URN_NBN_SI_DOC-WWCLMIXQ

Accademie e biblioteche d’Italia. Roma, 41(1973). Tematika lanskega letnika itali­ janske bibliotekarske revije je v pretežni meri zgodovinska, celo li­ terarno zgodovinska. Obsežen je prispevek A. Serraia z naslovom Zgodovina knjižnice kot razvoj ne­ ke ideje in nekega sistema, članek, ki opisuje nastanek in usodo po­ membnejših knjižnic od egipčan­ skih dalje; snov, ki jo poznamo pri nas v natančnejši obdelavi izpod peresa prof. Bohinca. Velika veči­ na ostalih člankov je s področja li­ terarne zgodovine, ki pa se seveda na ta ali oni način navezujejo na knjigo ali knjižnice: Bibliografski zapis o cirilskih tiskih iz 16. stol. v Marciani, Knjižnica G. Carduccija, V. Alfieri kot navdihovalec itali­ janskega Risorgimenta, Dante iz tiskarne v Mantovi, Odmevi A. Manzonija, Knjige in knjiga v Pro­ ustovem delu V iskanju izgublje­ nega časa. Nas bi morda najbolj zanimal članek s področja sociologije kul­ ture Tullia Bulgarellija Le biblio­ teche e la rivoluzione del terziario, torej vloga knjižnic v revoluciji na področju terciarnih dejavnosti (področje kulture in raziskovanj). Ob osnovnih institucijah, ki služijo pospeševanju kulture, kot so šole, muzeji in knjižnice, nastaja vrsta društev, gibanj in vzpodbud, po vsebini in ideološki obarvanosti ce­ lo različnih in nasprotnih, ki pa vse težijo k enemu cilju: zahtevajo aktivno in avtonomno vloge sveta kulture ob tradicionalnih avtorita­ tivnih strukturah, pa naj so to poli­ tične, ekonomske, administrativne ali socialne. To gibanje zajema različna področja, od vzgoje do ekologije, od ženske emancipacije Knjižnica 18(1974)1-2 109