45 let Partizanskega zbora
Odkar živi naš človek na teh slovenskih tleh, je rad prepeval. Pesem ga je spremljala od rojstva do smrti, od materine uspavanke do tiste, ki so mu jo prijatelji zapeli ob grobu. S pesmijo je znal izraziti vsa svoja doživetja in notranja občutja. Tako je bilo vselej in bo.
Ko jc druga svetovna vojna pahnila našc ljustvo v najhujše, a tudi najpo-nosncjše dni, ic izpovcdal naš človck svoj upor proii mučcnju tudi s pe-smijo. Z njo je pozival k uporu in orožju, spodbujal in bodril v najhujših preizkušnjah, vriskal ob zmagah in jokal ob grobovih padlih tovarišcv. To je bila pesem boja in upora. Bila jc prcprosta, vcndar izbrana in globoko doživcta. Šla je od vasi do vasi, od ust do ust, kakor bi jo vctcr nosil in trosil za pogum in vcro v zmago. Taka jc bila borbcna in udarna, partizanska in re-volucionarna pcsem.
V takem ozračju sc jc porodila zami-sel, da bi iz borcev-invalidov ustanovili pevski zbor. Pot od zamisli do realiza-cijc ni bila lahka, vcndar so spomladi 1944 zbrali nekaj invalidov, zborovo-djo in pričeli z vajami. Borccv-invali-dov, ki bi žc prej prepevali v kakšnem zboru, ni bilo, vendar so pevci pridno vadili in prvič nastopili 27. aprila 1944 na proslavi trctje oblednice OF. Tako sc jc rodil Invalidski partizanski zbor. Od tcga trcnutka daljc jc ta zbor dclal, se učil in nasiopal, skratka, živel. Kaj takcga ni imcla niti ena zavezniška redna vojska, niti kako drugo odporni-ško gibanjc med drugo svetovno vojno. V tem obdobju je pustil za seboj globoko in neizbrisno sled. Zato, ker jc bila to bojna partizanska cnota, ki jc z borbeno pesmijo bojevala svoj boj, enota, kakršne dotlej še ni bilo in nikoli in nikjcr. Do konca vojnc je ta zbor živel in pel kratek čas, ustvaril pa je toliko, da jc ostal pomemben član našega narodnoosvobodilnega boja, ki ga zgodovina nc bo mogla prczrcti.
Partizanski invalidski pevski zbor je svoje ime nosil do konca leta 1971, ko se je preimenoval v Partizanski pevski
zbor, kakor ga poznamo še danes. Tudi po vojni so pevci nadaljevali z re-volucionarno in delavsko pesmijo. Tako je z leti nastal močan pcvski zbor, sedaj sevcda z novim poslan-stvom, obnavljati naše bojnc, revoluci-onarne pesrai in pesmi drugih naro-dov, ki se bojujejo za svobodo ter jih prenašati na mlade rodove kot drago-ccno vrednoto NOB. Ves ta čas je imel zbor štcvilne nastope po Sloveniji, v vseh drugih rcpublikah in pokraji-nah tcr v tujini, kjer si je koi predstav-nik borcev za mir pridobil številne prijatelje. S pesmijo so navduševali poslušalce v Avstriji, Bolgariji, Češko-slovaški, Gruziji, Italiji, Madžarski, NDR, Nizozemski, Norveški, Poljski in Romuniji. Zbor je sodeloval tudi pri
mnogih filmih in TV oddajah, posnel 18 gramofonskih plošč in več kaset partizanskih in revolucionarnih pe-smi. Za svoje delovanje je dobil šte-vilna odlikovanja in priznanja, med katerimi sta najdragocenejši Prešer-nova nagrada in nagrada AVNOJ leta 1978.
Borbena partizanska in revoluci-onarna pesem tako živi in bo živela. Rojena med bojem in v najhujših pre-izkušnjah našega Ijudstva, mora živeti naprej, tudi v današnjem razrahljanem svetu, ko je svetovni mir vsak dan znova v nevarnosti in ko je naša svo-boda največja dragocenost, ki jo imamo in ki se jc moramo sleherni dan znova zavedati. Zato je ta naša pesem tako dragocena nam in mladim rodo-vom, ki mu jo predajamo kot dediščino najvcčje rodoljubnosti in ljubezni do svobode. Ta naša pesem jc in bo vedno ostala luč našega današnjega in jutriš-njega dne.          ^^ Milan Zaletel