Politični ogled. Državni zbor je sklican na dan 17. jan. k novemu zasedanju. Ker je vlada s § 14. podaljšala carinsko in trgovinsko zvezo z Ogrsko ter si dovolila prora6un do 31. marcija 1. 1899., se ji ni treba bati obstrukcije, s katero zopet pretijo nemški kri6a6i. Slišati bo morala mnogo gorkih besed, a nadalje se ji ne more od strani Nemcev pripetiti ni6 žalega. Ve6ja je nevarnost, ki ji preti od jugoslovanskih poslancev. Ako vlada ne bo izpolnila njihovih zahtev ter še nadalje podpirala na jugu neumno germanizacijo, bodo Jugoslovani vladi obrnili hrbet. Proti sedanjim šolskim postavani. Krščansko - socijalni poslanec in deželni odbornik nižjeavstrijski L. Steiner je predložil deželnemu zboru prošnjo 750 ob6in in 23.000 posestnikov, v kateri zahtevajo spremembo sedanjih Solskih postav. Vpelja se naj za kmetske ob6ine sedemletna šolska dolžnost, kjer so otroci zelo odaljeni od šole, naj se uvede podaljSani poldnevni pouk, v vseh šolah naj se rabijo jednovite šolske knjige, šiba se naj zopet uvede ter rabi po pameti, ustanoviio se naj kmetske nadaljevalne šole, ki se naj obiskujejo po nedeljah in zimi, pomnožiio se naj gospodarske šole in uzorna gospodarstva. Ne dvomimo, da se tudi slovenski stariši vjemajo s predlaganimi spremembami. Deželni šolski zalog na Goriškem. Vsaka kronovina ima svoj deželni zalog, iz katerega se pla6ujejo u6itelji in druge stvarne potrebš6ine za ljudsko šolstvo. Le GoriSka še ni imela dosedaj takega zaloga. Občine same so morale pla6evati u6itelja in šolo. Marsikatere ob6ine pa vsled revš6ine niso mogle zmagovati visokih stroškov, svoiim šolskim razmeram in še bolj u6iteljem na škodo. Vsled tega je predložila letos vlada v deželnem zboru ustanovitev deželnega šolskega zaloga, s katerim bi se pokrivale šolske potrebš6ine in h kojemu bi prispevale vse ob6ine po syoji dav6ni zmožnosti. Toda Italijani so se uprli temu predlogu, ker bi vsled ve6je premožnosti morale italijanske ob6ine ve6 prispevati. Zastopnik goriškega mesta, grof Coronini, je odložil svoj mandat, a drugi italijanski poslanci niso prisli ve6 k drugi seji. Kako bo se stvar kon6ala, se ne ve. Rusija o Avstriji. Ruski 6asniki so se za6eli v poslednjem 6asu bolj pogosto baviti z avstrijskimi notranjimi razmerami. Pravijo, da je hudih zmešnjav kriva dosedanja nespametna politika avstrijskih vlad. Njih naloga bi morala biti, z na6elom jednakopravnosti združiti vse avstrijske narode za gospodarski in prosvetni razvitek Avstrije, ne pa narode Io6iti z nedoumnim povspeševanjem nemških teženj. Ruski 6asniki tudi svarijo Avstrijo, da se naj ne naslanja preve6 na Nem6ijo, kajti Nem6ija ni odkritosr6na v svojem prijateljstvu in išče le sebi6nih koristi. Iz vseh ruskih glasil odseva iskreno prijateljstvo do Avstrije in njenega vladarja. Princ Jurij grški, ženin. V dvorskib krogih petrograjskih se zatrjuje, da bode kmalu poroka princa Jurija grškega, sedajnega vladarja na Kreti z veliko kneginjo rusko, Olgo Aleksandrovo, sestro sedanjega ruskega carja. Ta ženitev da je obljubljena še po carju Aleksandru III. takrat, ko je princ Jurij grški otel življenje sedanjemu carju Nikolaju, ki je o priliki svojega potovanja po Aziji bil v Tokiu na Japonskem napaden in ranjen po nekem zagrizenem Japoncu. V znak hvaležnosti mu je pokojni car obljubil roko mlajše h6ere. Ta carjeva obljuba se bode izvršila, ko velika kneginja dovrši svoje 20 leto, in to bode prihodnje leto.