
22.	uporabljati lahko vnetljive snovi za pranje in čiščenji;
23.	postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali dimniških vratih;
24.	shranjevati oziroma skladiščiti kakršenkoli material na podstrešju, razen rezervne strešne kritine;
25.	parkirati vozila ali postavljati kakršnekoli ovire na dostopih in ploščadih za gasilska ih druga intervencijska vozila;
26.	prati motorna vozila izven za to določenih mest.
10.	člen
Imetniki stanovanjske pravice, lastniki stanovanj in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v stanovanju oziroma v poslovnem prostoru popravila ali koristne izboljšave, ki jih drugače ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmernimi stroški.
Hišni svet mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce.	*
11.	člen
Stanovalci ne smejo izvršiti spremembe na stanovanjskih prostorih, odstranjevati ali predelati vgrajeno opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez poprejšnjega soglasja stanodajalca, stanovanjske skupnosti' in skupnosti stanovalcev, če je stanovanje v družbeni lastnini, oziroma brez soglasja lastnika, če je stanovanje v lasti občana.
Določila prejšnjega odstavka se nanašajo tudi na balkone, loggie in terase.
12.	člen
Da se zagotovi izvajanje zakonskih predpisov, opravlja skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše tudi naslednje naloge;
1.	skrbi za vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši;
2.	skrbi, da stanovalci vzdržujejo in uporabljajo stanovanje in poslovne prostore v skladu s predpisi, normativi, hišnim redom in sklepi zbora stanovalcev;
3.	skrbi za čiščenje skupnih prostorov in zemljišč, ki pripadajo hiši in za odstranjevanje snega na tem zemljišču;
4.	skrbi za smotrno uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, določa način njihove uporabe in odloča o povračilu stroškov za tako uporabo;
5.	skrbi, da se ne kvarijo in da se redno vzdržujejo vodovodne, električne, ogrevalne, prezračevalne in gasilne naprave ter skupna oprema za civilno zaščito;
6.	skrbi za redne preglede in za vzdrževanje vs«h instalacij (toplotne postaje, toplotne podpostaje, kurilnice, dvigala in podobno) požarno varnostnih naprav, zaklonišč in opreme za civilno zaščito;
7.	organizira občasne (na dve leti) preglede merilcev porabe toplotne energije in tople vode;
8.	skrbi za namestitev in redno vzdrževanje ročnih gasilskih aparatov, ki morajo biti nameščeni v celotnem objektu v smislu požarnovarnostnih predpisov;
9.	ob izdaji soglasij k namestitvi anten na strehi skrbi, da montažo in ozemljitev opravi pooblaščen izvajalec;
10.	skrbi za izvajanje drugih požarnovarstvenih ukrepov v stanovanjski hiši;.
11.	skrbi za izvajanje občasnih (enoletnih) pregledov instalacij v stanovanjskih in poslovnih prostorih, ki jih opravi strokovna oseba v prisotnosti člana hišnega sveta in stanovalca;
12.	skrbi za označitev važnejših mest instalacijskih razvodnih postaj in ventilov v stanovanjski hiši;
13.	skrbi, da se ob državnih in republiških praznikih ter drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave;
14.	določi osebo, ki hrani ključe skupnih delov in. naprav;
15.	napoti občane, ki se vselijo v stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, naj pravočasno prijavijo oziroma odjavijo stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja in ima pravico preveriti, ali so občani izpolnili to dolžnost;
16.	vlaga prijave pri organu za vodenje postopka o prekršku zoper kršilca določil tega odloka;
17.	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo zakoni o stanovanjskem gospodarstvu, statut skupnosti stanovalcev ter drugi predpisi in splošni akti stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev.
13.	člen
V stanovanjskih hišah organizirajo in skrbijo za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite poleg sveta krajevne skupnosti tudi hišni sveti in drugi organi hišne samouprave, oziroma pooblaščena organizacija združenega dela, ki začasno opravlja funkcijo hišnega sveta.
14.	Člen
Hišni svet oziroma zbor stanovalcev skrbi v sodelovanju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo in pristojnim štabom za civilno zaščito krajevne skupnosti za izvajanje preventivnih in drugih ukrepov za zaščito in reševanje stanovalcev, gmotnih in drugih dobrin, za
organiziranje, usposabljanje in opravljanje enot civilne zaščite ter za izvajanje drugih nalog civilne zaščite v stanovanjski hiši. V stanovanju, v stanovanjski hiši in stanovanjskem okolju izvršujejo ukrepe za zaščito in reševanje p^načelih vzajemne zaščite vsi stanovalci.
Njihovo delovanje usmerjata hišni svet in pristojni štab za civilno । zaščito oziroma poveljnik enote civilne zaščite stanovanjske hiše.
Hišni sveti v sodelovanju s- svetom krajevne skupnosti ustanovijo in organizirajo v stanovanjskih hišah enote civilne zaščite. Če hišni sveti to dolžnost opustijo, ustanovi in organizira enoto civilne zaščite v stanovanjskih hišah svet krajevne skupnosti.
15.	člen
Skupni prostori in skupne naprave morajo biti dostopni vsem stanovalcem v hiši v skladu z njihovim namenom.
Dostop v skupne prostore, v katerih so kotlovnice, strojnice in podobne naprave, imajo le s strani hišnega sveta pooblaščene oziroma zadolžene osebe. Čas in način uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni svet oziroma lastnik stanovanjske hiše ah njegovega dela v sporazumu z imetniki stanovanjske pravice.
16.	člen
Skupnost stanovalcev lahko na zboru stanovalcev odloča tudi o drugih zadevah, ki jih ta odlok ne vsebuje. Stanovalci so dolžni sklepe zbora stanovalcev spoštovati in jih izvrševati.
17.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in predpisov na podlagi katerih je izdan, opravlja občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami.
Če upravni organ iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da določbe tega odloka niso bile uporabljene ali niso bile pravilno uporabljene, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V primeru ugotovljenih kršitev, ki so sankcionirane v kazenskih določbah tega odloka in v drugih predpisih, predlaga upravni organ iz prvega odstavka tega člena, da se kršilci kaznujejo.
• IV. KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000.— do 20.000.— din se kaznuje za prekršek skupnost stanovalcev oziroma lastnik stanovanjske hiše, ki ravna v nasprotju z določbami 3. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 2.000.— do 20.0000.— din se kaznuje za prekršek skupnost stanovalcev, ki ravna v nasprotju z določbami 4. in 12. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500.— do 2.000.— din se kaznuje za prekršek stanovalec, ki ravna v nasprotju z določbami 1., 2. in 3. točke 8. člena, določbami 9. in 16. člena tega odloka.
V. KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Za izvajanje hišnega reda skrbi hišni svet.
20.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, objavljen v Uradnem vestniku Pomurja, št. 5/66.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 36-5/84-4
Predsednica Skupščine skupnosti socialnega varstva Ivanka KOREN l.r.
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT 1. r.