cStecno n6d6 teto 1984-
NASE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XVIII	ŠTEVILKA 2	DECEMBER 1983
večna in /ic/iecna nova Leta )98^
oajn zeU:}6
dcukkenGpGLitične Gcgan izacije &amGupca&ni Gtgani GGtL&tGG JHika
20 LET LIKO VRHNIKA
V letošnjem letu praznuje delovna organizacija LIKO Vrhnika pomembne jubileje, ki jih je obeležila z otvoritvijo razstavnega prostora na Vrhniki in z zaključkom investicijskih del na Verdu. Ob tej priložnosti je bila tudi krajša slovesnost z ogledom opravljenih del, na kateri je vse goste in domače udeležence pozdravila predsednica delavskega sveta delovne organizacije Tatjana Založnik. Njen govor v celoti objavljamo:
Spoštovani tovarišice in tovariši, spoštovani gostje!
Na današnji slovesni združeni seji delavskega sveta delovne organizacije LIKO in delavskega sveta temeljne organizacije Tovarne vrat vas v imenu delavcev DO, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov, delovne organizacije LIKO in v svojem imenu prisrčno pozdravljam: vse poslovne partnerje, predstavnike skupščine občine Vrhnika, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, predsednika sestavljene organizacije združenega dela UNILES, vse prisotne člane našega kolektiva, vse delegate delavskega sveta delovne organizacije in delavskega sveta temeljne organizacije Tovarne vrat ter še posebej predstavnike organizacij združenega dela in posameznike, ki so si s svojim dolgoletnim poslovnim sodelovanjem zaslužili, da jim danes javno izrečemo in podelimo priznanja našega kolektiva.
Z današnjo slovesnostjo želimo obeležiti pomembne jubilejne in delovne uspehe našega kolektiva. Letos praznujemo 110-letnico začetka proizvodnje, 25-letnico Tovarne vrat in 20-letnico delovne organizacije LIKO. Prav tako zaključujemo nekatera pomembna investicijska vlaganja, ki pomenijo pomembno pridobitev tako za naš kolektiv kot za našo širšo družbeno skupnost.
Naša razvojna pot sega tja v leto 1872, ko je podjetnik FRANC KOTNIK pri takratnih oblasteh pridobil dovoljenje za izdelavo in prodajo parketa. Z izredno lepim in kvalitetnim ornamentnim parketom si je pridobil velik ugled na takratnem tržišču, kar mu je omogočilo, da je povečeval in ohranil tovrstno proizvodnjo.
V času II. svetovne vojne je bila proizvodnja zaradi vojnih razmer zavrta. Po II. svetovni vojni pa se je proizvodnja pod vodstvom delavskega razreda postopno izpopolnjevala, širila in dopolnjevala. Poleg že omenjene proizvodnje parketa je obsegala še proizvodnjo žaganega lesa, lesne moke, otroških sedežnih garnitur in že v letu 1958 smo pričeli s proizvodnjo lamelnih vrat. Postopoma se je uveljavljal industrijski način proizvodnje.
Organizacijsko smo bili do leta 1960 povezani s podjetjem LIP Ljubljana, ki pa se je v tem letu razfor-miralo na proizvodne obrate v Radomljah, na Verdu in v Borovnici.
V letu 1963 je prišlo na pobudo skupščine občine Vrhnika do ponovne združitve proizvodnih obratov na Verdu in v Borovnici v podjetje LIKO Vrhnika, ki od tedaj dalje tvori organizacijsko osnovo naše današnje delovne organizacije.
Ob pogledu na prehojeno pot z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo s prizadevnim delom, odrekanji in pravilno poslovno usmeritvijo dosegli pomembne rezultate.
Ogromen ekonomski napredek smo dosegli v zadnjih desetih letih z razširitvijo proizvodnih zmogljivosti, ko smo zgradili novo vratarno, novo tovarno stolov, prirezovalnico lesa, žagalnico in razširili ter posodobili energetiko. Uvedena je nova sodobna tehnologija proizvodnje vrat in kolonialnega pohištva, kakor tudi za primarno predelavo lesa.
Zgradili smo nov samski dom, povečali počitniške zmogljivosti za letovanje naših delavcev, kupili več kot 30 stanovanj, namenjali sredstva za individualno stanovanjsko gradnjo. Razširili smo lastno prodajno mrežo z novimi prodajnimi skladišči, uvajamo računalniško obdelavo podatkov na lastnem računalniku, z današnjim dnem pa odpiramo prodajno razstavni salon, katerega namen je predstavljanje izdelkov delovne organizacije.
Nenehno smo izpopolnjevali proizvodni program ter ga prilagajali zahtevam tržišča po vsebini, kvaliteti in obsegu. Kljub veliki zahtevnosti
in konkurenci na domačem in tujem trgu smo se uveljavili kot priznan proizvajalec in izvoznik.
Temeljna organizacija Tovarna stolov je že vrsto let pomemben izvoznik in danes plasira na izvozno tržišče 98 % svoje proizvodnje. V zadnjem času pa dosega vidne izvozne rezultate tudi TOZD Tovarna vrat.
Vsebinsko smo izpopolnili organizacijo poslovanja s samostojnim nastopanjem in prodajo na domačem in tujem trgu.
Naj te svoje trditve podkrepim še z nekaterimi pokazatelji:
Celotni prihodek se je od leta 1972 do leta 1982 povečal kar za 20-krat,
in sicer od 10,4 milijarde na 210 milijard din, dohodek se je povečal za 15-krat, akumulacija za 12-krat. Leta 1972 smo realizirali izvoz v višini 2,297.000 $, ki se je z vključevanjem novih proizvodnih zmogljivosti povečal na preko 11 milijonov dolarjev.
Ob tem moram poudariti dodatno kvaliteto naših izvoznih prizadevanj in dosežkov:
Leta 1972 smo za uvoz repromate-rialov in rezervnih delov, potrebnih za našo proizvodnjo, porabili 24 % deviznih sredstev, realiziranih z izvozom, danes pa smo to razmerje zmanjšali na 15 %.
Tudi rezultati, ki jih je dosegla temeljna organizacija Tovarna vrat, so vzpodbudni. Celotni prihodek se je od leta 1977 do leta 1982 povečal za 3,5-krat, kar pomeni iz 191 milijonov na 646 milijonov din, dohodek in akumulacija sta se povečala za 2-krat, izvoz pa se je s 100.000 $ povzpel na 500.000 $.
V zadnjem desetletnem obdobju smo v delovni organizaciji LIKO in-
vestirali preko 62 starih milijard dinarjev sredstev — komulativno, to je brez upoštevanja revalorizacije. Velik del teh sredstev smo zbrali iz lastne akumulacije, sodelovale pa so tudi banke s svojimi krediti in naši poslovni partnerji s sovlagateljskimi deleži.
Z uveljavitvijo zakona o združenem delu smo organizirali zaključene proizvodne celote in ustanovili naše današnje temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena, s čimer so bile vzpostavljene najširše možnosti za samoupravno odločanje v združenem delu.
Če dosežene rezultate primerjamo s panožnimi rezultati, ugotavljamo, da so nadpovprečni, na kar smo lahko upravičeno ponosni. To potrjuje tudi priznanje, ki nam ga je za uspešno poslovanje v letu 1982 podelila skupščina občine Vrhnika.
Ob teh vzpodbudnih rezultatih pa ne smemo pozabiti, da smo v času najhujše bitke za ekonomsko stabilizacijo. Kljub temu, da je bilo že naše dosedanje ravnanje stabilizacijsko usmerjeno, ne moremo trditi, da smo storili vse!
Zavedati se moramo, da imamo še vedno neizkoriščene notranje rezerve na področju izkoriščenosti materialov, delovnega časa in delovne discipline, varčevanja z energijo, proizvodnih kapacitet ipd.
Računati moramo, da se bomo zaradi težkih pogojev gospodarjenja tudi v bodoče srečevali s pomanjkanjem repromaterialov, energije in delovnih pripomočkov. Kljub temu pa smo dolžni storiti vse za čimbolj še izkoriščanje vseh kapacitet in notranjih rezerv, da bomo tudi v prihodnje dosegali vsaj enake rezultate kot doslej.
Današnja slovesnost je hkrati tudi priložnost, da poleg otvoritve letošnjih zaključenih investicij izrečemo priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom, ki so s svojim poslovnim sodelovanjem prispevali k uspehu naše delovne organizacije.
Naj končam z željo in čestitko:
Kolektivu delovne organizacije LIKO čestitam ob pomembnih jubilejih in dosežkih ob uspešno zaključenih investicijah z željo, da bi dosegali načrtovane rezultate. Vsem poslovnim partnerjem in sodelavcem pa želim, da bi tudi v prihodnje ohranili dobro poslovno sodelovanje. Vsem pa, ki so se nas spomnili s čestitko, pa ISKRENA HVALA.
OTVORITEV LETOŠNJIH ZAKLJUČENIH INVESTICIJ
PRODAJNO SKLADIŠČE NA VRHNIKI
V okviru prizadevanj razvoja prodajnih poti na domačem trgu je pomemben razvoj lastne trgovske mreže. Obstoječe prodajno skladišče na Vrhniki smo imeli v najetih prostorih, iz katerih smo se morali izseliti.
Izgradnja novega objekta velikosti 400 m2 je bila zaključena letos. Investitor je bila TOZD Blagovni promet v višini 5,000.000 din z združenimi sredstvi DO.
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON
Namen investicije je prodaja s stalnim predstavljanjem izdelkov delovne organizacije. Realizirana vrednost vlaganja je 4,500.662 din. Investitor: TOZL Blagovni promet z združenimi sredstvi DO.
RAČUNALNIK
Namen investicije je opremsko usposabljanje oddelka za avtomatsko obdelavo podatkov za računalniško podprt informacijski sistem delovne organizacije.
Vrednost vlaganja je 40,000.000 din. Investitor je TOZD Tovarna stolov z združenimi sredstvi DO.
UVOZNA OPREMA
Namenjena je bila zamenjavi iztrošene in delno nabavi nove proizvodne opreme. Uvozni postopki so bili začeti 1981. leta, dokončni uvoz pa realiziran v letošnjem letu. Oprema je bila sproti vključena v tehnologijo. Učinek je na vzdrževanju produktivnosti, delno tehnološkem prilagajanju tržnemu asortimanu in tako povečanju prihodka in dohodka DO. Skupna vrednost opreme je 41,117.998 in v njej sodelujejo:
din
TOZD Tovarna vrat s 15,516.386 TOZD Tovarna stolov s 15,697.982 TOZD Primarna predel, z 9,652.285 TOZD Servisi-energetika z 251.345
Financiranje: lastna združena dinarska in devizna sredstva DO ter devizni kredit v višini 676.235 DM.
IZGRADNJA DRUGE FAZE TOVARNE STOLOV
Naložba je bila usklajena s sprejetimi planskimi akti SRS za obdobje 1981—1985 in se vključuje v dogovor o temeljih plana SRS za isto obdobje in v resolucijo o politiki izvajanja družbenega dogovora SRS v letu 1982 kot prednostna naložba:
—	naložba je v celoti izvozno usmerjena na konvertibilno področje z visoko pozitivnim neto deviznim učinkom;
—	usklajena je z usmeritvijo v lesarstvu, ki daje večji poudarek kompletnejši ponudbi na zunanjem trgu in krepitvi dosedanje izvozne usmerjenosti;
— po kriterijih za prestrukturiranje gospodarstva dosega po načrtovanih ciljih 151,6 točke.
Vlaganja so namenjena modernizaciji in vrednostnemu povečanju proizvodnje masivnega pohištva s prestrukturiranjem proizvodnega programa na kvalitetno in vrednostno višji nivo. Obstoječa in povečana proizvodnja je 100 °/o namenjena izvozu. V naložbi sodelujejo temeljne organizacije:	Primarna predelava,
Servisi-energetika in Tovarna stolov, ki je nosilka investicije v okviru reprodukcijske celote vseh treh temeljnih organizacij v okviru DO.
Gradnja je bila začeta v septembru 1982 po obsežnih predhodnih pripravah.
Predračunska vrednost vlaganj je 255,531.000 din, od tega v osnovna sredstva 248,344.000 din in v obratna sredstva 7,187.000 din in ne bo prekoračena.
Viri financiranja: lastna in sovlagatelj ska sredstva 58 %, bančni kredit 27 %, komercialni krediti domačih dobaviteljev in izvajalcev 15 %.
V letošnjem septembru je že stekla v na novo pridobljenih prostorih proizvodnih TOZD:
Primarni predelavi in Tovarni stolov poizkusna proizvodnja. Vrednost realiziranih vlaganj do 30. 9. 1983 predstavlja 215,678.179 din oziroma 87 % predračunske vrednosti. V zaključni fazi so še dobave nekatere proizvodne opreme, ki jo bomo sproti vključevali v proizvodnjo, in zaključna dela na kotlovnici, predsu-šilnici in zunanji ureditvi.
Z aktiviranjem investicije se začenja odgovornost realizacije načr-tovarnih učinkov, kateri se kažejo v končni proizvodnji TOZD Tovarna stolov kot skupnem rezultatu sode-
lujočih treh temeljnih organizacij in skupnem prihodku, na katerem je vsaka TOZD udeležena z ustreznim deležem.
Glavni načrtovani učinki glede na stanje pred vlaganjem so:
—	povečanje celotnega prihodka za 32 %,
—	povečanje dohodka za 48 %,
—	akumulacija se poveča skoraj petkratno,
—	akumulacija na dohodek poraste trikratno,
—	sredstva za reprodukcijo se povečajo 3,5-krat,
—	dohodek na zaposlenega se poveča za 38 %.
Vsekakor gre za visoke cilje, posebej če upoštevamo dejstva, da naj jih dosežemo z izvozno usmerjeno proizvodnjo.
Vrednostni zbir predstavljenih investicijskih vlaganj v višini skoraj 346 milijonov din, v katerih je 65 % lastnih sredstev in 35 % kreditov, je dovolj zgovoren podatek o še enem doseženem uspehu, s katerim poudarjamo uspešnost LIKO VEGA go-
spodarjenja na prehojeni poti do današnjih jubilejev.
Poleg gospodarskih učinkov investicijskih vlaganj smo z vlaganji dosegli tudi povečano varnost in humanizacijo dela.
PD
Računalništvo v LIKU
V letošnjem aprilu smo prevzeli naš novi računalnik. Vsa oprema sicer še ni prišla, toliko pa le, da smo lahko začeli postavljati programe za enoten sistem hranjenja podatkov in sestavljanja informacij. Do sedaj smo izdelali aplikacije za skladiščno poslovanje in delno tudi za vodenje proizvodnje. Tu nam še manjka evidenca tehnoloških postopkov, zajemamo pa že sestavnice v vseh barvnih variantah.
Iz že zajetih podatkov so ta hip razpoložljive tele vrste informacij:
—	pregled vrst predmetov dela,
—	pregled materialov, polizdelkov in gotovih izdelkov,
—	pregled skladiščnega prometa po približno 20 kriterijih (nabava, proizvodnja, prodaja itd.),
—	plan materialnih potreb za razpisano proizvodnjo,
—	druge informacije, potrebne prejšnjim (kontni plan, TOZD, SM, skladišča itd.).
Pri delu imamo težave z dobavljeno strojno in osnovno programsko opremo. Dobavitelj nam strojno opremo počasi urejuje, medtem ko pomanjkljivosti programske opreme rešujemo sami z izogibanjem kritičnih delov in z začasnim nadomeščanjem z zamudne j Šimi rešitva-
Prihodnje leto bomo imeli ekran-ske terminale in tiskalnike tudi na Verdu in v Borovnici. Dodelali bomo proizvodnjo s tehnološkimi postopki, uvedli fakturiranje in likvidaturo, obe obdelavi povezali s salda-konti in zapisali evidentirana naročila kupcev, dobaviteljev, priprav dela in vodij delovnih enot.
Poleg tega bomo prenesli iz RRC aplikacijo za vodenje osnovnih sredstev, evidenco zaposlenih ter kontrole vhodnih podatkov za obračun osebnih dohodkov.
Poudariti pa je potrebno, da je uspeh razvoja računalništva odvisen od vseh, ki se s podatki kakorkoli ukvarjajo. To pomeni, da tisti, ki informacije potrebuje, pove, kakšne in kdaj naj bodo na razpolago, tisti pa, ki podatke zbira, jih mora točno zabeležiti v dogovorjenih rokih.
Sedaj smo se že prepričali, da napačne šifre povzročajo napačen zapis dogodka. Seveda ni vseeno, če izdamo iz skladišča drag rezervni del, zabeležimo pa, da smo zmanjšali zalogo metel.
Oddelek za računalništvo načrtuje in razvija informacijske podsisteme, oživlja pa jih lahko le s pomočjo predstavnikov vseh služb v DO. Zaradi tega ustanavljamo komisijo, ki bo potrjevala in usklajevala razvoj Fedor Rajšter
Nova proizvodna hala za razrez deeimiranih elementov
Nabava
nih dobaviteljev o združevanju deviznih sredstev za surovine, kar v manjši meri že delamo, in o more-
OCENA MOŽNOSTI NABAVE SUROVIN V LETU 1984
V zvezi s situacijo, ki je prisotna na trgu in je že sedaj obupna v pogledu nabave surovin, pričakujemo za naslednje leto še večje težave oziroma pomanjkanje. Nabava surovin za proizvodnjo vrat bo predvidoma normalna razen furnirjev, bolj bo problematična nabava surovin za stole.
Znano nam je, da je v Sloveniji dokaj močno razvita žagarska proizvodnja in da je zato nemogoče misliti na večjo nabavo hlodovine s področij izven Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Močno je razvita tudi lesnopredelovalna industrija, ki predela les v obliki žaganega lesa v finalne izdelke, poleg tega pa je velik trend tudi v vedno večjem izvozu, pa naj bodo to bukova hlodovina ali bukov žagan les ali celo bukovi elementi. Zaradi vseh teh vplivov se nam po eni strani krči število dobaviteljev, po drugi strani pa se nam še bolj krčijo količine.
Poleg vseh težav ugotavljamo, da je čedalje manj proizvajalcev, ki so pripravljeni izdelovati decimirane elemente, ker enak ali celo boljši rezultat dosegajo s prodajo žaganega lesa za izvoz.
Močno se angažiramo pri nabavi surovin tudi v sosednjih republikah, vendar ne dosegamo želenih rezultatov. Nekaj več uspeha imamo v SR Hrvatski pri nabavi bukovih deci-miranih elementov in struženih elementov, priznati pa moramo, da ne uspemo povečati dobaviteljev elementov. Tudi nekaj žaganega lesa dobivamo iz Hrvatske — vendar bi ga želeli več. Glede hlodovine pa so se močno zaprli.
Lahko -rečemo, da dobav iz SR Bosne in Hercegovine ni tako glede hlodovine kot žaganega lesa, razen dobav iz Srbca, od koder dobivamo okoli 1000 m3 elementov letno. Nekaj lesa dobivamo iz Črne gore in upamo, da bomo tu uspeli nekoliko povečati dobave.
Velike probleme imamo tudi z nabavo furnirjev, vendar se v pogledu sapeli furnirja zadeva obrača na bolje — le-tega tudi uvažamo. Več problemov pa je s hrastovim furnirjem, katerega tudi z uvozom ni moč dobiti, posebno ne v kvaliteti, ki bi bila sposobna za krila za izvoz.
Povedati pa moramo, da so pri nabavi furnirja pohištveniki v prednostnem položaju, če že ne zaradi kvalitete, pa so zaradi dolžin. Mi uporabljamo samo dolžine 240 do 250 cm, poleg tega pa najlepši furnir tudi izvažamo.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da nam bo pri nabavi surovin še naprej trda predla, da bomo morali posegati tudi po intervencijskem uvozu,
bitnih sovlaganjih pri naših dobavi-pa naj bodo to furnir ali elementi	tel j ih za razširitev oziroma poveča-
za stole ah celo ze zlepljeni sedeži. .	...
F J	nje proizvodnje.
Verjetno pa bomo morah tudi
bolj prisluhniti zahtevam posamez-	Jože Pivk
„ Bolniška66
Ne le s kontrolo, ampak tudi z boljšimi samoupravnimi odnosi proti preveliki odsotnosti z dela zaradi bolezni
POGREŠAMO VSAKEGA DELAVCA
V sedanjih in prihodnjih stabilizacijskih naporih bo potrebno pri našem delu poiskati vse skrite rezerve, ki onemogočajo doseganje ugodnejših gospodarskih rezultatov, stabilnejšega razvoja delovne organizacije in rasti produktivnosti. Ta prizadevanja morajo poseči v vse pore našega življenja in dela, v na videz drobne in nepomembne reči, ki pa se pozneje, ko učinke seštevamo, pokažejo tudi kot zelo pomembne.
Takšno področje je tudi odsotnost z dela. Letos nas lahko upravičeno zaskrbljuje zlasti nenaden porast izostankov z dela zaradi bolezni, ki je dosegel raven predlanskega leta, ki je bilo po številu odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža malodane rekordno, medtem ko smo se lani lahko pohvalili s sorazmerno ugodnimi podatki. Oglejmo si številke: v devetih mesecih letošnjega leta je bilo zaradi bolniških izostankov izgubljenih 8424 delovnih dni, lani pa 6615 dni. Za več kot eno četrtino je potemtakem narasla odsotnost z dela zaradi bolezni v prvih devetih mesecih tega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je zgovoren podatek za razmišljanje, če že ne za nujno akcijo, kajti delovni pogoji in druge razmere se v organizaciji združenega dela niso spremenile na slabše, da bi lahko v tem iskali razlog za takšno povečanje bolniškega staleža.
Najbolj problematične odsotnosti z dela zaradi bolezni so prav gotovo tiste, ki trajajo samo nekaj dni, torej manj kot deset dni, pa tudi povečanje teh najbolj bode v oči. Dvodnevni bolniški izostanek je, denimo, še nekako razumljiv za delavko zaradi varstva bolnega otroka ali druge osebe, zagotovo pa se nobena bolezen ne pozdravi v dveh dneh, pa naj gre še za tako nedolžen prehlad ali kaj podobnega. Toda bolniški listi dokazujejo, da je bilo v prvih devetih mesecih letos kar 218 naših delavcev le dva dni na bolniški, lani pa je bilo takšnih primerov 146 in predlanskim 188. Nekoliko manjši je sicer porast bolniških izostankov po
več dni skupaj, vendar je še vedno pereč, kar navsezadnje kaže skupno povečanje v letošnjem letu v primerjavi z lanskim.
Pravih vzrokov za takšen nenaden skok odsotnosti z dela zaradi bolezni seveda ni mogoče stresti iz rokava, kajti pojavu bi kazalo nameniti temeljito analizo v vseh delovnih in samoupravnih okoljih ter se pogovoriti, kako omejiti nepotrebne izostanke. Če so ali niso (ne)potrebne bolniške, zlasti pa tiste, ki trajajo le dva, tri dni, navsezadnje najlaže ugotovijo sodelavci v delovnih skupinah. Pri teh razpravah pa mora seveda imeti prednost zdravniško potrdilo. Ne bi bilo prav, če bi se hoteli na tem občutljivem in humanem področju iti lov na čarovnice, iskati navidezne bolnike in podobno. Tega seveda ne moremo odobravati, vendar pa lahko v delovnih skupinah in v obratih mnogo več storimo pri krepitvi zavesti, da vsakega delavca, pa če manjka na delu samo eno uro, pogrešamo kot človeka, sodelavca in ne nazadnje tudi delavca v dobesednem smislu besede. V takem ozračju, ki mora biti seveda stkano s ;pristnimi človeškimi in samoupravnimi odnosi, se bo kaj kmalu pokazalo, komu je do dela, kdo je navidezni bolnik, in zagotovo bi bilo dvo in tridnevnih izostankov z dela zaradi bolezni mnogo manj.
Drugi ukrep za zmanjševanje bolniškega staleža je v »nagrajevanju« tistih delavcev, ki tri mesece ali pa več niso bili bolni. Takšno nagrajevanje je sicer deležno mnogih pomislekov, saj navsezadnje ta denar ali nagrado, zato ker delavec ni bil določen čas na bolniški, ne moremo vključiti med merila za delitev po delu in rezultatih dela. Praksa drugod in tudi v naši delovni organizaciji pa vendarle kaže, da je to učinkovita metoda preprečitve odsotnosti z dela zaradi bolezni. Zato so samoupravni organi v Liku tudi sklenili, da se bo ta stimulacija v prihodnje ponovno obračunavala vsake tri mesece, ne pa tako kot v zadnjem času za vsak mesec. Več denarja bo hkrati in ne bo se razgubil po mesecih, kar bo gotovo spodbudno vplivalo na zmanjšanje bolniškega staleža.
Navsezadnje pa smo tudi pri nas oblikovali komisije za laično kontrolo delavcev, ki so v bolniškem staležu. Resnici na ljubo velja povedati, da
gotovo ni za nikogar prijetno, če mu sodelavec ne verjame, če ga je potrebno kontrolirati, ali upošteva zdravniška navodila, ki se nanašajo na delavčevo gibanje izven bivalnih prostorov, ali pa če opravlja delo, ki ga glede na zdravstveno stanje ne bi smel opravljati. Pri tistih delav- ' cih, ki se zavedajo bolezni in ne nazadnje tudi stroškov, ki jih ima družbena skupnost pri njihovem zdravljenju, to zagotovo ne bo neprijeten obisk, drugače pa bo tam, kjer gre za bolnika-delavca, ki bolniški stalež izkorišča za opravljanje določenih del. Komisije so torej imenovane, prav tako pooblaščene osebe za laično kontrolo v temeljnih organizacijah, navodila so sprejeta in v skladu z njimi bomo ravnali.
O tem, koliko bomo v prihodnje iskali zdravniško pomoč, prav goto-
NAGOVOR JUBILANTOM
Drage tovarišice in tovariši!
Na današnji slovesnosti prisrčno pozdravljam vse, ki danes praznujejo svojo deseto, dvajseto ali celo trideseto leto neprekinjenega dela v naši delovni organizaciji, še posebej pa tiste, ki so letos odšli iz naših vrst in uživajo zasluženi pokoj.
Pozdrav je seveda namenjen tudi
vsem drugim prisotnim. V svojem imenu in v imenu vseh delavcev delovne organizacije, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov vam želim, da bi se dobro počutili v naši sredini tudi v bodoče ter nam s svojim aktivnim in prizadevnim delom v delovnem in samoupravnem procesu pomagali pri do-
vo ni moč soditi vnaprej, čeprav upravičeno pričakujemo, da bodo sprejeti ukrepi vendarle dali pozitivne rezultate. Toda pričakovati rešitev tega problema le od navedenih ukrepov bi bilo dolgoročno zelo jalovo početje, ampak bi morali bol-ttiškim izostankom nameniti več skrbi tudi v družbenopolitičnih organizacijah, v sindikalnih skupinah, še zlasti pa v samoupravnih organih. Navsezadnje smo v Liku morali prav zaradi tolikšnega števila bolniških izostankov letos na novo zaposliti 48 delavcev — vsak dan je namreč odsotnih zaradi bolezni več kot 40 delavcev! Kolač kruha, ki ga vsi skupaj ustvarjamo, se tako deli na več kosov. Pa tudi o tem bi veljalo razmisliti, mar ne?
M. H.
seganju še boljših rezultatov gospodarjenja.
V letošnjem letu praznuje naš kolektiv pomembne jubileje in delovne zmage, saj praznujemo 110-letnico začetka proizvodnje, 25-letnico Tovarne vrat in 20-letnico delovne organizacije.
Naše praznovanje pa združujemo tudi s praznovanjem 29. novembra, saj smo točno pred 40 leti začrtali temelje nove Jugoslavije.
Smo v času, ko se lotevamo bitke za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Rešitve za svoje probleme iščemo v pospešenem družbenem razvoju, kar vse pa terja našo tvorno angažiranost in prevzemanje lastnega deleža odgovornosti za razvoj.
Izhod iz težav je torej samo v delu, v večjem in vztrajnejšem delu. Vsak posameznik mora postati zgled sodelavcu, od vodilnega delavca do čistilke in obratno.
Življenjski standard nas vseh, zlasti pa naš osebni standard nenehno pada. Dejstvo pa je, da je prav neposredno odvisen od rasti proizvodnje, boljšega izkoriščanja delovnega časa, proizvodnih zmogljivosti in znanja. Delavci moramo zato s še večjo odgovornostjo sprejemati odločitve o vseh pogojih gospodarjenja.
Če natanko pregledamo dosežene rezultate v naši delovni organizaciji, smo lahko nanje odkrito ponosni. To potrjuje tudi priznanje SO Vrhnika, ki smo ga prejeli za uspešno poslovanje v letu 1982.
V zadnjih letih smo veliko napravili na vseh področjih življenja in dela naših ljudi. Razširili smo proizvodne zmogljivosti, nenehno smo uvajali sodobno tehnologijo, povečali smo počitniške kapacitete, zgradili sodoben samski dom, rešili stanovanjsko vprašanje velikemu številu delavcev, in sicer z nakupom stanovanj oziroma z dodelitvijo stanovanjskega posojila.
Razširili in okrepili smo prodajno mrežo z novimi prodajnimi skladišči, z uvedbo računalniške opreme pa odpiramo nove možnosti pri obdelavi vseh podatkov za proizvodnjo.
Vse to pa ne bi zadostovalo, če ne bi dajali nenehen poudarek razvoju naših proizvodnih programov, ki jih poskušamo kar najbolj prilagajati zahtevam tržišča. Uspeli smo v borbi za zahteven domači trg in z neizprosno konkurenco na svetovnem tržišču. Uvrstili smo se med najuspešnejše izvoznike v okviru sestavljene organizacije združenega dela UNILES in lesnih proizvajalcev.
Ko smo si zastavljali nove naloge, smo izhajali iz spoznanja, da imamo v našem kolektivu še dovolj moči in pripravljenosti za njihovo izpopolnitev.
Prav na današnji slovesnosti vas je veliko, ki ste svojo življenjsko pot začeli v naši delovni organizaciji. Rastli ste skupaj z njo, si bogatili znanje, vlagali vse svoje sile, moči in sposobnosti, da bi se le-ta razvila in stopila v korak z drugo lesno industrijo. Čez noč to ni bilo mogoče, danes pa so rezultati vidni. Zavzeto in vestno delo ter naložbe v preteklih letih so pripomogli, da smo postali in ostali dobri proizvajalci.
Vseskozi pa posvečamo veliko skrb tudi razvoju in krepitvi socialističnega samoupravljanja. Naši delavci se zavestno in odgovorno zavzemajo za krepitev ustavno opredeljenih samoupravnih, družbenoekonomskih in političnih odnosov.
Zavedati pa se moramo, da vsega še nismo napravili. Še vedno so rešitve v varčevanju s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energi-
JUBILANTI
jo, v izboljševanju organizacije dela in boljšem izkoriščanju delovnega časa, v razvijanju samoupravljanja in tovariških odnosov.
Prav tako se dobro zavedamo, da moramo pri pripravi planov za leto 1984 naše delo naravnati tako, da bomo še povečali proizvodnjo, prodajo na domačem in tujih trgih ter tudi tako okrepili socialno varnost delavcev.
Boljše rezultate dela pa bomo nedvomno omogočili tudi z odgovornejšim pristopom pri načrtovanju in razvoju kadrovske politike v naši delovni organizaciji ter s pravočasnim, odgovornim in objektivnim obveščanjem delavcev z vsemi doga-
Spasojevič Stanko Valentič Pavla Novarlič Milovan Boršič Josip Miškič Ostoja 20 let:
Urh Stane 30 let:
Čepon Ivan Dolenc Marija Dobrovoljc Ana Lenarčič Janez Šurca Janez
TOZD TOVARNA STOLOV 10 let:
Djalič Jelica Garneš Anica
janji v delovni organizaciji in izven nje.
Naj zaključim z željo, da bi se tudi naslednje leto vsi aktivno vključili v prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev ne glede na to, da bomo v razmerah, v kakršnih je ves svet, postavljeni pred vedno nove in resne preizkušnje.
Upokojenim članom kolektiva pa želim, da bi zdravi preživeli kar največ lepih trenutkov v domačem okolju.
Prav tako želim vsem, da bi lepo preživeli bližajoče se praznike in da bi se danes še skupaj nekoliko razvedrili.
Predlagam, naj bi sedaj vsem jubilantom podelili jubilejne nagrade, ki so jih zaslužili, in spominske nagrade upokojencem.
TOZD PRIMARNA PREDELAVA
Za 10 let neprekinjene delovne dobe:
Bul j Stoja
Cvijanovič Dragolja
Rajh Ana
Stražiščar Ludvik
Ilič Borislavka Ivorek Vukica Kozel Angela Kozel Milena Krejan Marija Lukič Milka Leskovec Marija Mole Sena Novak Cirila Pirc Silva Rendič Gina Veselica Milica Weiss Pavla Biber Milena Biber Ranko Drašler Ivan Pirman Silva Boršič Magda Spalevič Mile
20 let:
Filipič Ivana Krvina Janez Slabe Ana Starc Anka Šalamun Jerica Stipančevič Manda Kogovšek Lucija Varga Marija Peklaj Dana
30 let:
Gutnik Janez Istenič Angela Nagode Antonija Martinšek Ljudmila
TOZD TOVARNA VRAT 10 let:
Martinšek Živana Mršič Manda
20 let:
Kržič Anton Režonja Alojzija Režonja Štefan Nagode Janez Filipič Pavla 30 let:
Japelj Jožefa
TOZD SERVISI-ENERGETIKA 10 let:
Jelič Ruža Pristavec Jože šubašič Djevad Jevtič Zdravka Košir Ciril-Metod 20 let:
Grampovčnik Matevž Švigelj Franc
30 let:
Drevenšek Štefan Gutnik Franc Jesenovec Anton Stražišar Jože
TOZD BLAGOVNI PROMET 10 let
Gajič Dragan Kržič Marta Kajtna Srečko Sajovic Anton Trček Štefka 20 let:
Golež Franc Mubi Milan Mirkovič Ljubomir Pečkaj Matija
DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA 10 let:
Lašič Nada Švigelj Terezija
20 let:
Božanič Peregrina Jazbar Julijana Urh Danica
V LETU 1983 SO SE UPOKOJILI:
—	lokacija Vrhnika:
Strelec Franc
—	lokacija Verd:
Petrič Stanko Simnovčič Janez Gutnik Franc Potrebuješ Ivan Rus Ana Gutnik Janez Pajsar Nada Rizman Rozalija Otrin Manca Jesenovec Anton
—	lokacija Borovnica: Hajrudinovič Abdulazis Petelin Terezija
Jeraj Anton
10 let pevskega zbora
10 LET DELOVANJA PEVSKEGA ZBORA LIKO VERD
Naš pevski zbor LIKO Verd je v letošnjem letu slavil 10 letnico uspešnega delovanja.
V tem času je zbor zrasel iz povprečnega zbora, ki jih je v Sloveniji preeko 200, v kvaliteten zbor in se uvršča v sam vrh kvalitetnega zborovskega petja v Sloveniji, kar pove že samo dejstvo, da
se je zbor na tekmovanju pevskih zborov Slovenije pod naslovom »Naša pesem« v letih 1978, 1980 in 1982 vedno uvrščal med najboljših pet moških pevskih zborov v Sloveniji, za kar je prejel bronasto plaketo tega tekmovanja.
Kot vrhunec 10 letnega delovanja pa je vsekakor posneta velika plošča našega pevskega zbora, ki
KRONIKA 30 LET USPEŠNEGA DELOVANJA IGD LIKO VERD
Že leta 1949 se je v obratu Parke-tarne LIP Verd osnovala gasilska služba. Z razširitvijo obrata in povečanjem števila delovnih mest so se pokazale potrebe po večji protipožarni preventivi.
Leta 1952 je bila ustanovljena prva gasilska desetina, ki je bila oprem-
jo je posnel poleti letos in jo je pred kratkim tudi predstavil vrhniškem občinstvu.
Da pa zbor ne misli ostati ali celo zaostati za dosedanjimi dosežki pove že odločitev pevcev, da se prihodnjega tekmovanja »Naša pesem« v letu 1984 uvrstijo še bolje kot doslej, kar pa bo veliko težje kot doslej, saj so pogoji za nastop postali še ostrejši. Vendar je delo zbora zastavaljeno tako, da je
tudi cilj dosegljiv, saj je zbor že sredi priprav za tekemovanje. Pa tudi ostalih aktivnosti zbor ne opušča. Letos je povel sodelovanja na komemoraciji na Drči že izvedel dva celovečerna koncerta in sicer v Verdu v počastitev Dneva republike in v deceembru v Borovnici. S tem koncertom pa misli zbor nastopiti še v nekaterih krajih.
Jakob Susman
ljena z nekaj gasilskimi cevmi, imela je nekaj gasilskega orodja, motorno brizgalno tipa Ilovererke ter motorno brizgalno tipa Rakovica. Pri nadaljnjem razvoju Parketarne LIP Verd se je pokazala potreba po večjem številu gasilcev. Začeli so delati v dveh izmenah, treba je bilo varovati obrat dopoldan in popoldan. 14. februarja 1953 je bil osno-
van prvi ustanovni občni zbor pod imenom PGD LIP VERD. Prvi predsednik gasilskega društva je bil takratni vodja obrata Alojz Gutnik, poveljnik društva je bil Filip Oblak in podpoveljnik Janez Levec.
Ustanovljeno gasilsko društvo je hitro pridobilo večje število članov v gasilske vrste. To število je zadostovalo, da je imela vsaka izmena svojo desetino, ki je bila usposobljena ukrepati v primeru požara ali v primeru naravne katastrofe. Večje število že izurjenih gasilcev, ki so se vključili v PGD LIP Verd, je prišlo iz vrst PGD iz vasi Verda, ki so se zaposlili v obratu. Za zelo dobro sodelovanje in povezovanje med PGD iz vasi Verda in PGD LIP Verd je veliko prispeval pokojni obratni kovač Matevž Dobrovoljc. Navezoval je tesne stike društvi predvsem s praktičnim in teoretičnim strokovnim delom o protipožarni preventivi in gojil prijateljske odnose med društvi.
V obdobju od leta 1053 do leta 1963 so se pokazale številne napake na motornih brizgalnah, posebno pri brizgalni tipa Rakovica. Zaradi ne-sigurnosti omenjene brizgalne smo se na občnem zboru 1963. leta odločili nabaviti novo motorno brizgalno znamke »Magirus« kapacitete 800 litrov na minuto. Ta motorna brizgalna je novejšega tipa in še danes dobro služi svojemu namenu. Vsa do takrat nabavljena gasilska oprema in motorne brizgalne so se že mnogokrat obrestovale, saj smo pogasili že večje število začetnih požarov in tudi večjih požarov na našem obratu. Leta 1964 smo imeli 3 začetne požare, 1965. leta enega, 1966. leta 9 začetnih požarov, leta 1967 smo imeli osem začetnih požarov, od katerih je bil večji 27. junija, ko je gorela sušilnica. Ta požar je bil velik in se je zaradi vetra vnel kozolec, last Jakoba Kodermana, in še začetni požar stanovanjske hiše Antona Dobrovoljca. Pri omenjenem požaru so sodelovale sosednje gasilske desetine in tudi poklicna gasilska brigada iz Ljubljane. Pri tem požaru, ki je bil do takrat največji na obratu Parketarne Verd, je podjetje imelo po oceni komisij 120 milijonov din škode. Leta 1968 smo imeli en začetni požar, 1969. leta štiri začetne požare, 1970. leta en začetni požar, leta 1971 tudi en začetni požar, 1972. leta tri začetne požare, leta 1973 spet en začetni požar. Od 1953. pa do 1973. leta je bilo v Par-ketarni Verd 31 začetnih požarov, katere smo že na začetku uspešno lokalizirali, in eden večji požar, ko je gorela sušilnica.
Leta 1973 je Parketarna Verd proslavila 100-letnico obstoja, IGD Par-ketama Verd pa 20-letnico obstoja. Na proslavi 20-letnice obstoja IGD smo razvili svoj gasilski prapor. Za okrasitev droga prapor j a s spominskimi žebljički je dalo denar 55 delavcev. Leta 1974 je izbruhnil velik požar na žagi Ljubljanski vrh. Pri
Moški pevski zbor na jubilejnem koncertu ob svoji 10 letnici v Bistri, ki je bila v sklopu prireditev »Bistra 83«
Pevskemu zboru in njegovim dolgoletnim zvestim članom je podelil Ga-lusova priznanja predstavnik ZKO Slovenije letos ob jubileju v Bistri.
30 let ICD LIKO VERD
tem požaru so sodelovali naši gasilci z motorno brizgalno tipa Magi-rus, gasilske enote iz SO Vrhnika in poklicna brigada iz Ljubljane.
Požar je uničil poslopje žage in opremo, stavbo za shrambo desk in drugi les pa smo gasilci uspešno obvarovali. Pri omenjenem požaru smo naleteli na težave z zajemanjem zadostne količine vode v Re-tovju.
V obdobju od leta 1975 pa do leta 1980 je bilo več začetnih požarov, ki smo jih hitro in uspešno pogasili. Silos je gorel 3-krat, gorelo je ostrešje kotlovnice, gorela je lakirnica Vratarne, gorela je odsesovalna naprava lesnega prahu in žagovine Moldov v novi mizami in še vrsta manjših začetnih požarov pri obde-
lovalnih strojih lesnih obdelovancev. Vse te požare smo gasilci hitro opazili in pogasili.
V letu 1979 smo nabavili še eno brizgalno »Rozenbaver« in dihalni aparat »Medij«. V obdobju od leta 1980 do 1981 je bilo 7 začetnih požarov, katerih izvor je bilo trenje lesnih odpadkov pri obdelavi lesa na obdelovalnih strojih. Leta 1982 je bilo 6 začetnih požarov, ki pa niso povzročili večje škode. V desetih mesecih 1983. leta sta bila 2 začetna požara, ki smo ju takoj opazili in pogasili.
Gasilci IGD LIKO Verd se udeležujemo gasilskih tekmovanj v vseh predpisanih disciplinah. Nastopamo na občinskem tekmovanju na nivoju notranjske regije in tudi na repub-
liških tekmovanjih. Udeležujemo se gasilskih parad v občini in republiki in dajemo svoj prispevek organiziranemu sporedu. Na tekmovanjih dosegamo dobre rezultate. Na republiškem gasilskem tekmovanju v Duplici leta 1960 smo dosegli 6. mesto v republiškem merilu med panogami lesnih industrij. Na gasilskem tekmovanju v Cerknici leta 1982 na nivoju notranjske regije za memorial Matevža Haceta smo dosegli drugo mesto. Na občinskem tekmovanju leta 1982 v Borovnici smo bili prvi.
Leta 1982 smo ustanovili žensko desetino, ki šteje 11 članic-gasilk. Naše IGD šteje 62 članic in članov gasilcev. V gasilski sestavi IGD LIKO Verd so trije častniki, devet podčastnikov in 30 izprašanih gasilcev. V letu 1983 smo navezali zelo dobre stike z IGD IUV Vrhnika. Izmenjavamo si strokovno znanje s področja protipožarne preventive, sodelujemo tudi na športnem področju. Z opremo, ki jo imamo, smo tudi usposobljeni, saj na območju LIKO Verd lahko gasimo z dvema motornima brizgalnama in z dvema tro-delnima napadoma na vse objekte na lokaciji. Zajemališča vode so v grobem usposobljena in jih lahko že uporabljamo, če bo potrebno. Hi-drantno vodovodno omrežje je tudi urejeno in razporejeno po lokaciji in ga vsak trenutek lahko uporabimo za gašenje požarov ali za napajanje gasilskih cistern. Reševanje ljudi iz zadimljenih prostorov lahko izvajamo z dvema dihalnima aparatoma tipa Medij, za katera smo tudi usposobljeni. Da je protipožarna preventiva pri nas dobro organizirana in tudi budna, potrjuje vedno hitro posredovanje in lokaliziranje pri omenjenih začetnih požarih na lokaciji Verd. Na novo sprejeti delavci se že ob prihodu poučujejo o protipožarni preventivi. Po oddelkih poučuje obratni gasilec in tako smo vsi poučeni in osveščeni, kako ukrepati z ročnimi gasilnimi aparati pri začetnih požarih. Če združimo delo, znanje in rezultate gasilcev IGD LIKO Verd, lahko s ponosom ugotovimo, da smo se znali vseskozi samoupravno dogovarjati. Rešili smo vrsto problemov, rezultati, ki so doseženi v 30 letih našega obstoja, so vidni, poznajo jih gasilska društva v občini Vrhnika, poznajo in vedo za naše uspehe tudi v republiki Sloveniji in v notranjski regiji. Naloge, ki so nam jih zaupali delovni ljudje LIKO Vrhnika, vestno izpolnjujemo. Med našimi medsebojnimi odnosi vladata tovarištvo in nesebičnost. Prepričan sem, da stopamo po pravi poti, po poti, ki nam jo narekuje naša socialistična družba. Vsi rezultati, ki jih ni malo, so plod nas vseh gasilcev in vseh delovnih ljudi naše DO LIKO.
Kronika je hkrati tudi zgodovinski zapis, ki nam pove, kaj smo delali, koliko smo naredili, kje smo dosegli dobre ali slabe rezultate,
Gasilska ekipa Liko Verd
Gasilska skupina v akciji
prej, da je težko slediti tudi področju protipožarne preventive. Le odprto sodelovanje med IGD in PGD je naš osnovni pogoj hitrejšega strokovnega in fizičnega izpopolnjevanja in ohranjanja kondicije za hitro in učinkovito delovanje v protipožarni preventivi. Strokovno znanje in fizična sposobnost gasilcev sta odvisni od dobrih in učinkovitih rezultatov gašenja požarov in reševanja ljudi in opreme iz ognja ali ruševin ob naravnih katastrofah. IGD LIKO Verd je močno omejeno za odprto sodelovanje z IGD in PGD v občini Vrhnika in izven nje, kajti vsa IGD in PGD v občini Vrhnika imajo gasilska prevozna sredstva, ki lahko prevažajo gasilce in gasilsko opremo na mesta, ki so določena za skupno urjenje gasilcev, za manifestacije gasilcev v občini ali izven nje, za medsebojna tekmovanja, za gasilski običaj pri pogrebu umrlega gasilca itd. Prepričan sem, da bodo samoupravni organi in vodilni delavci DO LIKO poiskali sredstva in jih namenili nabavi gasilskega avtomobila, s katerim bomo rešili vse navedene probleme, ki močno ovirajo nadaljnji razvoj gasilstva.
Stane Urh
Ko naju je zbudila prva nočna žeja na Šinkovčevem seniku po napol kuhanil klobasah, sva šla s Toni tom tudi odtočit. Med potjo pohodiva prvemu glavo, drugemu noge, ko študirava, kaj bova pila. Pri bistrem studencu ob poti sva sinoči videla tablo z napisom, da voda ni pitna. Žeja naju premaga in odločiva se, da jo bova pila in ko jo mahava mimo štale, se šele spomnim, da imamo polno gaj bo piva. Ko sem v dolgih požirkih praznil steklenico piva, sem mislil, da sanjam. Ob vračanju na štalo, pohodiva in zbudiva še Cirila, ki je bil tudi zarit v seno v zgornjem nadstropju. Še srečo je imel, da sva ga zbudila, saj bi lahko od žeje za večno zaspal, in zato mu zaupava skrivnost o pivu.
Franci bi nas moral počakati na Sorici. Ko prispemo gor po čudovitih bližnjicah v prijetno vasico, prislonjeno pod Soriško planino, obsijano s popoldanskim soncem, ugotovimo, da Franclna ni nikjer — jasno, gostilna je zaprta, zato jo je mahnil kar naprej.
Utrujeni, kislih obrazov, veseli in manj veseli, posedemo na obeh straneh ceste, ko se z njive, kjer kopljejo krompir, oglasi gostilničarka, ki nam ponudi pivo, kaj več pa ne more. Osvežitev pred zadnjim današnjim 2-urnim vzponom na Soriško planino nam je prijetno dela.
Vlekle so se večerne megle, ko smo zagledali Litostrojsko kočo. Ob vstopu v sobo je že dišalo po jurčkih, ki jih je v kuhinji pripravljal intendant Franci, torej jurčke, ki smo jih nabrali med potjo. Nekate-
Tudi gasilke so med nami
kje bi lahko še kaj naredili ali naredili bolje, in tudi zakaj nismo česa uspeli narediti. Po prehojeni 30-letni
poti si kakšnih večjih očitkov ne moremo pripisati, kajti naš hitri povojni razvoj tako močno potiska na-
Na TRIGLAV
IZ TRIGLAVSKEGA NAHRBTNIKA
ŠLI SO, DA SE ZNOJIJO PO ZAKOTNIH STEZAH, NAMESTO DA BI ISTO DALJAVO POHLASTALI Z AVTOM V NEKAJ PRAŠNIH MINUTAH. PRENOČEVALI SO PO SENIKIH IN KOZOLCIH, MOGOČE CE-
LO NA PROSTEM, DA JIH PREKRIJE JUTRANJA ROSA, OBLIJE VEČERNA ZARJA, BUDILA JIH JE NOČNA NEVIHTA IN JUTRANJE PETJE PTIC, SPREMLJALO JIH JE ŠUMENJE VETRA IN ŽUBRORE-NJE POTOČKOV.
BLAGOR JIM TO JE BOGASTVO
Letošnji peš pohod smo začeli pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki
ri so šli že v mraku pomagat pospravljat drva, Peter se je utrujen stegnil čez skupna ležišča, Jaka je v kotu kadil in premišljeval o prehojeni poti, Suhi je gledal, kako je zašil hlače, ki so mu od utrujenosti počile čez vso zadnjico, ko se je vzpenjal proti Davči, Toni je božal svoj žulček, ki ga je fasal na podplatu. Skratka, vsak je imel za seboj že toliko težav in lepih spominov ali oboje hkrati, da smo malo
tistega, ki je zaspal za pečjo; ta je bil pa res utrujen!
Tretji dan smo se zbudili v belo jutro — sneg! Sneg, ki nas je pospremil do Kredarice in nazaj na Krmo, v Vrata in Voj e. Tudi slabo vreme ni pokvarilo dobrega vzdušja. Uspeh je bil popoln, prišlo nas je vseh 15, težave so pozabljene, nekateri so malo slabe volje, ker nam je zmanjkalo za piko na i — vrh Triglava. Vzpon je bil po snežni poti,
DELOVNI KOLEDAR 1984
	JANUAR	FEBRUAR	MAREC
P T S C p	0 9 16 23 30 (3)10 17 24 31 4	11 18 25 5	12 19 26 6	13 20 27	6	13 20 27 7	14 21 28 1	8 15 22 29 2	9 16 23 3	10 17 24	5	12 19 26 6	13 20 27 7	14 21 28 1	8 15 22 29 2	9 16 23 30
s N		7J14 21 28 1 8 15 22 29	4	(i 1 18 25 5	12 19 26	3i10J17 24 31 411 18 25
	APRIL	MAJ	JUNIJ
p T S c p	2	9 16 231_30_ 3	10 17 24 4	11 18 25 5	12 19 26 6	13 20@	7 14 21 28 (D 8 15 22 29 © 9 16 23 30 3	10 17 24 31 4	11 18 25	4	11 18 25 5	12 19 26 6	13 20 27 7	14 21 28 1 8 15 22 29
s	7 14|21 28	5 12 19 26	2 9M6 23 30
N	1 8 15 22 29	6 13 20 27	3 10 17 24
	JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER
P T S C p	2	9 16 23 30 3	10 17 24 31 011 18 25 5	12 19 26 6	13 20 27	6	13	20	27 7	14	21	28 1	8	15	22	29 2	9	16	23	30 3	10	17	24	31	3	10 17 24 4	11 18 25 5	12 19 26 6	13 20 27 7	14 21 28
s	?n 4 2128	4 11 18 25	1 8I15 22 29
N	1 8 15 22 29	5 12 19 26	2 9 16 23 30
	OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
P T S C p	1	8 15 22 29 2	9 16 23 30 3	10 17 24 31 411 18 25 5 12 19 26	5	12 19 26 6	13 20 27 7	14 21 28 UJ 8 15 22@ m 9 16 23(3d	3	10 17 24|31 4	11 18 25 5	12 19 26 6	13 20 27. 7	14 21 28
N	6113 20 27 'l 14 21 28	3[10J17 24 4 11 18 25	Ul! 15 22I29 2 9 16 23 30
—	obroženi dnevi pomenijo praznike
—	uokvirjeni dnevi pa so proste sobote in nedelje ter kolektivni dopust (30. 4. in 2. 11. 84)
—	solidarnostna sobota je 10. 3. 84.
Takole pa smo se postrojili na pr jslavi ob odprtju prenovljene koče na Kredarici
govorili, k zamišljenosti pa je pripomogla še slaba vremenska napoved in črn oblak nad Lajnarjem.
Preden smo zaspali, sva s Franc-lom spila še eno pivo, da nama ne bo treba ponoči vstajati zaradi žeje.
Liter Jackovega žganja smo spili prvi večer v Hotavljah, liter Cirilovega pa na Vodnikovem domu (pojasnilo: 1 liter na 15 oseb, da ne bi bilo videti preveč grozno), zato je najmanjši v ekipi zadremal kar za pečjo in da ga ne bi budili, smo ga nesli spat in ta je bil edini član odprave, ki z Vrhnike na Triglav ni prišel peš.
Če nisva bila s Franclom žejna, sva bila pa lačna. Ta čudež lakote sva doživela na Vodnikovem domu ob 10. uri zvečer. Šla sva k Angelci v kuhinjo, odprla konzervo rib in da je bilo več, sva dodala še polento in zmešala, ugasnila luč in končala pojedino, ki niti ni bila tako slaba, ob sveči. Angelca naju je občudovala — o tii, Vrhnjičani, kje imate pa
mokri jekleni vrvi in ledenih skalah preveč tvegan, sicer pa smo z našim pohodom počastili slovesno odkritje prenovljenega Triglavskega doma do Kredarici.
ŠLI SO NEKATERI ŽE VEČKRAT,
NEKATERI PRVIČ,
SPOZNALI SO NOVE LEPOTE NAŠE DOMOVINE,
ČEPRAV SAMO MAJHNO PRGIŠČE.
SPOZNALI SO, MOGOČE NE PRVIČ,
DA SO GORE PRIJATELJICE.
IN PRIJATELJE SE VEČKRAT OBIŠČE,
MAR NE?
UNILES JE TRETJI V SFRJ
Po podatkih zvezne Gospodarske zbornice in beograjskega inštituta za zunanjo trgovino o izvoznikih, ki so v devetih mesecih 1983 ustvarili naj večjo pozitivno razliko med konvertibilnim izvozom in uvozom, je na prvem mestu s 95 milijoni dolarjev izvoznega presežka SOZD Ladjedelniška industrija iz Splita, na drugem mestu je sarajevski Ši-pad, ki je v tem obdobju na konvertibilni trg izvozil za 64 milijonov dolarjev več kot je uvoz. Na tretjem mestu pa je SOZD UNILES, ki je v tem času ustvaril za 32 milijonov dolarjev (po teh podatkih) konvertibilnega presežka. Na četrtem mestu je SOZD Tretji maj z Reke, nato pa sledita spet dve slovenski organizaciji, in sicer Slovenijales ter Združeni izdelovalci strojne opreme.
Med 26 naj večjimi izvozniki po ustvarjenem neto deviznem učinku je SOZD Slovenijapapir na 13. mestu, Iskra, ki je sicer po celotnem izvozu drugi naj večji jugoslovanski izvoznik, je 16., Gorenje 18., SOZD Unial 19., Mercator 22. ter Industrija usnja Vrhnika 25.
Triglavski nahrbtnik
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO«, Vrhnika, ureja uredniški odbor: Dragica Krašovec (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Knapič, Jakob Susman, Franko Martinčič, Andrej Krašovec, Anton Pečar — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Tržaška 90, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Liubljani
NAGRADNA KRIŽANKA
Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov Uredništva »Naše delo«, LIKO Vrhnika, najkasneje do 15. januarja 1984. Med reševalce, ki bodo pravilno rešili našo nagradno križanko bo žreb razdelil pet praktičnih nagrad.