CEUE, 15. FEBRUARJA 1968 - LETO XXII. ŠTEV, 6 - CENA 60 PAR (SD) GLASILO SOriALISTirNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA »METKA« JUTRI, POJUTRIŠNJEM ... Usmeritev na oplemenitena blaga • KAKŠNE SO REALNE MOŽNOSTI ZA BODOČO EKSISTENCO CELJSKE TEKSTILNE TOVARNE »METKA«? « 5,500.000 KVADRATNIH METROV BLAGA, TODA KAKŠNEGA? • DRUGAČNA ORGANIZACIJA V TKALNICI IN NOVA OPLEMENITILNICA. • S »PRAZNIM ŽEPOM« PO 450 MILIJONOV STARIH DINARJEV. — Tema o »štrajku« v tekstil­ ni tovarni »Metka« v Celju je še vroča. Časopisi so pi­ sali o tem in v zvezi s tem tudi o vzrokih; o informira­ nosti kolektiva, o nizkih do­ hodkih, vsekakor prenizkih, da bi lahko ljudje v seda­ njem času s tako plačo v redu shajali. Sicer pa ta »prekinitev dela« ni bila to­ krat prvič. Za razmere v »Me­ tki«, za njen odsev na trži­ šču in nizke akumulativnosti se niso mogli izkopati vsa leta sem, pa naj so ljudje Se tako pridno delali. »Oseb­ na izkaznica« Metke je da­ nes takale: 729 zaposlenih, večinoma pridnih ljudi, 3 mi­ lijarde 100 milijonov realiza­ cije v letu 1967., 702 milijona starih dinarjev, seve, dohod ka, ki je šel ves za plače ter prispevke iz skladov, 0,0 S dinarjev! Cista resnica V minulem letu so znašali po­ vprečni osebni dohodki za­ poslenih 59.000 starih dinar­ jev. Pod vse to sledi debela črta O bodoči orientacij; »Me­ tke« ni stekla beseda šele po nedavnih dogodkih in le­ ti navsezadnje tudi niso po­ vod za pričujoči zapis Zna pa biti res, da je malce brez- izgledna situacija za kanček vplivala na odločitve glede bodočega koraka. Vedeti nam­ reč velja, da pri sedanji ceni MetKmih izdelkov predsta^vlja surovina 70 odstotkov vred­ nosti blaga m da tako raz­ merje v vrednosti vnaprej ni vzdržljivo. »Metka« bo tudi v prihod­ nje, seveda v različnem med­ sebojnem razmerju, proizva­ jala blago za posteljnino, in- lete, teznične tkanine, pope- line, modni žakard in robce. Letošnji proizvodni program je zatavljen za 12,5 odstot­ ka višje kot je znašala fi­ nančna realizacija v minu­ lem letu. Toda to samo po sebi še ne izpričuje nekaterih premikov, ki bodo letos stor­ jeni v tej tekstilni delovni organizaciji. Predvsem nameravajo letos opraviti korenite spremembe v obeh tkalnicah - v A in B. Tu gre za izločitev 58 sta- tev, skratka za odstranitev nerentabilnih strojev V tkal­ nici B bodo s tipizacijo 80 strojev in drugačno razme­ stitvijo dosegli lažji dostop za montažo valjev in boljše komuniciranje S tipizacijo strojev bodo že v marcu ustvarili pogoje da bo lahko namesto 4 statev 1 zaposlen delal na 6 statvah Prihranek bo dosežen tudi pn utenzili- *]ah tn kar je najvažnejše, ti­ pizacija bo prispevala h kon-. stantnejši kakovosti in poo»?i nitvi proizvodnje. Polovico strojev v B tkalnici so že na­ mestili po novem. Precej koristnih sprememb je na vidiku tudi v A tkal­ nici, kjer bodo odpravili transmisijski pogon! (da, tu­ di take stroje še imajo v celjski »Metki«), s čemer bo precej prihranjenega na po­ rabi električne energije, stro­ ji bodo lahko delali hitreje m poaobno. V tej tkahiici bodo letos uredili tudi pri- pravljalnico — previjalnico votka. Tako v B kot v A tkalnici bo z novo organiza­ cijo dela in drugimi spre­ membami doseženo bolj smotrno komuniciranje blaga m surovin. Torej gre za od­ pravo nekaterih pomembnih tehnoloških nesmotrov. Nedvomno najpomembnejši korak v zadnjem desetletju bo storila »Metka« letos ob podpori celjske občine z no­ vo investicijo v oplemenitil- nico. Dobesedno s praznim žepom gredo v investicijo, vredno 4.=>0 milijonov starih dinarjev ki pa bo z gotovo­ stjo ustvarila pogoje za od­ plačilo dolga in kar je za eksistenco podjetja najpo­ membnejše — omogočila bo proizvodnjo vrednejšega bla­ ga za tržišče. Zaradi bolj oplemenitenih tkanin se bo njih vrednost povečala od sedanje cene 640 starih di­ narjev za kvadratni meter na 760 starih dinarjev za kva­ dratni meter. Finančni efekt podjetja se bo po tej nalož­ bi povečal za 258 odstotkov. Aranžman za novo opleme- nitilnico bo zaključen v mar­ cu, v zadnji tretjini leta pa bodo dobavljeni stroji in na­ prave za oplemenitilnico. In­ vesticija bo, kot smo zapisa­ li v uvodu, veljala s carino vred in odkupom deviz 450 milijonov starih dinarjev. Sem je vštetih tudi 15 mili­ jonov S din, kolikor bo ve­ ljala preureditev prostorov, kamor bodo namestili ople­ menitilnico — majhno sonce v pravem pomenu besede za »Metko«. Plemeniteje obedelane in apretirane tkanine se ne bo­ jijo prodati. Praktično s pro­ dajo tudi sedaj ni kakih hu­ dih težav, le da pri sedanji (Nadaljevanje na 8. strani) ZIMSKI POČITEK ZA HMELJEVKE IN MODER- NEJŠI ŽIČNI NASAD. OBA POČIVATA, SAMO NE DOLGO. KMALU BODO ZGINILE PIRAMIDE IN TUDI MED ŽIČNE NASADE SE BODO SKORAJ ZARILI TRAKTORJI. DO TAKRAT PA JE ZIMSKA PODOBA SAVINJSKE DOLINE ŠE TAKŠNA... (FOTO: M. BOŽIČ) Za enotno šolsko politiko Celjski klub poslancev o aktualnih problemih Zadnja seja celjskega kluba poslancev je bila po­ svečena predvsem vprašanjem v zvezi s financiranjem občinskih potreb oziroma preučevanju tistih zadev, ki so še pred zasedanjem republiške skupščine in spreje­ manjem proračuna zaslužile posebno obravnavo. Raz­ prave v okviru občinskih skupščin so namreč opozori­ le, da mnogih problemov tudi republiški predpisi ne rešujejo. Gre zlasti za srednje šolstvo, obdavčitev skla­ dov skupne porabe, komunalne takse, financiranje pra­ vosodnih ustanov itd. V zvezi s financiranjem srednjega šolstva so po­ slanci menili, da bi morali uresničiti dogovor, star že več let, po katerem naj bi to področje uredili enotno in v okviru republiške izobraževalne skupnosti. Skup­ ščinsko gradivo in zadnji predlogi so očitno pokazali, da bi iz teh virov financirali le strokovno šolstvo, pri čemer ni povsem znano, katero. Tako ostaja celjsko srednje šolstvo še naprej nerešeno, saj bi morali iz strokovnega šolstva izključiti gimnazijo kakor učitelji­ šče, ekonomsko srednjo šolo itd. Edina in najboljša rešitev bi bila tista, ki bi izhajala iz enotne slovenske šolske politike. V razpravi, ki se je nanašala na obdavčitev skladov skupne porabe, je večina poslancev menila, da pomeni takšen ukrep zmanjšanje teh sredstev oziroma bojazen, da ta sredstva sploh usahnejo, hkrati pa tudi nezaup­ nico samoupravnim organom, zaradi česar se z njim ni mogoče strinjati. Zato po mnenju poslancev teh skladov naj ne bi obdavčili, saj so doslej iz teh virov financirali mnoge potrebe družbenih služb. Prav tako naj bi po mnenju poslancev občinske takse spremenili v ustrezne davčne instrumente, kajt> za zdaj pri nas še ni ustrezne politike za tovrstne davščine. Poslanci so grajali dejstvo, da za študij skupščin­ skega gradiva še vedno ni dovolj časa, saj ga dobi­ vajo le kratko pred sejami in ga zato ne morejo teme­ ljiteje preučiti in realno oceniti. Celjski klub poslancev bo v prihodnjih mesecih ob­ ravnaval še nekatera sistemska vprašanja. dhr Praznik konjiške občine v ponedeljek so občani konjiške občine praznovali svoj občinski praznik. Ta dan so pred leti izbra'i zato, ker želijo z njim pftčastiti spomin stotih straniških žr­ tev, ki jim je okupator utrnil življenja na pragu osvobo­ ditve leta 1945. V spomin na­ nje se bo poslej imenoval tudi prostor pred kulturnim domom in občinskim sodi­ ščem, ki so ga na ponedelj­ kovi slovesni seji občinske skupščine poimenovali v Trg stotih talcev. Poleg slovesne seje, ki so se je udeležili tudi Franc Le- skošek Luka, republiški po­ slanci konjiškega območja, predstavniki sosednjih občin­ skih skupščin ter drugi go­ stje sodi med prireditve, po­ svečene praznil^u tudi otvo­ ritev razstave slikarja Jožeta Horvata Jakija, medtem ko je zvečer zbranim občanom zapel na posebnem koncertu Slovenski oktet. Po slovesni seji občinske skupščine, na kateri so štiri­ indvajsetim zaslužnim obča­ nom konjiškega območja in novinarju Večera Lojzrtu Trstenjaku zaradi dolgoletne­ ga objektivnega poročanja o tem koncu naše domovine iz­ ročili lepa priznanja, so člani glasbene šole ter pionirskega in moškega pevskega zbora iz Slovenjskih Konjic ter pevskega zbora iz Zreč izved- li še skrbno pripravljen kul­ turni program. Občani ko­ njiške občine pa so nato preživeli dan v prijetnem slovesnem razpoloženju, saj so vsi delovni kolektivi pre­ nesli običajno prosto soboto tokrat na ponedeljek. I. B. Deset let v lastni šoli Na šolskem centru za bla govni promet v Celju s J ime­ li v soboto interno proslavo oh deseti obletnici pričetka pouka v lastnem šolskem po­ slopju. Kot pred desetimi le­ ti, so tudi tokrat to proslavo združili s počastitvijo sloven­ skega kulturnega praznika. Učence, predavateljski zbor in goste je ravnatelj tega zavoda, prof. Ludvik Rebe- ušek, v svojem poročilu se­ znanil s težavami, ki jih je bilo treba premagati pred gradnjo lastnega šolskega po­ slopja. Pred začetkom grad­ nje 1956. leta se je zaradi pomanjkanja učilnic v Celju morala dobra polovica učen­ cev šolati v drugih krajih, kot v Mariboru, Novem me­ stu in Novi Gorici. Takrat je bilo na celjski šoli pro­ stora samo za 98 učencev, v preteklem letu pa jih je bi­ lo samo na šoli za prodajal­ ce 553. Razen te šole pa je začela v 1959. letu z delom še poslovodska šola, 1961. le­ ta aranžerska in 1962. leta komercialna šola. Tako je v Celju nastal novi šolski za­ vod in sicer šolski center za blagovni promet, z ustrezni­ mi šolskimi prostori in last­ nim predavateljskim kadrom. Zastopniki mladinske orga­ nizacije in sveta zavoda so se ravnatelju zahvalili za njegov trud in prizadevnost, da je bila zamisel o lastni šolski zgradbi pred desetimi leti realizirana. Med povabljenimi se je slovesnosti udeležil tudi zna­ ni projektant, arhitekt Oton Gaspari iz Ljubljane, ki je takrat načrtoval to sodobno in funkcionalno šolsko po­ slopje.