List 22. Tečaj XXXVII. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiijane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr Izubijani v sredo 28. maja 1879 Obs eg: Pritožbe o krivici, ki se paši godi v servitutnih gozdih, objavljene pred drž. zborom. Gospodarske novice. Nadaljevanje vcenitve zemJjišč meseca aprila na Kranj skem. u v Ljubljani- 17. maja. (Konec.) tice prava ustavna vladba. v Zvon1' o novotarijah naše slovenšcine. Vodilo za državne volitve. Iskren zagovornik. (Dal.) Gospodarske skušnje. Občni zbor ,,Glasbene Ma-Federalizem za Avstrijo edina Dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari slanca Waiterakircheu-a, mene ni nikakor zadovolilo 7 Pritožbe krivici se paši godi servi temu nasproii moram povdarjati, da v drugih krajili politični uradi skrbno na to mojega volilnega tutnih gozdih ? pazijo, da kmetje morejo vsaj toliko živine v servitutne gozďe na pašo goniti, da si morejo vzdržati potrebno objavljene pred državnim zborom. Ko se je v zbornici poslancev razpravljal proračun ? stevilo živine, lastnikom gozdov in se vse to godi brez sekatúr upravičencev. pa tudi škoda ne delà 7 Tudi jaz morem reci, da nacrt nove gozdne po- ministerstva kmetijstva, je govor přišel med drugim stave je prav malo prida, vsaj ta postava bi cejó nič tudi na servitutne pravice. Minister kmetijstva ozira ne jemala na planinske dežele (gornje Stajar-grof Mansfeld je pri tej priliki objavil, da je on od-ločno zoper odkup servitutov in to zato sko Koroško, Kranjsko itd.) ker , kaj ti n jeno glavno načelo je: gozd in povsod le gozd vzdržavati in tem slaba godi gozdom, če majhni kosovi gožda povekšati, vse drugo na planinah pa in zlasti pašo zatreti, če tudi se s tem žalijo postavne pravice upra- se po- ki z pridejo v popolno lastnino posameznim kmetom njimi slabo gospodarijo in jih pokončavajo. Kar pa se tiče paše v servitutnih gozdih, je minister na pritožbe 7 vičenoev. VIW pcfcoo v ociv.vuiuiu iu.uiotoi ua j/uw^o, Ce naša država^ gledé na mršavi stan naših financ da se kmetom paša zabraňuje, odgovoril, naj poslanci, morebiti ni v stanu, za povzdigo poljedelstva toliko sto * katerih beseda pri ljudstvu kaj vel já, ljudstvo opomi- njajo riti 7 kolikor storij drug države, se od našega mini da se zmérno poslužujejo pašne pravice in sterstva kmetijstva vsaj to more pričakovati , da ne tako odvrnejo razpori med posestniki servitutnih gozdov predlaga tacih postav, ki so na ocitno škodo kme- in med kmeti, ki imajo v njih pravico paše tej zadevi je poprijel besedo tudi poslanec Barn- tijstvu. Ce tudi rad pripoznavam hvalevredno delovanje kmetovalec iz* gornjega Avstrijskega, mož naše ministerstva na to, da se v goličavah zopei les zaredi feind (državnopravne) stranke, in se pritožil, da politični in so v ta cilj nastavij gozdni komisarji koristni 7 uradi v gornjem Avstrijskem celó nic ne storijo, da bi moram visoko vlado vendar opozoriti na sto in sto pr se kmetom, ki imajo p ravi co paše za svojo ži- tožeb kmetovalcev v gornjem Avstrijskem , da nakup da vino v servitutnih gozdih, ne kratila ta pravica jejo gozde obrtniki in obrtnijske družbe, ki se ne bri tako zeló, kakor se dandanes godi. * gaio prav nič za to, da bi se ograj med jihovim za Gosp. Bârnfeind je med drugim govoril to-le: Lastniki servitutnih gozdov kmete, ki imajo v teh majhen denar kupljenim posestvom in posestvom sose dov bdržale, ker pravijo: „meni ni treba meje 7 moj gozdih pravico paše, trpinčijo tako, da bi treba bilo, da posestvo je gozd, vsak mejaš naj skrbi za-se za svojo gospod minister kmetijstva se obrne do ministra notra- mejo." Kmet pa sam ne zmore stroškov za vzdržavanje íazadnje prisiljen, posestvo za nič prodati. ti govori kaj pomagali nadlogam o pašnih njih oprav, da ta po svojih političnih uradih (okrajnih meje in je glavarstvih) delà na to, da paša ne trpi škode k a j ti Bodo živi no rej a je v gornjem Avstrijskem glavni pravicah? del narodnega přemožen ja, in to zlasti od onega časa. padla ko je vsled gospodarskega poloma cena lesá zeló in je od druge straní znano, da živino vzdr- žati je mogoče le s pašniki, na katere se živina poleti goni. Ako se kmetom zabraňuje in jim sit-nosti (Quâlereien) delajo, da ne morejo svoje živine na imenom * „Maš{'} maš" 77 pašo goniti, silijo se s takim kratenjem pravic zmanj-šati število živine svoje, ker s přiděláno svojo drugo klajo niso v stanu sedanjega števila rediti. — To, kar je gospod minister kmetijstva odgovoril na prošnjo po- družbe „Journal Gospodarske skusnje. zeló hvaljena pijaca za konje. — Pod priporoča časnik brabantske kmetijske société agricole du Brabant" de neko pijačo, ki jo Francozi z veliko pohvalo rabijo. Nareja se pa ta „mas" iz otrobov, ovsa in lane-nega semena, in sicer se vzame otrobov 1 tretjina V . . . i • • /il A , • 1 • « I ___ « __(teže),- U v O » Ci blCljlUl; \J UU U VOUUUUUf p« jauuuv^Mi Barnfeinđov govor je pomenljiv tudi našim Bo- semena. Po popisu Grayotovem se ta zmes nareja tako-le : ovsa tret]im do centilitrov pa lanenega hinj cem. Vred. oves in laneno seme se deneta v posodo, s katero 170 se konji napajaj o ali pa v kako drugo posodo; zdaj se žuje v sebi delà za stir i mašine, jako bistroumno iz vlije vrele vode na nju, potem pa pridenejo o t robi. mis Ko je to storjeno, se posoda pokrije s kocem in kakih vredna ur pokrita ostane, da se zmes ohladi. Konji in posebno manjšim kmetovalcem priporočila 160 gold. Kedar zvemo, da se ta Cen JeJ gori omenjeni časnik piše nova jdba res tudi v dejanj in se lepo debelijo ter svitlo dlako dobivajo. neizrečeno radi pijó to pijačo našim kmetovalcem več poročali potrdi Da f bomo o njei ta mašina ce * Thorleyev pridevek h krmi kónj in goveje živine Thorley's Futterzusatzu) priporoča v Časniku gornje- P. Benno Fuchs, ekonom Jaz nejša bila # 9 če namenjena malim posestnikom ° U bvul uUuCtvu ; avstrijske kmetijske družbe lep razstava perutnine na Dunaji je bila pol živali. Razatavlj je bilo 60 različnih plemen v samostanu v Kremsmíinstru, živinorejcem tako-le: >> Bem hvaljeni ta pridevek k živinski krmi pri več kra- men laških kokoši itd konhinhinskih kokoši, 16 plemen houdanskib men brabmapoutriskih, 33 plemen paduanskib 9 skupaj 271 9 9 19 ple 13 ple kokošjih plem vah po předpisu rabiti dal in zdaj se rabi skor pri vseh Med 606 razstavljenimi pari golobov so bili v našem hlevu, kajti tako dobro se je potrdil. Imeli občudo ajboli smo kravo, ki je veliko molzla, al mieko je bilo vo- kinč razstavi bile so t navadno veliki rimski golobje. Glavni deno in plavkasto 9 pa neokusno; čez 3 dni, ko je Thor- leyevo primes klaji dobivala, dalo je mléko lepo sme- katerih skupaj P in drugi lepi tiči silnim ., — r ~ * ~ • • ~ ~ iu ^o* bilo 300. Zarad mrzlega vremena a m viharjem 12. dne t. m. bi pa bilo go tano in bilo je okusno. Druga krava , ki je veliko in tovo mnogo teh živalic poginilo, če bi jim ne bili pro dobrega mleka dajala, molzla je po 2 dneh še veliko storov zakurili , v katerih so bile bolje itd. itd. Zvežček Thorleyevega pridevka , ki se perutnine pa je bilo gled postavlj vlj Poleg mnogo druzih dobiva pri trgovcih „Wieschnitzky in Klauser" na Du- stvari, namreč različna semena, ki jih tiči zobljejo, lepí nají, Walifhcbgaase kakor smo kupili. 9 veljá 10 kraje. Prodamo, t čniki s poaebno praktičnimi posodicami za vodo na Gospodarske novice. Proračun c. k. ministerstva kmetijstva za letošnje prave za debelenje (pitanje) perutnine. Vkljub silno grđemu vremenu je vendar nad 2000 osob prišlo ogle-dat to razstavo. Za letošnj leto leto. vsled predio c. kr. minister stva kmetijstva državni zbor proračun, to je, strošk in d o h o d k tako-le določil Nadaljevanje vcenitve zemljišć meseca aprila na Kranjskem. Meseca aprila se je vcenitev zemljiáč tako-le na Izdati more letos ministerstvo kmetijstva za po trebščine lastne in svojih uradnikov, za tiskovine itd 277.700 gold 73.400 gold. žela daljevala : Zemljišć kmetijskega obdelovanja se je vcenilo: za državne učilnice in poskuščališča za pospeh kmetijstva v različnih de- 393.020 gld. (od tega zneska pripada 340.000 gld. podporám (subvencijam), ki jih ministerstvo daje družbám kmetijskim avstrijskim in drugim, 112.500 gld. pa za uravnavo struge reke Adiže [Etscb]), — organom za nadzorstvo kmetijstva 192.000 gold., rudarskim gosposkam 195.000 gold., rudarskim učilnicam 75 050 gold., — državnemu kobilstvu v Radavcu 250.000 gld., v cenitvenem okraju: Kočevje 6 občin z Novomesto Kamnik občine s . . občin s . . . . Crnomelj 1 obôina s . . . Ljubljanska okolica 4 občine s Logatec 3 občine s občine s občin s državnim žebearijam 955 000 gold 9 vatnih plemenskih žebcev 200.000 gold 9 za konj 55.000 gold kup pri-pospeh Krsko Kranj Postoj na 2 občini s Litija občine s 21.043 parcelami 6403 „ 6031 „ 99 99 99 99 99 99 99 5653 5319 4540 4134 3934 3695 3585 9 sestva 3 milij in 196,000 gold za gozdarstvo in kronska po 9 miiijone stvo na in 558.550 gold za rudarijstvo skupaj v 41 občinah s 64.337 parcelami. II. Gozdov se je vcenilo: 9 in 518.220 gold polaganje za razl kupaj ima tedaj minister- v cenitvenem okraji : namene 10 milij Litija v občinah z Dohod ki ministerstva kmetijstva pa so: 7800 gld iz državnih učilnic in poskušcališč 9 iz poljedelstva 3100 gold 9 od rudarskih gospósk 1950 gold 9 udarskih učilnic 3370 gold od i rudosledbe 240.000 gold iz pristojb Kranj v 13 občinah z . . . . Novomesto v 13 občinah z . . . Ljubljanska okolica v 12 občinah s Kočevje s......... 11.407 orali 10.019 8299 7890 507 91 99 99 99 za 9 od kobilstva v Radavcu skupaj v 46 občinah z 38.122 orali. 146.050 gold 9 od žebčarij milij 829.000 gld 9 iz državnih gozdov in kronskih posestev 3 milij in 775.050 gold 9 iz rudnikov 5 milijo in 597.000 Narodne stvari. gold 9 kupnih dohodk tedaj milij in 59.650 gold. Po takem ima ministerstvo kmetijstva za 558.570 gold, več stroikov kakor lastnih dohodkov, ta primanjkava se pokrije z druzimi državnimi dohodki in * bode 24. veliki zbor avstrijskih in nemskih Čebelarjev letos v Pragi od do 11. septembra. tem gajnik Obeni zbor „Glasbene Matice" v Ljubljani 17. maja. (Konec.) stanji društvenega premoženja poroča bla Franjo Drenik naslednje: Stevilo družab ! /v vvn ! At ti ř! i>n ^ Arfrt Oa/Ii li /■! tflln f ni» rw f\ I / zborom bo združena tudi razstava živih čebel, medií, nikov se je vsled ustanove ,,Ceciljnega društv voska in vsega, kar sega v umno čebelarstvo. * Nova mašina, katera mlati} Škopo reže} Žito drobi udov. Odbor je toraj v svoji zadnji seji odločil, da na in repo reže9 se oklicuje sedaj v kmetijskih časnikih. novo pristopivši Članovi dobijo vsa dosedaj izdana delà zeló zmanjšalo in treba je bilo misliti na pridobitev novih mašina katera mlati9 Škopo reže žito drobi udov. Odbor je toraj v svoji zadnji seji odločil da na Iznašel jo je Franc Pabisch na Dunaji (Laxenburger- „Glasb. Matice", ako plačajo gold. 9 to je 9 za leta etrasse Nr. 10). Pravijo, da je ta mašina, katera zdru- društvenino. Vsled tega po časnikih objavljenega sklepa 171 oglasilo se je uže 10 novih udov in nadejati se jih je še več. Ce tudi se je skrčilo števiio družabnikov, je stanje naše imovine vendar le dobro. V přetekli dôbi je imelo društvo dohodkov 877 gold. 95 kr., stroškov pa 819 gold. 33 kr., tedaj je čez stroške ostalo 58 gld. 62 kr. — Ustanovnina s 680 gold, je naložena proti 6% obresti, nominalna vrednost v arhivu ležečih mu- zikalij pa znaša 2300^gold. Na vprašanje g. Ž agar ja: kako in kje je ustanovnina naložena, ali obstoji v obligacijah ali je kako drugače razposojena? poroča g. blagajnik, da je izprva bila glavnica naložena pri obrtnijskem pomočnem društvu, kjer se je dobivalo samo 5°/0, pozneje pa je vzel na pósodo ta denar posestnik D— , kateri je 6% pla-čeval, toda posojilo kmalu povrnil, potem pa je blagajnik na svojo lastno odgovornost nekemu hišnemu po-sestniku celo glavnico proti 6% obresti posodil. — Gosp. Žagar sicer nima nič zoper to, da se društvena glavnica naloži tako, da nese višje odstotke, toda gledati je pred vsem na to, da dolžnik dá kako garancijo za posojilo. — Gosp. Valenta nasvetuje, naj odbor delà na to , da dotični posestnik privoli v intabulacijo posojene vsote na svojo hišo in na svoje stroške, ako bi pa bilo uže preveč vknjiženih dolgov, naj se takoj posojilo od-pové in denar varnejše naloží. — Gosp. Drenik dvomi, da bi dotični hisnik přivolil v vknjiženje tega dolgá, da pa on sam prevzame poroštvo za ta denar. — Gosp. prvosedniku se ne zdi društvenim pravilom in interesu društva primerno , da bi blagajnik prevzel tako odgovornost na-se, in meni, naj se raji denar naloži tako, da ee ni bati izgube in ne pride gospod blagajnik v kake sitnosti, zato naj bi gosp. Drenik blagovoiil v 14 dnevih poskrbeti, da dobimo izposojene novce nazaj aii da nam dolžnik dá potrebno garancijo. — Gosp. Drenik obljubi, da bo vse to preskrbel in uže v prvi odborovi seji o tem poročal. Gosp. Hlavka stavi predlog, naj bi se postavili po raznih okrajih poverjeniki, kateri bi skrbeli za pridobitev novib udov, posebno učitelji naj se naprosijo za ta posel. — Gosp. Drenik razkrije brezvspešnost nastavljanja poverjenikov, katerih je društvo v začetku mnogo imenovalo, toda le pri malokaterih našlo zaželeno podporo. Kar se pa tiče učiteljev, se je posebno v zadnjem času pokazalo, da se malo ali prav nič ne brigajo za „Glasbeno Matico", ker med vsemi slovenskimi učitelji štejemo samo 14 udov v našem društvu. Da se pa agitira za „Glasbeno Matico" tudi drugej, za to skrbijo naši vnanji odborniki. — Zbor konečno sklene, da se opusti nastavljanje poverjenikov. Ker se ne oglasi nihče za kak drug posamezen na-svèt, imenuje prvosednik^za pregledovalca računov g. Fr. Kadil nika in Kar. Žagar ja in vabi skupščino k volitvi novega odbora. Izvoljeni so bili za Ljubljano gospodje: Franjo Ra v nikar, prvosednik , Fr. Ďrenik, blagajnik, dr. K. Bleiweis, Fr. Hlavka, pater Angelik Hribar, Josip Majer, Josip Oblak, Andrej Praprotnik, Henrik Reichman, Srečko Stegnar, Vojteh Valenta in Dragotin Žagar, — za vnanje odbornike pa gospodje: Andrej Ditrih v Vipavi, Danilo Fajgelj v Tolminu, Franjo Gerbic v Cerknici, dr. Benj. Ipavec v Gradcu, Josip JVliklo-šič v Mariboru, Josip Nolli v Milanu, Matija S us te r-šič v Krškem, Matija Z vanut v Trstu. Ko gosp. Žagar izreka še dosedanjim funkcijo-narjem zahvalo za njihovo marljivo in skrbljivo delovanje , gosp. prvosednik zborovanje zaključi. Slovstvene stvari* „Zvon" o novotarijah naše slovenščine. Profesor Stritar je spregovoril v 10. listu „Zvonovém" o današnjih novotarijah besedo, za katero smo mu jako hvaležni in mu mora biti hvaležen vsak, komur je mar za pravi in zdravi razvoj slovenskega jezika, ne pa za tuje mu besede in one norčave oblike, kakor jih dandanes nahajamo v časnikib in knjigah. Prof. Stritarjev opomin za „rechtsum" o novot-egni pisavi je pa temveč ,,beseda o pravém času", ki ne bode ostala klie vpijočega v puščavi, ker na eno stran ima ceno slavnega jezikoslovca, na drugo pa je lastni „confiteor" piaatelja, ki javno pripoznava, da je sam grešil in v svet pošiljal novotarije, katerih so se poprijeli mnogi samo zato, ker so videli, da o n tako piše. Res se moramo večkrat na glas smejati, ko dobimo za „Novice" spisov z mnogimi grdimi slovniškimi pogreški v roke, al — nij, nijso, močij, dnij in celó grmij, gorij in enake spake so vmes. — Da bi „Zvon" poduči! vsaj take pisatelje, ki so za poduk pripravni in se ne držijo trdovratno napák , povzeli smo v svoj list veči kos njegovega članka, tako-le se glaseči : „Slovenci se ne moremo prečuditi, kako lepo se je razvil in očistil naš jezik v tako kratkem času. Veselimo se te čudovite izpremembe sami, in ponosno jo s perstom kažemo našim nasprotnikom, naj stermé o tolikem čudu, kateremu ni enakega v jezikov zgodovini; ako jim kanec zavisti kali in greni to stermenje, nič ne dé! Sosebno naši jezikoslovci, pravi in ponarejeni, gledajo z veliko zadovoljnostjo to doveršeno delo svojega truda, svoje učenosti. Po pravici, vsa ta izpre-memba je za res njihovo delo! Člověku pri nas ni treba Metuzalemove starosti, da je sam doživel, se svojimi očmi gledal ves ta razvoj. Prijazni bralec, ki imaš kakih štirideset let, zamisli se nazaj v svoja otročja leta, ko si na terdi klopi pervič napajal se posvetne učenosti; ali se ti ni godilo kakor meni? Kako napušno sem miloval priproste ženice, ki so molile na masne bukovice, tiskane v starokopitni, okorni, barbarski bo-horič ici, s tištim dolgim, zakrivljeni palici podobnim „esom", katerega ni najti v „Zvonovi" tiskarni, da bi ga pred oči postavil svojim mladim bralcem , s tištim neukretnim sh in zh! Kaka sreča, da sem se rodil v novem, zlatem veku, ki nam je napočil z blaženo gajico ! Skoraj potem pride druga nova dôba, ki nam je přinesla krasni ega za iga in om za am. Kako smo mogli toliko časa mirno in zadovoljno živeti se svojim černim „kruham" ter veseliti se „beliga" dné ! A kaj, svet si je zadovoljno ogenj kresal, dokler niso bile iz-najdene „žvepljenke" brez žvepla. Nekoliko let potem tret ja doba: vojska se je na-povedala samoglasniku e pred „erom"; kaj nam je treba tega ienuba, ki še pravega določnega glasù ne dá iz sebe? Koliko dražega černilakoliko še dražjega časa se je potratilo s to spako ! Ce jo terpé drugi narodi, njih škoda! Zakaj Nemec ne piše „vrbessrn" in Francoz „vainer" kakor bi bilo edino pametno! V tem smo Slovenci zares prekosili druge narode ; da se nam svet smeje, to nič ne dé. Le po njem! Tistega e pred „erom" ne terpimo; r korenjak je sam dovolj krepak, da mu ni treba naslombe: r je samoglasnik! to je naša najnovejša, epohalna iznajdba. S tim tretjim napredkom se jaz nisem mogel spri-jazniti, nepotreben se mi zdi, dà škodljiv! Mendà se ne motim, ako se mi zdi, da se od nekaj časa naš jezik mnogo terje govori, ker znano je, da pisava upliva # 1Î2 Ud izgovor. itou ^oauiugiaoui j» do ut picj uiuicuiu uč» tu, u zdaj si ga pa zlasti naše mlado „raz po najnovejsi segi slovenski, ne tista neslana mešanica iz slovenščine i umništvo" posebno privošČi; vsled tega se sploh blago- nove in stare, iz hervašcine, rusčine in drugih slovan-glasje v jeziku pri nas bolj zanemarja. Zdi se mi, da skih narečij skupaj znešeoa kakor sračje gojezdo. Dobro vem, da bodem s to svojo odkritosercaostjo ne terdim preveč, ako pravim, da je ta nesrečoa novotarija nakopala mnogo neprijateljev našemu jeziku, na- seršene razdražil ? ali t naši > rodnosti bolj naših rojakinj. Toda to samo mimo gredé. gospoda moja, jaz se ne in to tudi v verstah naših rojakov in še zamere, in ce sem se je kedaj ogibal TVrio ^^aa t zdaj mi J* bojim žal.11 Naš jezik ni imel mirú in pokoja. Jezikoslovci in pri nas je vsak tretji člověk jezikoslovec spravili Politične stvari. so se nadenj; obdelovali so ga na vse kriplje in ugnje- , da je imel skoraj vsako leto tali kakor testó drugo tako lice ; dobili smo tišti baš nej m ne; zivenije t hiža 9 kertje glist iskali so starih besed in oblik , in kar kedó našel v svoji modrosti in učenosti, hitro na pro , stoperv in nego; nij, Živalij itd. itd. Kakor i® Federalizem za Avstrijo edina prava ustavna vladba. Vsi časniki avstrijski bodi-si slovanski ali nemški daj! In pisatelji kedor bo prej! To je bil razvoj, to je bilo napredovanje! bilo V se lani sveta resnica, to se je vsi za njim kar je ki Avstriji želijo tak vládni temelj, da bi stálen bil in zadovolil vse narode, na vzunaj pa monarhijo dělal leto s za- enotno in močno, se uže mnogo let poganjajo za fed métal o. Uboga slovenščina je bila predmet, na katerem je vsak poskušal in izkazoval svojo učenost ; z lizem, žalibog da brez vspeha. Unidan so „ Hi storisch-polit. Blatter" pri članek. ki isto dej te njo se je vse smelo kakor s podganami in privajenimi meljito zgodovinsko razpravlja in ki se nam vreden zdi zajčki, katere imajo učenjaki za gerde „vivisekcije". da ga čitateljem našim priobčimo v spomin tega, kars< % M m m m « «k m Hk T i Ê V Y A ____È _ t I__ __ _ _ C ^ A. L*--- A iM t Drugi narodi so delovali in napredovali na slovstvenem tehničnem, gospodarstvenom, političnom polji; mi siro- liag pregrešil s tem „Novice" uže večkrat pretresale. To, kar je Schm da t maski Slovenci, ki nismo mogli v tem tekmovati z njimi, presukal na februarsk napeli smo vse svoje moči na jezik; drugi so imeli svoje modrim „wir konnen warten" čakal Og ktobersko diplom avo in s svojim nove besede. ideje } malo da pridejo iznajdbe, mi svoje védoo "nove oblike ín v državni zbor dunajski, ki pa niso prišli, marveč so prijatelja (Beusta) našli, ua jiui jo otvam uuanuuiu, to je tista nesrečna Pandořina pušica, iz katere v da jim stvaril dual i zem In kaj je vsemu temu následek? Da dandanes ni mamo slovenskega jezika, enotnega slovenskega jezika, habsburgski monarhiji izvirajo vse tište nezgode, katere Dva časnika, dva pisátelja ne pišeta enako. Kaj pra- kažej y da ni vec d trijske skupnost vim? isti pisatelj piše danes tako, jutri tako. Slovenski in se še sedanja tanka duaiistična nitka utegne pretrgati pisatelj 1 ne puLuisiiju, ua, ut? binu luui oiuveuui „jeai&u- 1 ** A "4 B w u & o * slovski narod" par excellence, vendar ni vsak, kedor das soli die Paroiie sein pomislijo, da, če smo tudi Slovenci „jeziko- Kràftigung taatl ich Gemeinschaft dobro pravi der „ Osten" t bere, jezikoslovec. Kako moremo po pameti zahtevati, nicht aber Schwáchung derselben, wie dies die armse da naj se vsak člověk vedno in vedno jezika uči? Komaj se je privadil te in te novoizkovane besede, te nove oblike, že jo je izpodrinila druga! lig Schlemiehle einer zvvischen Skeneschem Cen Ali se toraj ustavljam napredovanju v jeziku, mungen der Zeit zur Panacée wollen tralismus und Kopp'scher Personal-Union hin und herpendelnden Fraction in totaler Verkennung der Stro- ," Tako-le se v hočem y da tridesetimi leti? pisimo se danes, kakor se je pisalo pred převodu glasi članek „Hist, polit. Blatter treba povsod, tudi Bog ne daj! Napredka, razvoja je z*v»irij» m cuuiuu uaiuuua ui^v», wjo, u* v našem jeziku. Trebiti je bilo treba žava, v kateri bi izključno ali vsaj v većini živel le Avstrija ni enotno národna država to je m dr iz njega, kar je očitno napačaega, gerde tuje besede jeden národ nadomestovati z domačimi; čistiti je bilo treba jezik, samo tudi ni država, v kateri bi imela prostor merodajna národa, nego je zmés narodnosti y gladiti in bogatiti; kovati je bilo treba tudi nove besede Federalizem tiči v krvi in v mesu avstrijskega Ali vse to je bilo treba delati pola- državnega telesa; absolutizem gaje sicer nadome3til, a novim pojmom., goma, zmerno, s pametjo. in jezik je predelaval, kedor je utegnil Pri nas se je vse prenaglilo ne zatrl Ko se je pokopal absolutizem, moral je fade vsak po svoji 1U J^«»«- J« r^'«'«1) «.«UVI j o u«o5uu , va«,». jJV O glavi, po svojih načelih, večkrat pa tudi brez načel. Drugim očitam ugiui u u il čuju napake, ali ae aauu uituega u u tim r axivoi, — «u uu«. u» uiv^dtuwuBdn uj/uiu.u« "^b1"" — bilo tako! Tudi jaz nisem ostal vedno dosleden. pravdnih listin. Krona se je. staloo odpovedala absolu • • v • i^v i ... 7 i-*_____ -___v___-, „li • :. man;in A. se sam čistega Čutim? Dà zvcst svojemu prepričanju. Dal sem se pregovoriti ralizem z nova oživeti in tirjati svojih spíjočih pravic Absolutizem je odstranil stare pravice; oblasti je bilo ta moči, — al ona ni mogla izbrisati spominain sežgati starih « V ^ OU W V VJ V tu U ^/l Vj7i4VC«lUjUt k OUUU SJ\J pi U^J VUi 1 PO" «« t » t v v prijel sem se té in one novotarije proti svojim načelom, vso škodo popravi, vse želj tističnemu izvrševanju oblasti svoje in memla y da pol y ker se mi je vedno in vedno očitalo, da sem staroko- ako se poprime navadne šablone konstitucijonalne vsa srca zadovoli To t pitnik, da je moja pisava preveč „kranjska". Moja na- pa je bila silna zmotnj mera je bila . } m je se sedaj pisati tako, da me bode kar največ moči bralcev umelo, deržati se ljudske govorice, katera daje otožno spnče pet JO yj li ćk i)ltua » LU ulSJjHi u , . AUVVl W ^ajv vr valo političnemu razumu Pillersdorffovemu vemu DoblhofFo- Stadionovemu in Schwarzenbergovemu. Da so y Lit» I v CU LUUU1 UittlUCV UUiClU, UCL&ail DC ljuuatvc guvunuo, ^ouju, XMJ. ^wu T. T ^v^v.. --- kolikor dopuščajo jezikovi zakoni. Zlasti sem gleda! nekoliko manj leni v mišljenji, mogli bi bili spoznati v O tem se pa nikakor ne moremo skladati z ,,Zvonom<ť. Novice" so r jele rabiti za samoglasnik, ko smo večkrat sli- 8vétniki cesarjevi da to kar je boli i jjcoeu v i , vic* f jj marveč da je v tem slučaj .jpriležnejše, ni naj celó jslabše Dvadeset let prej, predno se je dovolila ustava y 30 šali, da slovenščine se uceči so versta izgovarjali za v aer- se uže gl izražali dvomi y habsburgaka monar sta, germ za gaerm itd. Naj tu povemo resničen slučaj*, bij takošna, da se dá združiti z modernim konstituci zrelejšemu premi ki kaže potrebo r^; samoglasnika. V Ljubljani je bil pred jonalizmom. Uže to je dajalo povod nekimi leti na vélikem trgu imeniten čevljar, ki je imel na sleku štacuni svoji napis J. Germ, a nihče ga ni imenoval Grm, je poslopje ustavno ampak Gaerm je moral biti na veliko nevoljo svojo Vred. komu je bilo do premišljevanja, postavilo ae tla. Še lažje je bilo si misliti razmero do národa oger- kega. Ker se je bilo posrećilo, zadušiti ondi U3tajo, me- na pescena 173 aiio se je, da se morejo Ogri tako rekoS komandirati v avstrijski državni zbor, toda Ogri se niso klonili in so izostali. Vitez Schmerling je sicer mislil in dejal: ,,mi lahko čakamo", vendar s tem je izjavil le svoje osobno prepričanje. Njega krilata beseda je bila osramočena, kajti cesarskemu dvoru je bila odloČna volja, z Ogersko akleniti mir. — Kako čudna pot je od izgube pravde do ogerske hegemonije! In med vsem tem de-lajo mejo samo nekatera leta. Je li bilo treba, sezati po takošnem pripomočku, in potem spet po drugem? Ogerska pogodba je bila kládivo, s katerim so si državniki razbili svoje mnogoletno delo; državopravna logika bi ne bila mogla přejeti občutljivejšega udarca, nego s pogodbo z Ogersko. Ogerska izguba pravic je bila še tako mlada in česka tako stara; poslednjo je zarastel mah, prva je še zvonéla po ušesih poslu-šalcem. Ogerski se ni odpustila samo kazen, — ne, ne, izroČilo se jej je krmilo državno; proglasilo se je ma-gjarsko pleme izvoljenim ljudstvom in ob enem se je strogo držal ukaz, kateri je silil Cehe v državni zbor. Ogri so smeli moliti svoje narodne bogove, a Cehi bi imeli ležati na kolenih pred cislajtanskim konstitucijo-nalizmom. Erdeljsko so zvabili z láskanjem in oblju-bami v dunajsko zborovanje, da se je leto poznejše iz-ročila ogerskemu posilstvu. Politika ne pozna tište moralne čistosti, kateri ra-bijo nesveti pripomočki v dosego svetih namenov, in morebiti bi imeli menj pravice grajati, ako bi nas mogel doseženi namen osvedočiti o dobrosti upotrebljanih pri-pomočkov. A kaj se je doseglo po ovinkih in po glad-kih potih, po katerih so hodili svétniki vladarjevi V Iz-ródek, kateri nima vrstnika, — zmes ustavnih razmer, tujcu popolnem nerazumnih, — okóren, neraben, slabo delujoč ustavni mehanizem, a katerim ni moči biti zadovoljni nijedni deželi, nijedni národnosti, nijednemu domoljubu, niti ne vladarju in državi. Du ali zem utegne ugoden biti kaki državi tretje vrste, katera živi politično zá se, oddaljena od svetovne borbe. Prav lahko umejemo, da Norvegska in Švedska o tem nicesar ne pogrešate ; slabše se uže godi malo oddal jenejši Danski, kateri ni bilo moči shajati s holstajn-skim ministerstvom* Al, ako ste, kakor v Avstriji, obé državni polovici v ravnotežji, in more ena moč drugo prevladati, tu ni misliti o napredku, osobito ne, ce se javljajo močí delavnosti v nasprotnih si mérilih. Naj se nam ne govori o onem dualizmu, ki je pred marcem leta 1848. med Avstrijo in Ogersko bolj v besedi kraljeval kakor dejanaki, kajti faktum je, da je izginila vsaka samouprava Avstrije in ^ogerska ustava onega časa pospeševala voljo vladarjevo. Še le leto 1848. je predrugačilo vseto, in leta 1867. se je stvarila nova ogerska pogodba. Ta dualizem z dvema državnima zboroma, dvema po8lanskima in d vem a gosposkima zbornicama, dvema delegacijama in tremi ministerstvi — vse to je paô spa ka pravega konstitucijonalizma. V takih razmerah ni bilo druzega storiti, kot pod plaščem ustavnih naprav na videz ustavno, v resnici pa abaolutistično vladati ali pa celó ne vladati. Zaradi tega vidimo, da ima avstrijski konstitucijonalizem v sistemi napak brez konca in kraja, a njega dobrih svojstev iščemo brez vspeha. Bolj ko v drugih državah je zato tudi vlada obeh državnih polovic prisiljena, da se ozira na dobro voljo, pa tudi na slabe strasti ljudskih zastopnikov; ona tedaj nesme prestrogo postopati s spačenostjo, marveč jej mora prizanašati; se ve da vsemu temu bi se vlada enotno narodne države odločno protivila. Podučne stvari. Vodilo za državne volitve. Po šestletni dobi je bil 17. maja t. 1. dunajski državni zbor sklenjen in kmalo bodemo imeli nove volitve. Prej so državne poslance volili deželni zbori, pa dosedaj vladajoča stranka je pred šestimi leti dežel-nim zborom to pravico vzela in vpeljala tako imenovane neposredne volitve, to so take volitve, pri katerih tudi državne poslance volijo volilci na deželi sami, kakor deželne poslance. Vsake volitve so važne in imenitne, zlasti pa volitve za državni zbor. One dajejo državljanom naj-lepšo in najimenitnejšo pravico, namreč pravico pretresati in dolocevati postave, ki bodejo v pri-hodnje morebiti veljale za veliko veliko let. Ako so te postave dobre in koriatne, bodo one, ki k njim pripo-morejo, blagrovali njihovi potomci; če so pa slabe, se bodo nad njimi še hudovali, ko bodo njihove kosti že zdavno v hladni zemlji trohnele. Iz tega pa sledi, da ima vsak državljan tudi sveto dolžnost si po svoji moči prizadevati za dobre in ko-ristne postave, kar se godi ravno 8 tem, da po svoji moci pripomore k izvolitvi poštenih in zanesljivih po-slancev. Nihče naj se toraj na druge ne zanaša, čes, da bodo že oni tudi brez njega vse opravili. Res bodo opravili, in morda jim bo še prav ljubo, da bodo oni vse opravili, pa kako bodo opravili? Kakor bo njim najbolje kazalo, ne pa Vam, kakor se bo njim prav zdelo, ne pa kakor bi za splošne koristi najbolje bilo. Poglejte le nasprotnike, in vzemite si jih v zgled. No-beno še tako nujno delo, nobena sitnost, nobenašetako dolga pot, nobena zamera jih ne zadržuje, da bi ne prišli volit in da bi ne akušali izbrati svojih privržen-cev. Zakaj bi se toraj Vam zdelo vse prevec, vse zo-prno, vse malenkostno, ko vendar gre za Vaše najime-nitnejše koristi, za Vaše najsvetejáe stvari, za Vaš denar, za Vaše blagostanje, za gospodarski napredek itd., kar je vse odvisno od tega, ali boate pri volitvah iz-brali poštene in zanesljive možé, ki Vaše težave in bremena poznajo, ter imajo tudi srce in pogum se za Vas potegovati. Jako napačno bi pa bilo še le takrat misliti na vo~ litve, ko je treba iti že na volišče. Ze pred volit" vami je treba poskrbeti mnogo reci, od katerih je odvisen srečen vspeh in izid volitev. In ravno na vse to Vas hočemo s temi vraticami opomniti. v m jj 3 I i- i « I j 1. Že zdaj naj se vvsakemimenitnejšem kraju in v vsaki občini kak vnet domorodec poprime volitvenih zade v. Kjer ga ni rnoža, ki bi se za volitve zanimal, tam se navadno prav nič ne storí. Možje, katerim je za domačo reč kaj mar, naj tedaj ne čakajo, da jih bo še le kak vnanji odbor iz spanja zbudil, ampak eden domaćih naj sam reč v roko vzame, naj stopi na čelo in naj zbere veljavnejše možé, ki naj se potem zastran volitev med seboj dogo-voré, zlasti pa skrbé, da se bodo vse priprave za volitve vršile natančno in postavno. Ti možje naj stopijo potem v z vezo z glavnim narodnim volilnim odborom, ki se je po razpisanih volitvah uže osnoval v Ljubljani, in naj mu nemudoma naznanijo vsako zapreko, vsak pomislik, vsako željo, da se vse potrebno o pravém času pri merodajnih krogih uravná. 2. Ti možjé ali občinski volilni odseki naj bodo zlasti gledali nato, da se bodo volilni imeniki prav sostavili, da ne bode noben volilec naše stranke izpu- 174 f ki ima volilno pravico, in noben sčen vpÍ8an, ki volilne pravice nima ki morajo biti na pod lag protnik ne Te volilne imenike Predsednik tu opomni, da ne more dopustit sum ničenja tako poštenega člověka, kakor je Burgar po lit po abecednem redu sostavij • Wiixuo lujcuiacj UlUCUjtt ttt&U puotCJLICgi* UlUYC&a, tS. dnjih občinskih v o- vsem, kar je do zdaj znano o njem lin kmečkib občinab, vredujejo po me8tih > trgih P En tak volilen imenik mora župan v svoji bčinsk P ali ampak Dr, Grabar odgovori, da noče nikogar natolcevati omajati verjetnost Burgarjeve izpovedi t Na celih to gre še dalje in reČe, da je dosedanja poštenost Bur m dni razgrniti, da ga vsakdo lahko garjeva utegnila biti le hlinenje ia da je morda čakal da le prilike, da si pridobivši polno zaupanje goapodarja pregleda, in ob enem mora javno v občini oklicati more vsakdo volilen imenik pregledati in v 03mih dneb, o ugodni priliki si prisvoji véči zneaek. Vsaj njem ki se štejejo od dne razglašenja 9 svoj ugovore nazna- zagovorniku niti Enakošen spis voiilnega imenika pa mora župan stari Burg ne bo nihče vzel prepričanj y da je izročiti c. kr. okraj ne mu glavar st y ki skril denar, potem pa se sam nalašč poško ima raz- sojevati o ugovorih zoper volilne imenike. Ugo ; da doval, da bi odvrnil krivdo od sebe Pi je kdo vpiean , ki nima volilne pravice, ali kdo izpu teh besedah vstane Burg in • • ičeiQ ki pa ima volilno pravico, sme delati CU , IV í Utt 1 LU C* * Viilii V LSiMWOVS , OUIV lec dotične občine, in jih izroči žup k spod doktor, kdor si kaj tacega upa izreči zaupije: „ u vo- y ki jih mora poznej „Tibo, tiho" v se meli ga pomiri predsednik > ,saj boste v treh dneh odposlati okrajnemu glavarstvu ali tišti po- gospod zagovornik priliko pritožiti se zoper to. Vam pa,, a se obrne proti dr. Grabarj litični gosposki, kateri je deželni predsednik izročil raz- „prepovem vsake napade na priče in če boste govoril sodbo o takih ugovorib. Ako kdo z razsodbo okrajnega v tej obliki naprej, vam bom odtegnil besedo." glavarja ni zadovoljen, se sme v treh dneh pri- „Zagovorniku mora biti dana popolna svoboda go tožiti ali vložiti rekurs pri deželnem predsedniku, čegar razsodba je vselej konečno velj ugovore se okrajni gl Na p oz n ej vorjenj << opomni zagovornik, in jaz zapazim , da mu vecina porotnikov prikima o tem ometava se ne sme več ozirati in mora druge dokaze in izreče po nekako posebno govorniško volilni imenik 24 ur pred volitvijo uradno in konečno zasukanem stavku svoje prepričanje, da Franka nikakor uravnan biti in se potem ne sme več spreminjati Volilni imenik velikih posestnikov delà deželni pred ne bodo obsodili In res! Dve tretjini porotnikov je izreklo, da Frank 8ednik , ki sprejema in razsojuje tudi vse pritožbe in ni kriv napada in ropa ia sodnija ga je morala spoznati ugovore za nekrivega. (Dalje prihodnjič.) Zabavno berilo. sodnijskega življenja. Po spominu starega skušenega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. Iskren zagovornik. (Dalje.) Za drž. pravdnikom se oglasi zagovornik zatoženčev Naši dopisi. Ljubljane. Delovanje za nove volitve po slancev v državni zbor stoji zdaj v prvi vrsti politič nega delovanja, vse drugo je začasno manjše po y dr. Grabar. Najp in pravi, da si v membe. Koseskega poziv Slovencem: Gani se ! komur je mar zahvala prihodnjega časa Gani se! kogar je sram zasmehovanja rodu! to je parola zdaj rodoljubom po vseh okrajnah slovenou V6.00i ^uruium^v^cu^v, skib. Juter imajo slovenski deželni poslanci štajarski pusti v hvalo instituta porotnikov in nekateri drugi odličniši narodnjaki shod v Mari- posebno srečo šteje, da more danes go- boru, da se posvetujejo o volilnem postopanji; na voriti pred tako inteligentními možaki, kakoršne pred Goriškem je uže začelo v ta cilj delovati politiško gabo Vidi TPri - nrari - mn afnri rlanoanin 7a a amA nlnA QU^nit Ir n ma X Ir ! CUn^nA! ma A + To na sebi lahko pravi veka alogo se laj mu stori današnjo že samo društvo Sloga* koroski Slovenci so menda tudi y y ki se mu zdi tako nedolžen, kakor vsak izmed porotnikov. Potem se spusti v kritiko dokazov ker zagovarjati ima čio- uže določili (vsaj enajsta ura bije!) v Celovci ali na kakem drugem primernem kraj i, da se sestavi voiilni yy Prva m ajtežja priča zoper mojega klijenta pravi je služabnik Burg odbor nost ) << da je na Tržaškem vzela marljiva yy Edi pové zega pada, bi današnje obravnave celó ne bilo. Ali kaj volilno akcijo v svoje roke, ni dvomiti. Za Kran j-e bi ga ta ne dolžil sko se je osnoval naredni centralni volilni odbor v Ljub- hnil dru ljani želi Da ga je Frank po stopnicah Da bi mu bil vzel tudi denar, tega trditi bodo združeni delovali za srečni izid toliko važnih vo- , kar naznanja razglas na drugem mestu, in po de-snujejo se po njegovem pozivu pododbori, ki ee starému možu vendar ustavlj vest Teg toraj moj litev. Glavni razloček med prejšnjimi in sedanjimi klijent tudi tožen ne more biti. Je pa trditev Burgar- volitvami, kakor se nam — to zagotavlja tudi dopis iz jeva verjetna? Premisiite, gospoda belem dnevu v sredi mesta y ■ y v veži, skoz katero hodi vsako minuto, Prage) poroča iz Dunaja iz zanesljivega vira y vsako sekundo po več ljudi, na dan po več sto, ki tedaj grofa Taaffe-a ukaz stroge neutralitete ne more biti nikdar prav prazna, bi ne bil napada nihče jim je oštro prepovedano agitirati .1« ta, da je cesarskim uradnikom došel od ministra HHMHHHM^^H^^^H^B da tako y to je y za videl Je lotiti Člověka to verjetno? Na takem očitnem kraj se uže fcacega Rinaldo - Rinaldi r drznosti treba. Ali je pa moj klijent ga t pre- poglejte imenovano „ustavoverno (nemčursko) stranko" in če se kak tak prestopek onega ukaza tù in tam zapazi, naj se pritožba vloží c. kr. deželnemu predsed- ». JW p »■* J tVy r^O J Y » M » « * . ** gj. jLy G o v u LU nue*. x/aijQ je ucAciui uuuui uiiti un , ua ka volilcev princip đveh tretjin volilcev, se Aoton Pavčid v učiteljski službi Da ljudski šoli v U* p i s n i k t m energično lotijo svoje naloge. (Iz seje deželnega odbora 21. maja.) šolski svèt je deželni odbor izvolil deželnega odbornika da Deschmana. Dalje je deželni odbor pritrdil a ne dveh tretjin davk ) župani in okraj ni glavarji bili naredili kakor so zadojič nekateri Šent-Janžu definitivno potrdi, in da se pomočnemu uči- tem smislu telju Jožefu Ramrotu na ljudski šoli v Postojni daje naj gotovo naši narodni prijatelji volilni zapisnik povsod 360 gold, remuneracije na leto. pregledajo in rekiamirajo, pa če se jim ne ustreže, hitro — V glavni skupščini ,tft jr O hitro glavni skupščini „Matice hrvatske" 22. dne tudi kurirajo do deželnega predsednika, pa ob enem t. m. je bil dr. Jan. Bleiweis na predlog predsednika viso pritožbo m poročajo, da bomo poskrbeli > če treba se Pri klamacijah zoper volilne za- hrvatske. pl. Kukuljeviča imenovan za častnega uda Matice piske v mestih in trgih pak prosimo, da naši narodni (Kranjska notarijatska zbornica) je v svojem prijatelji povsod rekiamirajo tudi vštevanje tretjinske zadnjem obcnem zboru si zopet izvolila za predsednika doklade k direktnim davkom. Tudi to je zakonito gosp. dr. Jerneja Zupanca, za podpredsednika gosp in pravo stališče. Dozdaj v nekaterih krajih okrajni Vil. Ribiča, glavarji drugi doklad niso šteli direktnim davkom > L. zdaj jo bodo to morali povsod, kakor smo iz pa dr. St einer ja. za ude zbornice pa notarje gospode : , J. Trille r j a in Svetca, dr. R u dež a, J. Arka pa; ______jljivega vira slišali; ko bi je kje ne vštevali reklamirajte! Pazite, narodni možje, varujte svoj > VlCe. va uu pia v g ULI v>aou , t« j. j/iuvuj iu mi« » ««« uuuv« wuop. u at u. u u t a c* , v u vaj c» umavu a, jw v i gledate na reklamacije, dobomo po mestih in trgih nem govoru razložil precej ugodni stan tega društva » Ce ob pravem času t precej in brzo pra povsod (Obrtnijsko-pomočno društvo) je 18. dne t. m. svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 40 udov. Gosp. Jan. Horak, vodja društva, je v začet- imelo i mnogo več narodnih volilcev in zmaga je potem gotova, katero uže mnogo let deluja na korist malim obrtnikom tembolj ker, kakor smo gori rekli, ura ne bodo smeli. dniki pritiskati in se je zadaji čas imelo tudi boriti z davkovsko go spósko zarad plačila dohodninskega davka. Med drugim Horak, da pomoćno društvo plačuje kakor Kakošne Čence plavajo po mlakah nemčurskih omenja gosp časnikov o naših kandidatih, smo uže zadnji pot ome- poprej po 5°/0 od sto, memo tega, ko kranjska hranilnica nili ? danes nam bâcher Zeitung u treba omeniti, da celó uradna f> Lai iz » Triester Zeitung ne daje vec ko 4V2 gold, obresti od sto. Iz račun- ponatisnile pod naslovom fur den Reichsrath «Vf* m i s 1 j a ste uni teden skega sklepa za 1. 1878. je razvidno , da je štelo dru- Slovenische Kandidaten štvo 358 udov, kateri so na svoje deleže vplačali 60.050 in gib imen bodočih državnih slovenskih kandidat sestavo gold. 63 kr. Na 3166 mecjic se je posodilo 476.875 gld. Na Reservni zaklad znaša 14.095 gld. 75 kr. to rečemo: Slovenska narodna stranka kandidatov še ni revizijskega odseka gosp. Regali poroča 9 da postavila, ua, um laoguvuia do u lij i u pi > u«to * ker prej je treba druge reci še dognati. Uradni list gosp. Drašler pa se ob koncu zbora v imenu društva s kranjski torej, ki izbaja „brez šternplja", ki se redi in toplo besedo zahvaljuje za veliki trud, 8 katerim se uže da niti razgovora še o njih pri nas ni bilo, zijski odsek račun pregledal in našel vse v redu list Načelnik je revi- pa8e tudi iz slovenskih rubeženskih krajcarjev in ki do- mnogo let gosp. Horak žrtvuje društvu. Kako skrbno je zopet zadnjo pot daj ni nikdar imel toliko objektivnosti do nas Sloven cev da bil nase o^v, u« ui uii uaou oficijelno in javno postavljuu« ««ov, .^uju^jgu^ uiwuuv slovenske kandidate po imenih priobčil, ta nemški list škega plemena na Štajarskem priča nam v časniku Seunig za našo kmetijsko družbo izbiral najlepša goveda muri- Ijubljanski naj tudi zdaj molči, in naj ne ponatiskuj pustolovskih novinarskih kombinacij. To vsaj zahteva ..der An stand eines Amtsblattes' yj Grazer Volksblatt" dopis iz Smarja v muriški dolini drugim pravi t da je Seunigu ob Tudi t volilnih zadevah Slov Nar SO << imeli uže svoj shod o (Miirzthal), ki med veljalo od gosp. Jožefa Strohmeyerja, lastnika pivarne v Kapfenbergu j kupiti leto in 8 me8ecev Btarega j 1Z- poroca o njem tako vrstno lepega junca za 202 gold. Družba kmetijska je „Kranjski nemškutarji so imeli predsinočnem v ljub- to lepo živinče na zadnji dražbi v Ljubljani prodala ljanski kazini svoj zbor konstitucijonalnega društva, da grajščaku v Taričnivasí (Rukenstein) na Notranj-govorili o prihodnjih državnih volitvah. Sila malo jih skem za 156 gold., kar je našim živinorejcem dokaz, > P ) c. kr kako po ceni dobivajo z državno subvencijo kupljena žlabna goveda. Zopet obžaluje mati Slovenija zgubo vrlega sina iiUUi OiltjHll. U O Ut lUIObCl Div U X ACIUQ U O U U u v u i- --K ^ V \J vanm IV/ U4«Vi U1U1VUI « / f J r /"v kakor trpelo, da bi uradniki agitirali enostransko. svojega čislanega pisatelja gosp. Josipa Ogrinca je bilo prišlo njih prisilj tudi elisaii ker posel ministerst meščanje se ne brigaj dniki pa so baj< T a a ffe ne bod za uže ni- > Vendar je bil jeden gotov v kazini, f in še Kaltenegg 7 tudi ta večer profesorja na gimnaziji v Vinkovcih. Umri je 13. dne celó zopet na čalu vse nemške ag t. m., še 26 let star. tacij } ker se je Dež m za nekov njegov govor o svojem „delovanj u hvali l in upanje izrazil, da bode deželo zastopalo (Troje zdravih telet) je sto rila krava posestaika Kušlena v Loki šentjerneiske fare na Dolenjskem. Te- nemčursko ustavoverstvo še dalj Razen Kalteneggerja je nekaj rekel samo še g. dr. Schaf- je zeló redka prikazen. fer. lički, čeravno nekoliko drobni, so zdravi in veseli. To več. a dr. Schrey je predsedoval. Druzih ni bilo dosti (V Postojno.) Kakor vsako leto? vozi se tudi Dežmanovem govoru izpregovorimo obširneje, letos posebni vlak ob biakoštnih praznikih v Postojno > 176 kjer bode slavna tamošnja jama razsvitljena z 20.000 to poročilo prinaša, pravi plameni. Vožnja je na polovico znižana. y da se utegniia rabiti tudi u dosel Novičar iz domaćih tujih dezel. Dunaj a. 24. dne t. m. je vladna „Wien. Ztg." proglasila cesarski patent, s katerim se zbornica poslancev državnega zbora razpušča in se imajo nemu-doma pripraviti in izvršiti nove volitve. Vsled tega ukaza prislovica: „quod licet Jovi, non licet bovi. — Boigarski knez, princ Batten ber g, je 23. dne t. m. na Dunaj , kjer ga je naselbina ondi bi-vajočih Bolgarov po deputaciji na kolodvoru z navdu-šenim govorom pozdravila. Ker knez ni zmožen bol-garskega (slovenskega) jezika, je bil nagovor in odgo- vor naja nemški. Drugi dan ga je sprejel cesar. e potoval knez v Berolin. Česko. Iz Prage. Du Časnik ,,Ceh" iz gotovega bodo volitve se pričele v nekaterih deželab uže 24. dne vira poroča, da je pražka vlada po nalogu minister3tva julija. t. m. in vse končane pišejo „Polit. Fragm. kovali od ministra Taaffe-a » Odkritosrčno govoriti notranjih uprav razposlala tajno okrožnico vsem okraj- nismo take naglice priča- vsaj nismo mislili da nim glavarstvom na Českem z ozirom na to, kako se imajo uradaiki obnašati o prihodnjih volitvah za državni zbor. Ta okrožnica veleva politiškim z žetvijo in kosnjo delà na kupe. Kmetje uže tako uradom neutralnost, to je, da ne delajo nika- niso preveč vneti za volitve; če pa so z delom na polji kega pritiska na volilce pri volitvah. Iz istega liv • V V 1 I • ! i • Uf # _4ř # • 1 # i^N 1 Ê s 1 I • 1 i • ê I i • . t se bodo volitve vršile v času, ko ima ljudstvo na deželi preobloženi, se je se vece malomarno8ti bati. Mi ne vi vira javlja se „Cehu", da pri prihodnjih volitvah za dr dimo nikakoršnega pravega vzroka za tako naglico. Ce žavni zbor ne bodo v čeških volilnih okrajih po služ-novi minister notranjih oprav uže komaj čaka, skušati benem nalogu kandidirali tako imenovani „ustavoverni" svojo vladno moč in videti novi obraz zbornice poslan- kandidatje, in da je na voljo stavljeno vsem cesarskim cev, bojimo se, da ne bi se hudo zmotil, ako ima res v^. , , m« uu „4 »v> ««^v, «»v .~v, uradnikom in drugim odvisnim osobám, kakor učiteljem, še resno voljo, večino v zbornici vzeti pseudo-libera- da smejo slobodno glasovati kakor jim drago (tedaj tudi lizmu, ki je dozdaj tam gospodoval, in pa pripomoči, v ustavovernem smislu?). da večino doseže državnopravna stranka." Iz Trsta. Dr. Bazzoni je za župana potrjen Presvitli naš cesar je kupil od hčere Vuka Ka- čeravno so ofieiozni časniki, ko je izvoljen bil r 9 ■ ■ i ■■ . i 11 m mě m mm. vpp iiitrdiii radžiča 400 iztisov Vukovega ljudskega izdanja starega da vlada ne bode Nj. veličanstvu ïiasvetovaia potrjenja, in novega zakona in ga daroval bosenskim ljud- ker je Bazzoni še odločnejši progresista od dr. An skim šolam. Polovica pa s ciriiico. geli-a. Kmalu pa smo iz Dunaja slišali, da ministra Zanimiva novica o magjarski vladi je došla Štremayer in Pretis se ne protivita potrjeoju, ces, Baz- nam iz Frankfurta. Ondi namreč opazujejo uže neko* zoni ni liko tako .uaxu^», v^^v.« uť«««jvjv ui icicvw „kompromitiran" kot Angeli. Namestnik vaoc*, da se nenavadno zeló iščejo akcije avstro- Pino je šel na Dunaj in vladi priporočal, daje bolje ogerske narodne banke. Pa kdo je kupee teh akcij? potrditi Bazzoni-a, kakor nastaviti cesarskega komi- Nihče drug, ko ogerska vlada sama! Magjarska sarja, kajti to bilo bi podobno izjemnemu stanju, ki bi casa vlada, pravijo, je prepričana, da to zahtevajo interesi položaj v Trstu še nevarniši naredil. magjarski zato, da ostane njej odločenvpliv ne Bosna. Iz Sarajeva. tukajšnji vládni tis samo na ravnateljstvo banke, temuč tudi v zboru del- kami se nahaja osobje vsakovrstnih narodov in vér ničarjev. Pravijo, da to novo sredstvo za veljavo ma- Cehi, 1 Kranjec, 3 Doljno-avstrijanci (vsi ti katoliki}. gjarsko se je novi finančni minister Szapary naučil od iz Rumelije 1 (turk), iz pašalika Sarajevskega 14 (tur- praktičnih Augležev, ki so ob svojem času pokupili veliko število akcij suezkega prokopa. — „Obzor", ki kov 9, katolikov 4, Grk 1) ) iz pašalika Novopozarskega 1. Zraven teh so tu 1 Rus, 1 Prus in 1 Dalmatinec. Volitve poslancev za državni zbor dunajski so napo- liberalizem, ki dandanes svobodo in napredek pred vedane! Kmetske naše občme volijo 24. junija, mesta vsem drugim v tem išče, da zatira verske in národně in trgi 30. junija, ljubljanska kupčijska zbornica julija in velikoposestvo Komaj julija. mesec dni in treba bode našim možém ) ki imajo volilno pravico, stopiti na volišče. Odveč bilo svetinje naroda slovenskega ! Da pa se kakor drugej, vsestransko vredi tudi pri nas na Kranjskem volitvena akcija, osnoval se je v Ljubljani centralni narodni volilni odbor, obatoječ w i i • « i v v • • i t A iz obširno razkladati, kako neiz- mož, katerim je narod naš že zaupanje izkazal s tem J i»« t^ift t m « «A 1 • 1 % # t ? merno važne so ravno te volitve, po katerih gre pred da jih je volil v deželni zbor kranjski ali za odbornike vsem za to, da se prihodnjemu državnemu zboru pre- v mestni odbor ljubljanski, m še nekaterih druzih spo drugači ona večina, ki je zadnjih 6 let gospodovala na Dunaji. Zdaj ; luuuijuui ; j^i^v a I1W 1 1 W *l II . . 1 re8nica: „Tako, kakor dozdaj, ne more več dalje Da se izpolnejo te besede Njegovega Veličanstva, —-------- ------o- ----o--------------- ------ bodo vsi lojalni državljani avstrijski zastavili vso svojo moč naznanjali Vam bodo, dragi rojaki, poznejši oklici odbo l# J 9 J mm w » 1 f V • t • Kar bode še družena v dosego srečnih volitev treba 9 v to, da naša, to je državnopravna stranka, zmaga rovi in pa naši narodni časniki. priliko, razodeti prihodnjemu državnemu zboru, da tudi Slovenci hočemo v prihodnjih volitvah in si tako nakloni In tako delo, da ) rodoljubi, iskreno in z združeno močjo na ustavo in da še prav iskreno hrepenimo po ustavi, ali po ustavi taki, ki je pravična vsem narodom habsbur- zmaga dobra naša in pravična stvar! Ljubljani 26. maja 1879. Za národoi centralni volilni odbor: ške monarhije in da tudi mi Slovenci se poganjamo za svobodo, a za svobodo pravo in ne za óni laži- Dr. Jan. Bleiweis odbora predsednik. 9 Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikoT v Ljubljani.