Poštnina plačana v gotovini GLASILO GLAVNEGA ODBORA Z Živeto bratstvo in enotnost narodov Jugoslavsie - temelj vseh naših uspehov v ustvarjanju m graditvi socialistične domovine! VEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 47. Ljubljana, 25. novembra 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din tBESFrrrt: 'saafflHi Ne 29. - že t9. novembra ie tovarna 9,Sava“ stavila izpolnitev plana Ko je delovni kolektiv tovarne gu-tiiijastnih izdelkov »Sava« v Kranju sredi avgusta prejel prehodno zastavo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in zveznega ministrstva za lahko industrijo ter naslov zaslužnega kolektiva, ge je trdno odločil, priboriti si prehodno zastavo tudi v drugem letošnjem Polletju. Slovesno se je zavezal,. da bo dni plan po količini in vrednosti izvršil ho 29. novembra, po asortimentu pa do decembra. To svojo obljubo je izpolnil že v soboto in sicer na dan tekmovanja v počastitev prve partijske konference ljubljanske oblasti. Že v petek je bil izpolnjen plan po količini, v soboto pa tudi Po vrednosti. Ta dan je tovarna v celoti Presegla dnevno plansko nalogo kar za 44%. Svoj veliki uspeh so delavci »Save« dosegli navzlic težavam, ki so jih^ morali prebroditi, ko niso prejeli iz držav In-forinbiroja naročenih strojev oziroma so morali doma izdelati posamezne naprave za proizvodnjo velikih avtomobilskih gum (plaščev) za tovorne avtomobile. Že lani se je tovarna osamosvojila v izdelavi žičnih pletenih jeder za avtomobilske gume, letos pa so začeli redno izdelovati velike avtomobilske gume, tako da sedaj lahko opremimo naše doma izdelane avtomobile tudi z domačimi gumami. Važen nov proizvod te tovarne so rebrasti gumijasti podplati za delavske in gorske čevlje, za katere izdelujejo v tovarni tudi lepilo, tako da podplatov ni treba šivati ali zbijati in ostanejo docela nepremočljivi. S predčasno izpolnitvijo letošnje planske naloge je kolektiv »Save« mnogo pripomogel k osamosvojitvi naše države na področju važnih izdelkov iz gumija. Tržiška tovarna kos in srpov je izpolnila svoj letni plan 44 dni pred rokom in 12 dni pred dano obveznostjo Po težki borbi, katero je vodil delovni kolektiv za iz vršenj e svojih planskih nalog, je s požrtvovalnim delom vsega aktiva uspel preiti preko vseh ovir in ?aprek in dokazati svetu, da delavci dr-2ave, v kateri se gradi socializem, ne Poznajo ovir, ki bi jim preprečile izvr-phev nalog, katere jim postavlja naša artija s tovarišem Titom na čelu. Vsem kršilcem gospodarskih pogodb 5 dobavah materiala iz informbirojevskih jr?av ni uspelo preprečiti redne proizvodih podjetja tovarne kos in srpov v Trži-Cu' Poiskali so nove vire surovin, ki so nadomeščali uvoz. Kolektiv je znal v Proizvodnji uporabljati vse odpadke, ki 80 bili namenjeni za staro železo, prav 'ako je znal preusmeriti proizvodnjo in druge predmete ter tako preprečiti zastoj Podjetja. . Letošnji proizvodni plan je za 20% v>šji od lanskega, kar pomeni, da so ž.raznimi izboljšanji v procesu proizvodne dvignili storilnost, kakor tudi inten-z>vnost dela. To nam dokazuje tudi dej-8»vo, da ima podjetje v tem letu 30 udar- nikov in racionalizatorjev. Izdelati so stroj, ki nadomešča pri proizvodnji ko-silnih nožev 4 delavce ter je njegova kapaciteta dvakrat večja. Zaradi boljše organizacije dela in sistematizacije, je bilo v letošnjem letu 8% manj delovne sile, kar pomeni znižanje proizvodnih stroškov ter sprostitev delovne sile, ki so jo zaposlili na važnejših delih. Kolektiv si je zadal nalogo, da bo svoj letni plan izvršil do 29. novembra. S skrajno požrtvovalnim delom pa je ta rok znižal ter dosegel plan že 17. novembra. Poleg izvrševanja svojih nalog je kolektiv videl potrebe tudi ostalih panog našega gospodarstva ter poslal iz svojih vrst ljudi v pomoč našemu rudarstvu, lesni industriji pri sečnji gozdov ter prispeval več tisoč ur prostovoljnega dela na naših gradi-liščih. Kolektiv se v polni meri zaveda, da uspehi našega podjetja pomenijo tudi uspeh socialističnega gospodarstva, zato si je zadal nove obveznosti, da bo do konca leta presegel letni plan Še za 10% da bo pristopil k proizvodnji artiklov, ki so nujno potrebni našemu gospodarstvu. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV CELJE JE IZPOLNILA SVOJO PLANSKO NALOGO 14 DNI PRED ROKOM 31. septembra t. 1. je kolektiv izpolnil po količini, po vrednosti pa dne novembra, t. j. 14 dni pred zadano težnostjo in 44 dni pred rokom, j Veg delovni kolektiv s tov. direktorji6 jh Pfajfarjem na čelu in tehničnim di-ptor jem Stojanom se bori za izpolnitev Panskih nalog v čim krajšem času. Poleg ??r°ninih naporov delovnega kolektiva, j1 daje vse svoje sile za čim htirejšo if^šitev petletnega plana, je bilo v krat-času izvršenih nekaj tehničnih izpopolnitev in danih racionalizatorekih pred-p,gov od strani Stojana Štefana, Ambroža jpuza, Bizjak Marije in Odenbach Ger- - V zadnjem času smo zaceli izdelovati proizvod iz odpadlih plinov, natrium-j ^kofluorid, ki je izvrstna surovina v uuetriji emajlirane posode. t ^etji premogovnik v Sloveniji je izpolnil letni plan rudnikom Timav in Šent Janž je Pol Premogovnik v Sloveniji iz- t,svoj letni proizvodni plan rud-Kanižarica, in sicer v torek 22. i6fv„e*ubra, to je 39 dni pred koncem s n j .Kolektivu rudnika Kanižarica če-koho?. ^ temu pomembnemu uspehu kol wlv’ ^talih rudnikov, kakor tudi te0„Kf,vT generalne direkcije za pre-8 v Ljubljani. Temu uspehu je pač pripisati, da se vsa vprašanja tovarne rešujejo z upravo podjetja, s KP organizacijo in sindikatom. V zadnjem času delajo nekateri člani kolektiva po Sirotanovičevem načinu dela, in to so v litoponu tov, Karner Stanko in Kristan Stanko pri žveplenem natriju, Koren Štefan in Škrubej Ivan ter v hidro-suliatu Veselak Ivan. Prvi štirje presegajo storilnost dela za 50%, zadnji pa za 80%. V skladišču imamo dve brigadi, t. j. Terškovo in Dobrotinškovo, ki stalno med seboj tekmujeta in presegajo skoraj vsi člani brigade norme do 40%. ZMAGA NAJBOLJŠEGA KOLEKTIVA INDUSTRIJE PREMOGA V JUGOSLAVIJI Rudarji premogovnika v Mostaru, ki so si prvi v letošnjem polletju priborili prehodno zastavo vlade kot najboljši kolektiv v proizvodnji premoga, so 22. novembra izpolnili svoj proizvodni plan za leto 1949. Borba za plan v tem rudniku še nikoli ni bila tako ostra in vztrajna, kakor zadnje dni pred izpolnitvijo plana. V nedeljo so dnevni plan presegli za 48%, prav tako v ponedeljek, v torek pa celo za 50%. Poslednjo tono je v torek izkopala nočna izmena. Svoj veliki uspeh je rudnik dosegel predvsem z uvedbo novega načina dela na več delovnih mestih. Ustanovljenih je bilo 30 razmeroma majhnih brigad, ki so delale po novem načinu. Praznik republike bomo letos proslavljali tako kakor noben drug narod na svetu. Naše delovno ljudstvo bo svoji republiki poklonilo do tega dne nešteto delovnih zmag, ki so jih delovni ljudje priborili v tovarnah, rudnikih, na gradnjah , hidrocentral, v ladjedelnicah, na železnicah in v ustanovah. Mnogi delovni kolektivi so že precej pred tem praznikom, ali pa bodo do praznika republike izpolnili plan za leto 1949, to se pravi, mnogo pred rokom. Ti velikanski delovni uspehi potrjujejo doslednost in zvestobo naše Partije znanosti mar-ksizma-leninizma, kajti, že bi nas učila naša Partija drugače, ne bi bili sredi poti do socializma, ampak šele prav na začetku, kot so to dežele ljudske demokracije, ki so nas po ukazu iz Moskve pustile z Moskvo vred sredi poti na cedilu. Prehitro smo šli. Veliki in mogočni Moskvi ni bilo pogodu, da zna majhna, svobodna, junaška Titova Jugoslavija sama hoditi. Užaljena v svojem napuhu velikana, da zna tudi kaka druga Partija po svoje misliti in delati, nas je napadla pod krinko resolucije In-formbiroja. Za napad proti Partiji, ki zna tako po svoje misliti in delati, da je zmožna sama graditi socializem, je vpregla voditelje vseh tistih Partij, ki ne znajo po svoje misliti. Moskva nas je proglasila za izdajalce proletariata, kajti to, da si nismo pustili okrniti svoje suverenosti, da se nismo pustili izkoriščati od Sovjetske zveze, to, da junaško in vztrajno zagovarjamo in branimo enakopravnost malih narodov, je za voditelje Sovjetske zveze upor majhne socialistične države proti veliki, predrznost majhnega naroda proti velikemu. Po nauku marksizma-leninizma, ki je znanost naše Partije in znanost delavskega razreda vsega sveta, pa je ta napad Moskve izraz njenih imperialističnih teženj. Toda kaj se je zgodilo? Dežela, ki jo hoče Sovjetska zveza zaradi njene nepokorščine uničili, voditelje njenega ljudstva pobiti, ta majhna dežela praznuje te dni praznik svojega rojstva s takimi uspehi, kakršnih ne morejo niti na papir narisati voditelji Madžarske in ostalih demokratičnih dežel. Naši delavci zdaj vedo, zakaj ta napad: zato, ker niso uspeli zgraditi ne Litostroja ne Jablanice ne avtostrade ne mladinske proge ne Novega Beograda, zato, ker niso znali tamkaj vzgojiti ne Sirotano-vičev ne Petkov in Zagoriškov, zato, ker ne morejo tamkaj pokazati nobenega zadružnega doma, niti ne morejo izmodrovati svoje državnosti napram ljudstvu tako kot pri nas, kjer bomo z bližnjimi, novimi volitvami v ljudske odbore demokracijo poglobili tako, kakor nikjer na svetu. In še zato, ker se je Moskva ustrašila naših uspehov — uspehov tiste Partije, ki se ne pokori nobenemu na svetu — razen svojemu delovnemu ljudstvu. 29. november — praznik naše republike — praznujemo letos v znamenju naših delovnih zmag. To je najmočnejše obrambno orožje, s katerim se branimo pred nepomirljivimi napadalci iz vzhoda. Leoni so nas zasuli z ognjem laži — mi pa jim odgovarjamo z resnico. Lažejo ljudje, ki nimajo čiste vesti. Mi pa jo imamo in kot taki bomo praznovali praznik republike: ponosni, hrabri, neomahljivi — kot je lo.naš vodnik, učitelj in vojskovodja Tito, kot je to Centralni komite naše Partije! Vareška livarna ie 40 dni pred rokom začela delati za četrto plansko leto Tudi težka industrija uspešno izpolnjuje planske naloge. Med prvimi kolektivi težke industrije je opravil svojo letošnjo proizvodno nalogo kolektiv livarne v Varešu-Majdanu. To je ena največjih livarn v državi. Plan so izpolnili 40 dni pred koncem leta in osem dni prej, kakor so se zavezali. Letošnji plan je bil za 37% večji od lanskega. Livarna je dosegla velike proizvodne uspehe predvsem zaradi tekmovanja za večjo storilnost. Kolektiv šteje številne udarnike. Med njimi je Ivan Žuk, enajst-kratni udarnik in nosilec reda dela. Tudi kolektiv, ki dela pri plavžu v Varešu, si prizadeva, da čimprej izpolni plan. Rudnik železne rude je do 1. t. m. izpolnil 92.1% letnega plana. V plavžar-stvu so izpolnili plan za sivo železo za 83%, za belo železo pa za 82.2%. Zeniška jeklarna ima zaveden in požrtvovalen kolektiv, ki je izpolnil plan 17. novembra Zeniška elektrojeklarna je izpolnila svojo letno nalogo 17. t. m. Ob tej priliki so razglasili 403 udarnike, kar že samo pove dovolj: podjetje ima borben kolektiv, ki zavedno izpolnjuje planske naloge ter se zaveda velikega pomena naše težke industrije pri graditvi socializma. Med številnimi udarniki so mnogi, ki so prejeli častni naslov že petkrat, šestkrat, nekateri pa celo sedemkrat. Osemkratni udarniki so štirje, devetkratni trije, eden pa je desetkratni udarnik.. V Črni gori so v treh letih izpolnili petletni plan za cestna dela Črna gora je bila že v polpretekli dobi dežela brez pravih cest, tako da je bil razvit samo tovorni promet. Šele leta 1879. so začeli graditi prvo, 26 km dolgo cesto Cetinje—Kotor, ki so jo potem zgradili v šestih letih. Do leta 1919 je Črna gora dobila komaj 434 km cest. V stari Jugoslaviji se črnogorsko cestno omrežje ni bistveno izpopolnilo. Petletni plan je določil zgraditev 135 kilometrov novih cest z makadamskim (peščenim) cestiščem. Čeprav jim je primanjkovalo strokovno usposobljenih moči, so doslej dosegli velike uspehe. Končali so v treh letih dela, ki so bila določena po petletnem planu za pet let. Zgradili so naslednje ceste: Ivangrad—Roža j, Duh—Puce—Grahovo, Danilovgrad—Glava Zete, Piperi—Radovče, Bukovica— Boan, Žabljak—Črno jezero, Jasen—Be-limlje, Bioče—Manastir, Morača—Kolašin in Titograd—Medun—albanska meja. Tovarna »Utensilia« je izpolnila plan Delovni kolektiv tovarne tekstilnih potrebščin »Utensilija« v Ljubljani si je zadal nalogo, da izpolni letni plan do 29. novembra, po možnosti pa še prej. To mu je resnično uspelo, kajti 16. novembra je bil letni plan »Uten-silije« izpolnjen. Zadnji dan pred izpolnitvijo delavstvo ni zapustilo svojih delovnih mest in je delalo do osme ure zjutraj. Tako je izpolnilo svojo letno nalogo točno 45 dni pred rokom. Po končanem delu se je ves delovni kolektiv zbral na sestanek, na katerem sta direktor podjetja in predsednik sindikalne podružnice prikazala napore delavcev in delavk za predčasno izpolnitev plana. Visoka politična zavest vsega kolektiva in trdna volja, pomagati pri graditvi socializma in dviganju življenjske ravni delovnih ljudi, sta mnogo pripomogla k uspehu, ki je hkrati odgovor vsega kolektiva Inform-biroju in vsem obrekovalcem. Medkrajevna telefonska centrala v Ljubljani dela že za četrto plansko leto Letni plan medkrajevnega telefonskega prometa, ki se opira na zmogljivost medkrajevnih telefonskih linij, je bil dosežen s skrajnimi napori telefonistk. Skoraj 50% osebja je preseglo normo, najboljše telefonistke Vera Jančar celo za 41%, Dora Dekleva za 24%, Marija Košmerlj za 21%, Mar. Kukavica, Gizela Likovič in Tončka Mlakar za 20%. Lani je več osebja mesečno izdelalo 700 do 800 prijavnic in s tem preseglo predvojno povprečje, letos pa je manj telefonistk izdelalo povprečno po 2000 prijavnic Zmaga najboljšega kolektiva Živilske industrije v Slovenili Kolektiv Tovarne sadnih sokov in marmelade v Celju si je priboril po zaslugi vsega kolektiva na čelu s partijsko in sindikalno organizacijo v prvem letošnjem polletju prehodno zastavo republiške vlade kot najboljši kolektiv živilske industrije Slovenije. Ko je prejel to zastavo iz rok podpredsednika vlade LRS dr. Breclja, mu je obljubil, da hoče izpolniti letni plan po vrednosti do šeste obletnice ustanovitve nove Jugoslavije — do 29. novembra 1949. In 18. t. m. ob 11.30 uri, je kolektiv brzojavno sporočil Glavni direkciji živilske industrije: »Bitka dobljena! Letni plan po vrednosti izpolnili 11 dni pred rokom. Naj živi delavski razred s Partijo in Titom na čelu! Obrekovalci narodov Jugoslavije naj molče!« Še nikoli ni bila borba za plan v tej tovarni tako ostra, žilava in vztrajna, kakor zadnje dni pred izpolnitvijo plana. Svoj veliki uspeh je kolektiv dosegel, ker se je lotil svoje zastavljene naloge po podrobnem, vnaprej izdelanem načrtu, ki se ni izdelal šablonsko in za mizo, temveč množično skupaj z vsem kolektivom. Besedo je imel delavec, racionalizator in udarnik. Vsakdo je vedel, zakaj gre. razumel in sam razglabljal in predlagal konkretne ukrepe, H se naj p odvzamejo za dosego osnovnega cilja. Vsakomur je bila znana njegova dnevna naloga, prav tako vsaki brigadi v posameznih oddelkih. In točna evidenca o izpolnjevanju dnevnih nalog je tudi sproti pokazala vsakomur, v kolikor je svojo nalogo izpolnil ali ne. Na talci podlagi izdelan na- črt je oživel ves kolektiv, sleherni se je pognal v borbo za uresničenje načrta, saj ga je ustvaril in postavil sam. Rčs, trda je bila borba, toda zmagovita. Bilo je treba dnevno preseči vrednostni plan za 13,3%. In brigade so ga presegale. Tudi objektivne ovire, ki so se pokazale v juliju in avgustu, niso zlomile volje do zmage. Nasprotno, kolektiv je sklenil, da je treba izpad proizvodnje dveh mesecev nadomestiti in doseči v dveh mesecih proizvodne in planske naloge štirih mesecev. Sklep ni ostal sklep, temveč živo dejstvo: kolektiv je septembrski plan dosegel 124%, oktobrski pa 182,3%. Brigade so še podvojile svoje napore |n dosegale v prvih dneh novembra rekordne uspehe. Tehnično normo so presegale dnevno za 6—18%. Kazalci na centralnem grafikonu so vidno rastli in vsakomur kazali, da so kvoto za jabolčno pulpo že presegli za 24%, džem za 46%, žganje za 14%. Isto so pričali vrednostni pokazatelji, In kje tiče vzroki teh zunanjih uspehov? V skrbno izdelanem notranjem planu proizvodnje, v dnevnih posvetovanjih z brigadami in posamezniki, v ekspeditiv-nem reševanju vseh vprašanj in v smotrnem političnem delu partijske in sindikalne organizacije v tovarni. Tu je ključ tu je osnova za pravilno delo, za take delo, ki zajame in gradi, posameznika v lik predanega borca Partiji in Titu, Tak šni borci so najzanesljivejši temelji naše socialistične domovine, ob katerih se bodo razblinili v prazen nič vsi uničevalni načrti informbirojevskih generalov. K. V. Ztouis Adamič Jugosiaviša bo prevedrila nevihto Napredni ameriški pisatelj slovenskega porekla — Louis Adamič, ki živi ie od svojega ■ 16. leta v Ameriki in ki je doslej izdal že mnogo naprednih knjig, v katerih obravnava zlasti usodo izseljencev, je znan kot pisatelj vsemu kulturnemu svetu. Pred, kratkim je obiskal svojo rodno domovino Jugoslavijo. Ko se je vrnil, je napisal za ameriški lisk naslednjo izjavo, ki jo tudi mi priobčujemo v celoti. »V Evropi sem preživel 8 mesecev, od teh 6 v Jugoslaviji. V Jugoslaviji sem prepotoval 11.000 milj. Obiskal sem vse važnejše kraje države. Mnogokrat sem se dolgo časa razgovarjal z maršalom Titom in z večino drugih vidnejših voditeljev, pa tudi z mnogimi pisatelji, umetniki in znanstveniki. Udeležil sem se nekoliko kongresov in mnogih sej ter sestankov v najrazličnejših krajih Jugoslavije. Najvažnejše zame pa je to, da sem se razgovarjal s tisoči delovnih ljudi, z delavci, z delavkami ter z mladino v Srbiji, Hrvaški, Sloveniji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Vojvodini in Istri. Proučeval sem novi družbeni sistem, nove ustanove, novo demokracijo, ki se je izraščala iz vseljudske revolucije od leta 1941 in ki se še vedno nadaljuje in poglablja. Napisati nameravam dve ali tri knjige o Titovi Jugoslaviji. Prva se bo imenovala »Tito« in bo izšla že leta 1950. To knjigo sedaj pišem in prav nič ne dvomim, da me bodo zaradi te knjige napadali od gotovih strani, še preden bo knjiga zagledala beli dan. Toda to bo knjigi še bolj koristilo. Po skrbnem premišljevanju sem se lotil te naloge z največjim veseljem. Ni lahka stvar na kratko povedati vse, kar sem v šestih mesecih v Jugoslaviji videl, preživel in doumel. Ta mojo izjava bo zaradi tega zelo skromna, ker je v novi Jugoslaviji toliko ogromno novega, da je v skopih besedah nemogoče vsega naenkrat opisati. Nova Jugoslavija je silovita dežela. Nova Jugoslavija pomeni silen značaj, nova Jugoslavija je cilj milijonov in milijonov. Sila revolucionarnega dela je za naše pojme skoraj neverjetna. Vse ljudstvo Jugoslavije sc je vrglo v ogromno izgraditev domovine zavestno in prepojeno z neomajno vero v lepšo bodočnost. S svojimi naravnimi zakladi je Jugoslavija ena od najbogatejših dežel na svetu. (Zdaj lahko tudi vemo, zakaj bi jo velesile rade pobasale v svojo malho.) Teh bogastev bo deležno jugoslovansko delovno ljudstvo le v sklopu načrtnega gospodarstva, to _ se pravi potem, ko bo'v deželi zgrajen socializem. Graditev socializma raste v Jugoslaviji vsak dan bolj in bolj. V Jugoslaviji delovno ljudstvo zares gradi socializem. Videl sem velikanske nove tovarne, hidrocentrale in projekte, ki bi celo v Ameriki vzbujali občudovanje. Jugoslovansko delovno ljudstvo gradi vse te ogromne, stvaritve navdušeno in se trudi pospešiti to delo z vedno boljšo mehanizacijo. Delo, ki £a ljudstvo Jugoslavije vlaga v te projekte, je zares herojsko. Največje bogastvo Jugoslavije pa je — njeno ljudstvo, ki predstavlja izredno zbranost posebnih delovnih ljudi človeštva. Njihova revolucionarnost v premagovanju vseh težav je čudovita. Zanjo bi se morali navduševati vsi pošteni, progresivni, antiimperialistični Amerikanci. Storil bom vse, kar je mogoče, da bom to dosegel. Princip federalne oblike države ter spoštovanje kulture vseh narodnosti v— to dvoje je rešilo narodnostno vprašanje Jugoslavije. Sledov starega velikosrbskega režima ni nikjer več videti. Tito in drugi voditelji nove Jugoslavije so odkriti in resni ljudje, izredno pogumni in iznajdljivi. Titova povezanost z državo je silno globoka, prav tako pa je predanost ljudstva svojemu voditelju neizmerno globoka. Spor med Kremljem in Titom je preveč kompliciran, da M mogel o njem razpravljati v tej izjavi, lahko pa trdim, da je bil neizogiben. Jugoslovansko stališče v tem sporu je moralno in politično popolnoma zdravo. To stališče jugoslovanskih komunistov je zgodovinskega pomena, čigar ogromno pomembnost bomo znali ceniti šele čez kakih deset let. Važnost jugoslovanske — Titove vloge v sedanji dra-matski svetovni politiki je večja kot vsako pretiravanje. Še vedno ga v svetu slabo pojmujejo. Časopisi ne povedo skoraj ničesar. Ni pa ta vloga važna le za Jugoslavijo, ampak za ves obči napredek, za vsa napredna gibanja in za vsa ljudstva vsega sveta. Skoraj vse, kar se zadnja leta piše m govori o Jugoslaviji na zapadn in na vzhodu, je neresnično, površno napisano, zavito ali pa enostavno bedasto. Mislim, da ste me pravilno razumeli: življenje v Jugoslaviji še ni raj. Razmere še niso tako urejene, kakor bi mogle biti in kakor bodo, ko si bodo novi ljudje na odgovornih mestih in ustanovah pridobili dovolj izkušenj.. Jugoslovanska revolucija je proces, ki je zaobrnil vse življenje, zato zahteva velike napore in veliko požrtvovalnosti od slehernika. Važno pa je vedeti, da je v Jugoslaviji le silno majhen odstotek prebivalstva, ki še pričakuje, da se bodo vrnili stari časi, kakršni so bili pred vojno. Tako imenovana »opozicija« v Jugoslaviji je približno toliko nepomembna, kot mozolček na. slonovi zadnjici. Ičominformska skupinica je tako majhna in neznatna, da tako. rekoč ne obstaja, kar pa je posameznikov, dela roko v roki s staro reakcijo. Ogromna večina Jugoslovanov pa zavedno razume dogajanje v državi in podpira osnovne principe politike Titove vlade.. Mladina je z dušo in srcem za novi red. Gleda v bodočnost tako jasno kot mladina na Balkanu še nikoli ni gledala. Ne boji se ničesar. Zmagati misli. Hoče postati svoboden narod, ki bo imel vse pogoje dvigniti svojo domovino, svoje gospodarstvo, svojo kulturo na svoj lasten način in to tako, da bo osvojila vse tradicije in narodnostne posebnosti. Kot država se Jugoslavija danes nahaja v težkem položaju. To vprašanje je preveč komplicirano, da bi ga mogel razložiti v kratkih besedah. Prepričan pa sem, da bo Jugoslavija zaradi prirodne sile njenega delovnega ljudstva in zaradi izredne sposobnosti njenega vodstva, prevedrila to nevihto. Vedno sem bil ponosen na svoje jugoslovansko pokol jen je, toda še nikoli tako ponosen kot sedaj.« Pri pripravah na volitve sindikati ne sme^o stati oh strant Večina voli vinih enot, vsaj tistih, ki bodo volile že 11. decembra, je že izbrala kandidate- V teh poslednjih 14 dneh, ki -nas še ločijo od volitev, bodo morale biti vse ostale tehnične priprave izvršene. V svojem govoru, ki g,a je -imel na III. plenarnem zasedanju GO OF Slovenije, je s tem v zvezi sekretar OF Slovenije tov. Miha Marinko dejal: »Same tehnične priprave, ki jih zahteva zakonito predpisani volivni postopek. so zelo obsežne. Zato je delu volivnih komisij, ki so odgovorne z« tehnične priprave, treba posvetiti vso pozornost. Te komisije naj si .posebej __•-----lirprlltPv vrt- pripravijo vse potrebno: ureditev volivnih imenikov, volivne odbore po krajih, odrede naj volivne enote, pri pbavijo skrinjice, pripravijo in urede formularje, skrbe za predlagatelje itd. Vse to delo je ogromno. Če ga ne bodo izvršili pravočasno za to posebej odrejeni ljudje, bodo prišli v nevarnost, da se bodo v sili morali s tem baviti vsi politični aktivisti, ki bodo zaradi tega zanemarjali politično in kadrovsko pripravo. Treba se je zavedati, da bo slepa skrinjica barometer aktivnosti frontne organizacije kot celote. Pokazalo se bo, kakšna je izbira kandidatov in kakšna pripravljenost volivcev za delo v ljudskih odborih. Razen tega pa pri teh volitvah ni samo vprašanje razrednega bojia na vasi, kjer se bomo nujno spopadli z vplivom vaških špekulantov, ampak je zelo važno tudi vprašanje, kako bomo pritegnili sindikate in druge organizacije v mestih m industrijskih središčih ter poživili njihovo zanimanje za poslovanje ljudskega odbora,« Sindikati pa bi lahko sedaj pomagali in sodelovali tudi pri pripravah za volitve, t. j. pri pregledu in izpopolnjevanju vdllvnih imenikov. Pre-gledlati je treba, ali so črtanje vse oseibe, glede katerih je ugotovljeno, da so se odselile ali so izgubile votivno pravico- Na drugi strani pa je važno, da bodo v te spiske vpisani tudi vsi tisti, ki so se med tem priselili in bo- do do reklamacijskega roka izpolnili 18. leto starosti. Od tega, kako skrbno in kako pregledno bodo pripravljeni volivni imeniki, bo odvisno, kako bodo volivne komisije lahko poslovale na dan volitev in koliko bodo volitve res brezhibno potekale. Sindikati pa lahko v teh pripravah nudijo izdatno pomoč tudi s svojo udeležbo pri agitaciji, če bodo razpravljali, pojasnjevali i,n tolmačili volivcem vsa vp-rašnja v zvezi s prehrano, razdeljevanjem živilskih nakaznic, o funkcioniranju trgovske mreže, šol, bolnišnic, če bodo razvijali živo in široko diskusijo ter kritiko o vseh tistih vprašanjih, za katere bi morali organi ljudske oblasti poskrbeti, da bi se stanje popravilo, če so se doslej dogajale še napake in ni bilo vse tako, kakor bi bilo treba. »Govoriti pa moramo,« kakor je rekel tov. Marinko, »tudi o naših uspehih, o naši borbenosti, o našem elanu, vzbujati moramo samozavest spričo našili uspehov in ponosnega zadržanja našega državnega vodstva ter na številnih naših pridobitvah graditi in krepiti čist in močan patriotizem ter se- zavedati, da je kljub strahoviti ha-rangi noš ugled v svetu narastel ter da imamo dovolj osnov, ki nam dajejo pogum in samozavest za našo nadaljnjo borbo na vseh področjih.« Posmrtne ostanite Dimifriie fumita se prenesli v Beograd PLEVNIK JOŽE Po 35 letih smrti najvidnejšega borca za pravice delovnega človeka pred Sir@lai@aiEeim glbanle je nujen pojav naše borbe za socializem prvo svetovno vojno v Srbiji, Dimitrije . Dosedanja borba naših narodov za Tucoviča, bodo njegove smrtne ostanke ^olmjev mdog nase, »n ^ pokopali v Beogradu na trgu Siavije. Dimitirije Tucovič se je rodil 14. maja 1882. leta pri Užicah. V Užicah je potem obiskoval tudi gimnazijo in ko je bil v tretjem razredu, se je že začel udejstvovati v revolucionarnem gibanju. Sodeloval je v tajni dijaški družini »Napredak« in že v teh letih čital marksistično literaturo. Ker je takrat ni bilo v srbskem jeziku, se je začel učiti nemškega jezika in s tem mu je bilo omogočeno, da se je seznanil z obstoječo marksistično literaturo. V Beogradu je potem končal pravne študije in vedno bolj je stopal v ospredje v politični organizaciji delavskega razreda Srbije. Bil je eden glavnih organizatorjev pri ustanovitvi delavske zveze Srbije 1903, sodeloval pa je tudi pri ustanovnih konferencah revolucionarnih sindikatov kovinarjev, gradbenih in lesnih delavcev ter trgovskih nameščencev Srbije. Kmalu po ustanovitvi politične organizacije je postal njen sekretar, pozneje, 1910, pa je začel urejevati revijo »Borbo«, ki je služila predvsem za teoretično razglabljanje. Tucovič je bil izreden organizator, govornik ter teoretik. Kot tak je bil dosleden marksist, zavzemal je že takrat pravilno stališče do vprašanj, kakor so to sodelovanje sindikatov s svojo politično organizacijo, svoboda narodov ter dosledna borba proti buržoa-ziji. Pri tem je imel hude borbe tako z domačo vladajočo kapitalistično kliko, z nekaterimi političnimi voditelji v zapadnih socialdemokratskih strankah, kakor tudi z nekaterimi v vrstah lastne partije v Srbiji, ki so med drugim zastopali tudi stališče, da je koristno sodelovanje delavske partije z ostalimi buržoaznimi strankami. odkrila in sprostila neizmerne ustvarjalne sile naših delovnih ljudi, ki kljub vsem oviram in odporu imperialistične in ostankov domače reakcije, zlasti pa kljub umazani kontrarevolucionarni protimarksistični gonji, podprti l nezaslišanim gospodarskim in političnim pritiskom moskovskih revizionistov in njihovih slug, zmagovito gradijo in uresničujejo socializem v naši deželi. V tej herojski borbi za socialistično preobrazbo naše dežele se pojavljajo vedno novi in novi udarniki, raciona-lizatorji in novatorji, rušilci vseh do sedaj obstoječih proizvodnih norm in proizvodnih pojmov, pobudniki novih oblik dela. Odlikuje se lik neomajnega borca za socializem, prežetega z resničnim socialističnim patriotizmom, pripravljenim boriti se vedno in povsod za zmago resnice in pravice v svetu, za resnično demokracijo in enakopravne odnose med narodi. Ta revolucionarna socialistična zavest naših delovnih ljudi pa prihaja posebno do izraza sedaj, v času, ko se informbirojevska hajka vedno bolj zaostruje in ko skušajo vodilni in-formbirojevski kričači s podlim klevetanjem in žalitvami naših delovnih ljudi o stavkah, o lesenih zabojih, ki jih baje izdelujemo namesto kamionov, o prepleskanih tujih strojih, zlasti pa o neizvedljivosti naših planov, opravičiti pred svojim ljudstvom svojo zločinsko protirevolucionarno dejavnost. Na te klevete so odgovorili naši delovni ljudje s prehodom k višji stopnji socialističnega tekmovanja, s sprejemanjem velikih in junaških delovnih obveznosti za predčasno izpolnitev letnega plana. Po dosedanjih še nepopolnih poročilih je v LRS 86 kolektivov že izpol- Srbije je v tem pogledu vodila izredno uspešno in pravilno politiko. Njegovo delo je bilo usmerjeno za delovnega človeka. Samo v enem letu je imel več kot 600 govorov in znana so tudi njegova pisma s potovanja po Srbiji. Vse to delo je rodilo tudi bogate sadove. Pri volitvah leta 1913 je Partija dobila 30.000 glasov, od tega samo na vasi 24.000. Poleg svojega dela med ljudstvom je Tucovič tudi mnogo pisal. S svojimi teoretičnimi razpravami je pokazal delovnim ljudem pravilnost politike, ki temelji na naukih Marxa. Tucovič pravi, da ostane veren Marxu, ki pravi, da se mora proletariat koncentrirati v samostojno politično organizacijo in na sindikalnem kongresu I. 191? je dejal, da brez politične svobode proletariat ne more doseči ostalih pravic. Obsojal je tudi nasilje Avstrije nad Bosno in Hercegovino, posebno pa je socialdemokratska partija Srbije pokazala doslednost pred izbruhom prve svetovne vojne, ko so njeni predstavniki v parlamentu' glasovali proti vojnim kreditom, kar je našlo pohvalni odmev celo pri Leninu. Majhna, toda dosledna Partija je bila vsekakor za zgled ostalim evropskim, ki so po svojih izdajalskih predstavnikih ne samo glasovali za vojne kredite, temveč tudi za vojno samo, ki so poslali svoje zastopnike celo v vojne vlade, ki so bile vse buržoazne in ekspanzionistične. V tem je vdika doslednost in tudi borbenost Dimitrije Tucoviča. V Beogradu bosta počivala dva, Tucovič in Djakovič, oba velika borca za delavske pravice, ki so se uresničile v težki narodnoosvobodilni vojni pod vodstvom KPJ in tov. Tita. Ne samo srbski narod, temveč vsi narodi Jugoslavije bodo znali ceniti ne samo svojo borbo, temveč tudi borbo svojih velikih predhodnikov. 18 pa jih bo izpolnilo svoje plane Dneva republike. Mnogo pa je kolektivov, ki bodo svoje plane izpolnili do 15. decembra. Tako, da se pričakuje, da bo plan v rudarstvu, tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji do sredine decembra že povsem izpolnjen. Zato večina naših delovnih kolektivov s ponosom pričakuje dan obletnice rojstva naše republike v zavesti, da s svojimi delovnimi uspehi tolčejo po glavah vseh sovražnikov naše socialistične graditve in da so ti uspehi novi temeljni kamni, na katerih se bo dalje razvijala in krepila naša socialistična domovina. Mogočen plamen vsesplošne borbe za dvig storilnosti, ki se je razbohotil iz iskre, ki jo je prižgal Alija Sirota-novic, rudar iz Breze, zajema vedno širše množice naših delovnih ljudi. — Sijajni uspehi, ki so jih dosegle brigade in posamezniki, so zaprepastili številne starokopitne strokovnjake, ki so nejeverno zmajevali z glavo^ in vedno znova preračunavali dosežene rezultate v skoraj fantastičnem preseganju norm, da se prepričajo o njihovi resničnosti. Saj so bili tako veliki, da je bilo težko verjeti v njihovo resničnost. V začetku je tudi naš sindikalni aktiv le prisluškoval uspehom, ki so jih dosegali rudarji iz bratskih republik na jugu naše države, prepričan, da se ti uspehi dajo dosegati le v teh rudnikih. Na pobudo Partije, na pobudo najboljših delavcev z. različnih delovnih mest, pa so začeli naši partijski in sindikalni aktivisti, skupno z upravami podjetij in posameznimi brigadami ter najboljšimi delavci študirati pogoje, kako prenesti nov način dela po Sirotanovičevem načinu dela. Norme so v mnogih primerih presegali za 400, 500 in več odstotkov. V posameznih primerih pa celo nad 1000%, kot je to brigada »Slavka Šlandra« |z usnjarne Konus v Konjicah, ko j® presegla v enodnevnem tekmovanju normo za 1375%. Tov. Pristovnik Maks je v istem podjetju presegel obstoječo normo celo za 1950%! Pomen teh rekordov je neprecen-Ijiv. Dosegli so jih naši najboljši delavci, racionalizatorji, ki povsem obvladajo tehniko. V tem tekmovanju so se odkrile ogromne rezerve, ki s® še neizkoriščene v naših podjetjih, 1 racionalizaciji dela, pravilnem izkoriščanju strojev, razširitvi delovnega mesta, delovni disciplini, štednji surovin itd. Posebno pa je važno to, da smo s temi rekordi v preseganju norm zlomili oportunizem nekaterih strokov-njakarjev. ki doslej še niso verovali v revolucionarno ustvarjalno zmogljivost naših delovnih ljudi in ki so bili s svojimi zaostalimi nazori o zmogljivosti naše proizvodnje prava cokla za nadaljnje razvijanje in povečevanje proizvodnosti dela. Večinoma so t* ljudje postali sedaj navdušeni pobor-niki in podporniki Sirotanovičevega načina dela. Neprecenljiva zasluga rekordov p8 je zlasti v tem, da se je tam. kjer so pravilno razumeli, da bistvo Sirotanovičevega gibanja ni le v postavljanju posameznih rekordov, temveč da se izkušnje iz teh rekordov koristno uporabijo v vsakodnevni borbi za plan vsega kolektiva. Mnogi kolektivi, ki prej plana niso dosegali ali pa so g® komaj dosegali, so začeli z novim načinom dela z lahkoto presegati planske naloge. Tako je uspelo našemu največjemu tekstilnemu podjetju MTT zaradi prehoda na višjo stopnjo socialističnega tekmovanja, po vzgledu brigad »Slava Klavora« in »Štefke«, ki sO v enodnevnem tekmovanju v tem podjetju dosegle do tedaj neverjetne rezultate v preseganju norm. dvigniti proizvodnost dela v enem mesecu z® 7,7 %. To je od 95,6 izpolnjenega pl a' na v septembru, ko še ni bil nvedefl nov način dela po vseh brigadah i® se je tekmovalo le za rekorde, na 103% v oktobru, ko so novi načiU dela uvedli v vseh oddelkih. V te®* podjetju je prišlo zlasti do izraza pravilno sodelovanje med upravnim i® političnim vodstvom podjetja, posebej pa še politična zrelost srednjega stro-kovnega kadra, to je mojstrov in pod* mojstrov, od katerih zainteresiranosti in pravilnega gledanja na uvedb® tako revolucionarnih metod v proiZ" vod n in kot je Sirotanovičev "hacTn - Ljudi brez strehe in naravni prišlek je treba spraviti v človeku do- ti anašnji Ljubljanski grad visoke trinadstropne hiše, brez zraka in sonca, ki so počasi lezle preko Ljubljanice v vse smeri, najbolj pa na sever. Danes lahko opazujemo, kako daje socializem Ljubljani nov obraz. Ljubljana se bori z dediščino preteklosti in s stanovanjsko krizo, nujno posledico vojne in ogromnega gospodarskega razmaha po vojni. Urad za regulacijo Ljubljane, ki določa oblike novi Ljubljani, mora zato upoštevati podedovane okoinosti in pomanjkanje stanovanj ter socialistična načela v gradbeništvu. Kako bo urad prepletel preteklost s sedanjostjo? Prejšnje regulacijske načrte Ljubljane je urad zavrgel, ker so iz njih preveč silila na dan sebična načela privatne lastnine in zemljiške špekulacije. Tudi Plečnikov načrt ni več ustrezal sodobnim potrebam. Treba je bilo sestaviti novega V njem je urad v grobem začrtal oblikovalcem bodoče Ljubljane te-le naloge; najprej je treba rešiti vprašanje prometa, ki najbolj zavira razvoj Ljubljane. Sedanji del Ljubljane je treba dopolniti, v novem delu, ki naj bo v svobodnem sistemu, pri čemer pa je treba upoštevati vse elemente socialističnega urbanizma no povečanega prometa, zato bo ta problem odpravljen tako, da bo glavna prometna žila ostala Tyrševa — bodoča magistrala. Magistrala se bo na jugu stikala z »Avtostrado bratstva in enotnosti«, ki bo stekla do Trsta. Tovorni promet bo ločen od osebnega. Tekel bo po periferiji. Kmalu bo obkrožala Ljubljano obvozna tovorniška proga »V. kongresa«, z manjšimi kolodvori na Viču, v St. Vidu, pri Litostroju, v Črnučah ter z glavno tovorno postajo pri Zalogu. Za tovorni promet bo okoli Ljubljane bizela tudi obvozna avtocesta. Glavni kolodvor, ki tako ovira razvoj Ljubljane, bo verjetno poglobljen, tako da bo znak osebne postaje samo še moderno kolodvorsko poslopje z ogromno halo in podzemskimi peroni. Tako bo Ljubljana lahko neovirano silila na sever, ki je bolj suh, zdrav in sončen kot ostali deli Ljubljane. Današnji del Ljubljane se že ekonomično izpopolnjuje in izzidava tako, da bo ves v strnjenem sistemu ob omenjenih prometnih osiščih. Pritlične in enonadstropne stavbe v tem delu bodo postopoma izginjale, višje pa se že danes zvišujejo. Najbolj se bosta spremenili Sv. Petra cesta in Kolodvorska ulica, ki ji že daje lepši izgled palača Radia doma. Precej časa pa ne bo rešeno, vprašanje prometa v strogem centru zaradi hotela »Slon«, ki je pred vojno po milosti korupcije lahko prestopil meje tedanjega regulacijskega načrta Sicer pa je ta problem že delno rešen z lepima pasažama VVolfova-Šelenburgova in Prešerno-va-Frančiškanska. Ko- se bodo v pasažo preselile tudi trgovine, bo Prešernova lahko namenjena samo prometu z vozili. Novi del Ljubljane bo sezidan v svobodnem sistemu. Sestavljen bo večinoma iz stanovanjskih naselij. Ali so do danes zgrajena naselja taka, kot jih zahteva teorija? Še ne. Kako to? Stanovanjska naselja s-o se v Ljubljani gradila postopoma, najprej tiste zgradbe, ki so najnujnejše, toda vedno s perspektivo bodoče izgradnje. Pri gradnji so torej imele prednost stavbe, ki se zaradi nujnih stnovanjskih ali industrijskih potreb morajo najprej zgraditi. Večinoma še manjkajo skupne zgradbe. Toda letos se grade tudi že kompletna naselja; tako naselje se na primer že oblikuje okoli »Litostroja« in za Bežigradom okoli bivšega nogometnega igrišča »Enotnosti«. Prihodnje leto pa bodo zazidani obširni kompleksi s kompletnimi montažnimi oziroma polmontažnimi naselji. Ljubljana bo vsako leto bolj spreminjala obliko. Bodoča Ljubljana ni več pesem daljne bodočnosti. Sedanji center bo kulturno in politično središče bodoče Ljubljane. V njem bodo stale reprezentativne vladne palače, krasni zgradbi Opere in Drame, palača Radia, in Dom glasbe z veliko koncertno dvorano. Ob Tržaški cesti in na Mirju bo proti Mestnemu logu raslo veliko univerzitetno naselje, M je delno že v gradnji. Medicinska fakulteta z bolnišnicami in klinika- Klinične bolnice v bodoči Ljubljani Kako obdelujejo in kako bodo izpeljali oblikovalci Ljubljane te naloge? Sedanja Ljubljana se v svojem razvoju krčevito oprijemlje glavnih prometnih osišč: Tyrševe ceste, Tržaške, Celovške, Linhartove in Dolenjske. Te prometne žile pa že danes ne zmagujejo sil- mi se bo razvijala preko Ljubljanice v smeri Golovca. Okoli »Litostroja« se bo osredotočilo veliko industrijsko naselje. Na sever pa se bodo, kjer je le kaj prostora, .širila stanovanjska naselja. Na južnem koncu teh naselij bo stal ogromen dom z dvorano za deset tisoč ljudi. Oglejmo si stanovanjski blok bodočega naselja! V bloku opazimo večinoma dvoetažne oziroma trinadstropne hiše Take hiše so namreč za naše razmere najcenejše, ker ustrezajo pogojem instalacije in omogočajo stanovanjem, da so lahko osvetljena s treh strani. Ob vsaki stanovanjski hiši so parki s klopmi in z majhnimi fizkulturnimi ali otroškimi igrišči. Stopimo v stanovanjske hiše, da bomo videli, kakšna so stanovanja? Stopnišča se nam zde nekam majhna; taka so zato, da so stanovanja lahko večja. Stopniščne ograje so lično izdelane iz hrastovega lesa. Pozvonimo pri prvih vratih. Vstopili smo v majhno vstopno vežo s tremi vrati. Kar odprimo prva vrata! Stopili smo v kopalnico in stranišče. Nič ne de, saj ni nikogar, le oglejmo si kopalnico, V taki sedežni kadi, ki je zamisel našega inženirja, pa mora biti kopanje res prijetno. Gretje je odlično, prav posrečena pa je zamisel, da je premični umivalnik nad kadjo. Kam pa peljejo vrata, izza katerih je slišati tak hrup? V delovni sobi smo. V kotu je miza s klopmi; vrata na balkon so odprta, otroci pravkar opazujejo odbojka-tekmo med moštvom prvega in drugega nadstropja in seveda vneto navijajo. Kaj v tem stanovanju ni kuhinje? Pač. Štedilnik s pomivalnikom je vstavljen v »omaro« tako, da se hlapi in neprijeten vonj zbirajo pod stropom nad štedilnikom in odvajajo skozi ventilatorje. Spalnice so velike, sončne in zračne; vsaka ima po tri okna. V kleti je dovolj prostora za kurivo in vse drugo. Sušilnica je začasno' na podstrešju. Vsak trakt ima v pritličju moderno pralnico. _ Ali bo bodoča Ljubljana veliko večja od današnje? Ne, veliko večja ne bo. Mejo ji lahko vidite že danes. Ta meja pa ne bo označena samo z obvozno avtocesto in obvozno železniško progo, temveč bo močno poudarjena s širokim pasom zelenja. Izven tega pasu bodo seveda lahko neovirano rasla velika in majhna stanovanjska ali industrijska naselja (na primer Št. Vid), ki bodo spadala k bodoči Ljubljani. Znotraj pasu bo ostal še Rožnik z zoološkim vrtom, zunaj pasu pa bodo tri- do štiri velika fiz-kulturna igrišča-stadioni za večje tekme in več tisoč gledalcev. Tako nekako bo izgledala bodoča Ljubljana. Vsak dan lahko zasledujemo, kako že zavzema bodoče obrise. STANOVANJSKO KRIZO MOREJO ODPRAVITI SAMO GRADNJE Na poverjeništvu za stanovanjske za- Kdo pa so posamezniki, o katerih je deve mestnega ljudskega odbora ,z višjo obveljalo kolektivno mnenje, da so njih stanovanjsko komisijo lahko vsakdo zve, prošnje najnujnejše? da je še vedno pet tisoč Ljubljančanov Vzemimo v roke prvo prošnjo, ki ji brez pravega stanovanja! To pomeni, da je ugodeno. Kušan Terezija je z ostro Čaka tu pet tisoč prošenj na rešitev, pisavo, ki da slutiti težko bolezen, vpi-Kako ugoditi tem prošnjam, kje vzeti sala v formular kratke, stvarne podatke, ta stanovanja? Že res, nekaj prošenj je da je vdova z minimalno pokojnino, bo-neupravičenih. Vlagajo jih ljudje, ki niso lana, stanuje v eni sobi s štirimi otroci, zadovoljni z dobrimi stanovanji, kakrš- zato prosi za zdravo stanovanje. Na Sramotni ostanki kapitalistične družbe, nezdrave barake iz delavskega naselja se v socializmu umikajo modernim stavbam nih marsikdo nima; ljudje, ki se nočejo sprijazniti z dejstvom, da je Ljubljana postala glavno mesto republike z vsak dan močnejšo industrijo in da zato število prebivalstva skokoma narašča. Toda takih je le majhen odstotek, vsi ostali pa so večinoma prišli v Ljubljano za klicem dela in stanujejo še vedno v nemogočih razmerah. Razne stanovanjske kombinacije, utesnitve, adaptacije, vse to je pri takem številu prošenj samo kaplja v morje, Edini izhod so stavbe, ki jih gradimo in jih bomo gradili v Ljubljani, edini izhod je dva tisoč pet sto novih stanovanj. Marsikoga bo zanimalo, kako dodeljuje urad stanovanja v novih stavbah, oziroma stanovanja sploh. Oglejmo si najbolj svež primer. V bodočem stanovanjskem naselju v Šiški je do danes dobilo stanovanja nekaj več kot 200 družin. Pred kratkim sta bili dograjeni zopet dve stanovanjski hiši v tem bloku. V teh dveh hišah je prostora za osem in štirideset družin. Komu naj poverjeništvo od pet tisoč prošenj dodeli stanovanje v novih stavbah? Poverjeništvo je sklicalo zastopnike rajonskih poverjeništev, izmed katerih je izbralo najnujnejše prošnje. Nato so povabili zastopnike sindikalnih in množičnih organizacij, personalne načelnike ustanov, zastopnike JA, ministrstev in Kontrolne komisije, da kolektivno odločijo o nujnosti prošenj in da jih vsak za svojo panogo tudi utemelji. Večina stanovanja je bila na ta način dodeljena raznim kolektivom, ki so morali nato poskrbeti, da so dobili dodeljena stanovanja res najpotrebnejši prosilci. Seveda je poverjeništvo Izključilo vsako možnost nepravične dodelitve in si pridržalo pravico, da kontrolira, ali so stanovanja pravično dodeljena. Tako 60 že dodelili ta stanovanja svojim delavcem in uslužbencem direkcije elektro-zvez, elektroindustrije .težke in papirne industrije, turbomašin, nadalje Litostroj, geološki zavod, Zveza borcev .oblastni odbor itd. hrbtu formularja je z rdečim svinčnikom napisana opomba poverjeništva; »Zelo nujen primer! Predvideti za blok!« Prošnji je priloženo priporočilo poverjeništva za socialno skrbstvo četrtega rajonskega odbora, ki pove nekaj več. Poverjeništvo daje prosilki redno podporo, ker se zdravi; prosilka stanuje v razmerah, ki ne samo, da slabšajo njeno bolezen, temveč škodujejo tudi zdravju otrok, zato prošnjo toplo priporoča. Naslednjo prošnjo je vložil elektro-instalater Pogačar, udarnik, večkrat pohvaljen. Ločen je od svoje družine več ko leto dni. Že večkrat je prihajal v poštev za dodelitev stanovanja, pa ni nikoli prišel do tega, tako pove nekaj centL metrov visok kup spisov, ki so se sčasoma zbrali ob njegovi prošnji, Nadaljnji prosilci so trije stoodstotni vojaški vojni invalidi z dodatkom — tudi oni bodo dobili tri lepa stanovanja . Zorec Črtomir se že več ko eno leto vozi z vlakom iz Kranja v Ljubljano, kjer je v službi. Njegova družina je edini preostali stanovalec hiše v Kranju, ki je določena za de oj e jasli. Tudi Zorcu ne bo več treba tekati zgodaj zjutraj na vlak, v Kranju pa bodo v kratkem nove dečje jasli gostoljubno skrbele za malčke zaposlenih mamic. Še nekaj je takih prosilcev, ki so po krajšem ali daljšem čakanju le prišli do primernih stanovanj. Kup prošenj na poverjeništvu pa na žalost ni veliko manjši. Toda s takim kolektivnim reševanjem prošenj se pravično manjša število nujnih primerov — delovni elan profesionalnih in prostovoljnih delavcev pa jamči, da se bo kup prošenj vedno bolj manjšal, V kratkem bosta še dve novi hiši bloka v Šiški zopet sprejeli nove stanovalce, stanovanjski blok na Ambroževem trgu bo kmalu popolnoma dograjen, prihodnje leto pa bodo naši gradbeniki z montažnim in polmontažnim sistemom gradnje dali Ljubljani cele komplekse stanovanjskih zgradb. Sušnik Jože. Maketa novega delavskega naselja v Ljubljani IIBIOl M BS! Sedemdesetletnik Sedenik Jože Tovarna hlaoevine Sz Makolj kuha oglje že nad pol stoletja C E L 3 E Izmed železničarjev najmlajša sindikalna podružnica je »Tehnična vozovna služba v Mariboru«, saj je bila šele pred nekaj meseci ustanovljena in v »Delavski enotnosti« še nismo nič črtali o njej. Danes se oglaša in vam kratko poroča o tekmovanju svojih najboljših članov, ki so zaposleni pri popravilu tovornih voz naše delavnice na Teznem. Naši vozovni ključavničarji se zavedajo, da je treba za dosego petletnega plana usposobiti za prevoz planiranega blag a čim več tovornih voz, da ne bo železnica ovira, temveč glavna pomoč edi-nicam v njihovi borbi za plan, ker so v veliki meri odvisne od dostave potrebnega materiala. Dne 11. novembra 1949. so tri naše brigade zaključile tekmovanje po Sirotanovičevem načinu pri izmenjavi kolesnih vložkov. Prvo brigado je vodil tov, Pogačar Gregor, njegova brigada je presegla dnevno normo za 107% — naj višji umi učinek je bil pa 283%. Drugo brigado je vodil tov. Škorjanc Ludvik, ki nam je vedno vzor vestnega in zavednega železničarja, skupinovodja, kateremu naši delavci zaupajo in z vso disciplino slede njegovim navodilom. Škerjančeva brigada je dnevno normo presegla za 146,8%, največji urni učinek pa je bil 326%. Brigadir tretje brigade je bil dvakratni udarnik tov. Lončarič Konrad, ki se zaveda, da mu je v socialistični Jugoslaviji bilo mogoče postati iz pomožnega delavca kvalificirani vozovni ključavničar ter nam je s svojo skromnostjo in vdanostjo že često pokazal, da se ne sili naprej, ko pa služba zahteva, stopi na plan z vsem svojim znanjem in ljubeznijo do dela. Lončaričeva brigada je dnevno normo presegla za 184,3%, najvišji urni učinek pa je bil 450%. Naše brigade se zavedajo, da so premnoge edinice po Sirotanovičevem načinu tekmovanja dosegle mnogo lepše uspehe in se vesele teh zmag dela, vendar so zaradi težkih delovnih pogojev, ko so izpostavljeni vremenskim nepri-li-kam, na slabem terenu pri težkem delu za izmeno kolesnih dvojic, upravičeno ponosni na uspehe, ki jim bodo v vzpodbudo za nadaljnje delo pri popravilu tovornih voz. Proglasitev udarnikov pri »Projektu« Kranj Sindikalna podružnica in uprava podjetja je 14. novembra 1949 proglasila 84 novih udarnikov, najboljših delavcev Splošnega gradbenega podjetja »Projekt«. Kolektiv »Projekt« je s tako velikim številom na novo proglašenih udarnikov ponovno dokazal, da se zaveda, kakšnega pomena je izpolnjevanje petletnega plana in kakšno mesto zavzema v preseganju planskih nalog povečanja delovne storilnosti. Pri proglasitvi udarnikov je eden izmed obratov kolektiva »Projekt« sprejel v počastitev Dneva republike in volitev v ljudske odbore obveznosti, da bo do 29, novembra 1949 dogradil stanovanjski blok »Iskre«. Tej obveznosti so se pridružili ostali obrati s tem, da bodo pred rokom dobaviti ves potrebni material za uresničenje dane obveznosti. »Še o šolo sem hodil,< pripoveduje stari oglar Sedenik Jože, ki dela pri svoji kopi, »ko sem že poceni kupoval bukovo vrhovino od kmetov ter napravljal oglje, da sem ga prodal nato kakemu kovaču. Kot osemnajstletni fant sem šel o kočevske gozdove, kjer sem skupaj z Italijani nadaljeval s kuhanjem oglja, kar si mi je tako priljubilo, da sem se odločil postati oglar. Da, Italijani so bili že tedaj priznani kot■ najboljš ioglarji in marsikaj sem se naučil od njih. V naše gozdove so stalno zahajali, kuhali oglje in ga pošiljali nato v Trst in Pulo.« Vsak dan so hodili mimo kope, ki jo je postavljal sivolasi Sedenik, brigadirji brigade za sečnjo drv »Romana Potočnika« na Boču. Zgodaj so začenjali z delom, vendar jih je stari oglar običajno prehitel. Videli so ga, kako s svojo hčerko Lojzko gradi svojo stavbo. Na poti k sečišču so vsako jutro opazovali, kako spretno mu gre delo izpod rok in kako natančno gradi kope. Potrpežljivo mu streže Lojzka in izbira iz kupa sortiranih cepanic in vr-hovine primerna drva, ki bodo pogodu očetu. Nekdaj je dejala Lojzka pri celjski »gospodi«, oče pa se je sam pehal z delom in težko preživljal svojo številno družino. Spomladi je začel in delal, dokler ga ni pregnal sneg. Pozimi je doma izdeloval grablje in razno drugo orodje, ki ga je prodajal daleč naokoli. »Ni mi bilo pozimi težko doma«, se zamisli Sedenik, »ne bi pa zdržal v svojem kotu v izbi, ko je skopnel zadnji sneg in je sonce že toplo božalo naravo. Spomladi mi je prinesla vselej nepomirljivo željo po kuhanju oglja in salamensko me je gnalo v hosto. Odvrgel sem zimski plašč, čutil sem se pomlajenega in s posebnim veseljem pripravljal vse potrebno za postavitev kope. Nakupoval sem bukova drva, ta so namreč najboljša za ta posel, izbiral zdrav in suh les in ga dpvažal do mesta, kjer sem imel namen postaviti kopo.« »Vidite,« vzklikne Sedenik brigadirjem, ki so se zbrali v nedeljo pri njem jev je d Sloveniji dovolj in trudili se bomo vse leto, tudi pozimi, da bomo nadomestili koks in dali naši industriji na razpolago čim več oglja. Oglarji prej navadno nismo čitali časopisov, danes pa prihaja redno med nas »Delavska enotnost«. Skupaj z gozdnimi delavci prebiramo posebno radi članke o gozdnih akcijah, o sečnji drv za široko potrošnjo in za kuhanje oglja, o brigadnem načinu dela o gozdu, o tekmovanju gozdnih brigad po Sirotanovičevem načinu, le o kuhanju oglja, o našem priljubljenem delu, smo še zelo malo brali.« Precej zvedavi brigadir Odon se živo zanima, kako kuha stari Sedenik oglje. Zanimajo ga dogodki iz njegovega življenja i. dr. Sicer redkobesedni oglar, ki je preživel kot samotar vse življenje v gozdu pri svojem delu, se danes kaj dobro počuti med brigadirji. Pravi, da ni nikoli srečaval toliko gozdnih delavcev kakor v zadnjih dveh letih, ko se je začela o naših bogatih gozdovih prava ofenziva, s katero odgovarjamo tudi informbir o jenskim klevetnikom. »V tej kopi, ki jo sedaj delam, meri obod 29 metrov, premer 38 čevljev ter je 3 metre visoka. V njej je zloženih 112 prostominskih metrov drv — cepa- nic in vrhovine. Če bo šlo vse po sreči in če mi bo vreme streglo, bom dobil iz nje 13.000 kg suhega oglja.« Postavljanje kope zahteva veliko truda in skrbnega dela, da zadobi pravilno obliko, pravilno pokrivanje kope s prstjo pa jo zavaruje pred premočnim dovajanjem zraka To kopo, ki je med največjimi v tem kraju, sem zlagal s hčerko Lojzko c dni in delal do 10 ur dnevno. Danes gori kopa že tretji dan in se je sesedla približno za 1 meter. Naslednje dni se bo znižala vsak dan za četrt metra. Kuhanje se je začelo na vrhu, o glavi kope. Od tod se spušča enakomerno do temelja kope. Skuhano pa bo o 18 dneh, a že sedaj pripravljam prostor za novo kopo. Do zime mislim napraviti še več kop in pomagati naši industriji z ogljem. Iz svojega življenja naj povem, da oglarim že nad 50 let in bom delal, dokler mi bodo dopuščale moči Kakor o očetovi družini, so tudi v moji sami oglarji. Sin Jože je letos spomladi z odličnim uspehom zaključil oglarsko šolo na Celjski koči. V boških gozdovih oglarijo sedaj poleg mene še sinovi: Polde, Ivan in Jože ter hči Lojzka. Sinovi se bodo gotovo vključili v bri-gadni način oglarjenja, o čemer se pri nas tudi govori.« PLAN PROIZVODNJE OGLJA je celjsko gozdno gospodarstvo izpolnilo V začetku tega leta je bil postavljen gozdnemu gospodarstvu v Celju razmeroma visok plan proizvodnje oglja in za njegovo uresničenje je primanjkovalo predvsem oglarskih mojstrov in pomočnikov. Zato je celjsko gozdno gospodarstvo organiziralo v Celjski koči oglarski tečaj, ki je trajal od 24. iebruara do 8. aprila 1.1. Ta tečaj je usposobil 8 oglarskih mojstrov in 11 oglarskih pomočnikov, Id so biti takoj vključeni v proizvodnjo oglja. Novi kadri in brigadni način kuhanja oglja so pripomogli, da je izpolnilo gozdno gospodarstvo v Celju SKLICAN JE X. PLENUM CENTRALNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je na svoji seji 9. novembra 1949. sklenilo, da skliče X. plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Plenum se bo vršil v Sarajevu 11. in 12. decembra 1949. z naslednjim dnevnim redom: 1. Sindikalne organizacije v borbi za višjo storilnost dela. 2. Neposredne naloge agitacijskega in ideološkega dela v sindikatih. S. Proračun za leto 1950. Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije v kolibi, »če uhaja iz odprtin, ki sem jih napravil z drogom, moder dim, je to znak da je tam oglje kuhano. Če ne bi to odprtino zadelal, bi se oglje zažgalo in bi imel več prahu kot oglja. Bosanci, ki kuhajo oglje tam višje, ne mislijo na to. Za radi tega imajo veliko slabše oglje in tudi manjšo količino ga skuhajo. Z mojim ogljem so zelo^ zado voljni pri gozdni upravi o Poljčanah. Poglejte, koliko dobrega oglja imam tam v šupi. Prostora mi bo zmanjkalo o njej, ko bom razdrl novo kopo in tam vskladiščil oglje. Če bi imeli dovolj vreč, bi ga že davno ne bilo več tu, saj dobro vem, da ga naša industrija težko pogreša, da oglje zamenjuje koks. Naj si le obesijo informbirojevske države svoj koks za klobuk. Nas oglar- svoj letni plan proizvodnje oglja pred rokom 20. oktobra t. 1. Enomesečnega tekmovanja v proizvodnji oglja, ki ga je napovedalo gozdno gospodarstvo v Kočevju avgusta letos vsem gozdnim gospodarstvom Slovenije, se je udeležilo tudi celjsko gozdno gospodarstvo. Iz tega tekmovanja je izšlo slednje kot najboljše in za to prejelo denarno nagrado. Od enajstih gozdnih uprav v območju gozdnega gospodarstva je bilo vključenih v plan za proizvodnjo oglja devet gozdnih uprav. Med temi je najboljša gozdna uprava v Poljčanah. Ta uprava se je letos najprej vključila v proizvodnjo oglja in ima zelo dobre oglarje, kot mojstra Sedenika Jožeta iz Makol in njegove tri sinove Jožeta, Poldeta in Ivana, Na Boču kuha oglje tudi oglarski mojster Zagorc France, Iti je začel oglariti v kočevskih gozdovih že leta 1922. Oba oglarja sta bila predlagana za nagrado. Tudi gozdna uprava v Jurkloštru je pred rokom izpolnila svoj letni proizvodni plan oglja. Tu se je izkazal 68 letni oglarski moj‘ster Šeško Marko, ki oglati že vse življenje in je za to delo strokovno usposobil svoja dva sinova in hčer, ki so vsi vključeni v proizvodnjo oglja. Med najboljšimi oglarji je tudi K a j t n a Anton. Pri gozdnih upravah v Braslovčah, Rogatcu, Jurkloštru in Podčetrtku so kuhali letos oglje tudi v prenosnih pečeh. Izkazalo se je, da zahteva to kuhanje znatno več fizičnih naporov in časa, vendar pa ima ta način kuhanja to prednost, da se poleg oglja lahko pridobiva še lesni katran in vodni destilat. Kuhanje v prenosnih pečeh zahteva mnogo prakse. Brigadni način oglarjenja je na področju celjskega gozdnega gospodarstva prva uvedla gozdna uprava v Gornjem Gradu, Oglarski mojster P u r n a Franc je prvi organiziral svjo desetino, v kateri delajo oglarski mojster, njegov pomočnik, šest pomožnih delavk in 13 sekačev drv. Sredi tega leta si je postavila Purnatova desetina v Stopniku na Menini planini stanovanjsko kočo in organizirano začela z delom, Stalno so bile v obratu štiri kope. Eno so sestavljali, druga je gorela, tretja je dogorevala, četrto pa so razdirati. Ta način kuhanja oglja je prinesel velik uspeh. Posebno se je izkazal organizator tovariš Purnat, za njim pa ni zaostajal 18 letni absolvent letošnjega oglarskega tečaja tov. N a d -veznik Ivan, ki je prevzel kasneje vodstvo desetine, ko je v začetku jeseni odšel tov. Purnat v Novo Štiito organizirat nova kopišča. Brigadni način dela so uvedle tudi gozdne uprave v Jurkloštru, Podčetrtku, Rogatcu in Lučah, kar nam bo zagotovilo dovoljne količine oglja, ki nadomešča v naši težki industriji prej uvažani koks. Eden od najbolj vzornih kolektivov tekstilne industrije v Sloveniji je vsekakor kolektiv Tkalnice hlačevine v Celju, saj je prejel v juliju od predsedstva vlade LRS prehodno zastavo kot najboljši kolektiv tekstilne stroke v Sloveniji. Ob tej priliki se je kolektiv tudi obvezal, da bo količinski in vrednostni plan dosegel do 29. novembra. Svojo obveznost tudi častno izpolnjuje in si prizadeva, da bo plan izpolnil kljub težavam, ki so nastopile v drugem polletju zaradi pomanjkanja surovin. Bombažno predivo, katerega so prej dobivati tudi iz držav informbirojevskega tabora, je po prekinitvi trgovinskih pogodb z našo državo prenehalo prihaj‘ati. To je nekoliko zavrlo izpolnjevanje plana. Ker je v zanjem času surovin zopet dovolj, si kolektiv prizadeva na vse načine nadoknaditi zamujeno, da bo plan kljub nastali zamudi dosežen do 29, novembra. Da bo plan pravočasno dosežen, imajo največ zaslug naslednje tkalke-udar-nice, ki so dosegle svoj petletni plan že dne 21. novembra ob 10. uri dopoldne in zdaj delajo že za drugo pet« letko« Iz obrata A« Marija Bertoncelj, osemkratna udarnica in odliko-vanka z medaljo dela, Anica Kristan-š ek, osemkratna udarnica, Danica Primožič, šestkratna udarnica, Helena M ih e lak, sedemkratna udarnica in od-tikovanka z medaljo dela, Ana K la d * ni k, šestkratna udarnica, Ljudmila Vala n d, sedemkratna udarnica, Minka Š k o r j an c, šestkratna udarnica, Vera R i b e ž 1 j, sedemkratna udarnica, in Fani Kroflič, petkratna udarnica. Iz obrata Bi Emilija P uh lin, šestkratna udarnica, Fani Glinšek, šestkratna udarnica, Marija Imenšek, osemkratna udarnica in odlikovanka s medaljo dela, Antonija Mirnik, šestkratna udarnica, Fani Rezar, šestkratna udarnica, ter Roza Repar, šestkratna udarnica. Te delavke so izpolnile petletni plan zato, ker so delale na več statvah, celo na šestih, in tudi na njih so presegle norme. Tako so razširile svoja delovna mesta in poleg tega presegle še norme- Da bo plan gotovo dosežen do Dneva republike, so na pobudo sindikalne podružnice, mladinske organizacije in vodstva podjetja razširili v obratu B delovna mesta. Dne 14. novembra so postavili brigade, ki delajo v treh trmeaak i« katere so razvile ostro medsebojno tekmovanje. S tem so pristopili k Sirota-novičevemu načinu tekmovanja za večjo storilnost dela ter tako dosegajo z mani delovne sile večje uspehe. Že prej je kolektiv skušal uvesti Sl-rotanovičev način tekmovanja, vendar se ni izvajal, ker je bilo prav v času največje popularizacije tega načina največje pomanjkanje surovin. Po osvoboditvi, ko je tovarno prevzelo naše vodstvo, je bila tovarna precej uničena, brez zadostnih zaščitnih sredstev in brez potrebnih sredstev za izboljšanje delovnih pogojev. To stanje se pa iz leta v leto izboljšuje. V začetki« so zgraditi moderne kopalnice, septembra pa so odprti tovarniško ambulanto, ki velja za eno najlepših v Celju. Nadalje so zgraditi šest stanovanjskih provizo" rijev, večinoma s prostovoljnim delom« otroške jasli za 40 otrok pa so že pod streho. Poleg tega, da bodo letni plan dosegli do 29. novembra, se je kolektiv še obvezal, da bo presegel količinski i® vrednostni plan do konca leta za 4 °l<>' M. A, BBBBBBBflBBOBIIBHBBBBBBBBBBBBaBBlBlBBBBBBBSEBBBBBaBBaBBBBBBBBBBBBBBlBBBl........ BBlBBBBBBBBBBBBBEBBBBBaBBeaBBlBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBtaB: EBBZB* jP astir Ahmed je najrajši popeljal čredo ovac na obronek, ki je obrobljal Gračanico, njegovo rojstno vas. Od tu je vsak dan opazoval, kako se je po ozki dolini komaj prebijala proga in kako so se po njej vili vlaki, kakor dolge, črne kače. Iz desetine tovarniških dimnikov se je dan in noč dvigal gost, teman dim. Tja doli, kjer je bilo za otroško glavico toliko novih in zanimivih stvari, je želel priti Ahmed. Ko so ob nedeljah prihajali sosedje is tovarn domov, je z odprtimi usti poslušal njihovo pripovedovanje o veliki tovarni, kjer topijo železo. Želel si je, da . bi preko noči zrasel in postal močan, da bi lahko zjutraj oprtal nahrbtnik in odšel neznanemu in privlačnemu življenju naproti. Šestdesetletni Hajdar, njegov oče, ni hotel ničesar slišati o tem. Njegov načrt je bil, da bo Ahmed ostal doma. Sovražil je vsako novotarijo in mislil le na krpo zemlje okoli hiše, ki ni mogla prehraniti osem lačnih ust K bogatim kmetom je hodil na dnino. Ti pa so ga trdno držali v rokah in mu malo plačevali za delo. Ahmed je dopolnil 14. leto. Oče je od dne do dne zaradi starosti in izčrpanosti vedno bolj slabel. Na dnino ni mg-gel več hoditi. Glad je s koščenimi prsti objemal bajto. Tedaj pa je oče le privolil, da odide Ahmed v tovarno. Ahmed je prepustil čredo mlajšemu bratu in odšel v mesto. Po poti je sam sebe bodril, toda ko je stopil v pisarno zeniške železarne, je plašno jecljal, da bi rad delal v tovarni. Ničesar ni opravil. Osorno so ga odslovili. »čez telo dni pridi, ko boš imel petnajst let. Takrat le bomo sprejeli,« so tnu rekli za slovo. ZeniškS kovinar — komunist Ahmed Curie Ahmed je odšel žalosten domov. Sanje o kruhu v domači bajti in o strojih v veliki tovarni so splahnele v zrak. Potem je mati Hanifa odšla k hodži, muslimanskemu duhovniku in matičarju. Potožila mu je sinovo nesrečo. Hodža je bil kaj kaj kmalu pripravljen storiti »uslugo«. Za 100 dinarjev, ki so pomenili veliko za .siromake, je Ahmedu »povečal« leta. Rojstni datum je spremenil zajelo dni. Na papirju je bil Ahmed star 15 let. Imel je pravico do dela. * Jeklarna. Žareča brezna martinovih peči so bila nenasitna. Oznojeni in umazani delavci so neprestano v vagončkih dovažali sivo litino, apno in staro železo. Vso to mešanico so z lopatami metali y razžarjeno odprtino. Klici mojstrov, livarjev so se mešali med splošnim ropotom. Ahmed je vse to vrvenje nekaj trenutkov začudeno ogledoval. Tako majhen 'se je zdel sam sebi v tej veličini tovarne, peči in neštetih stvari, ki jih je danes prvič gledal... Mojster ga je zbudil iz sanjarjenja in ga popeljal k martinovki. Grozna vročina mu je zapuhtela v obraz. Naenkrat ga je oblil znoj. Mojster mu je že pokazal, kako bo odpiral vrata pri peči in prvi delovni dan za Ahmeda se je začel. Potem so vsi ostali dnevi bili podobni prvemu. Dan za dnem se je obešal na verigo in težka železna vrata, obložena s šamotno opeko, so se pod njegovo težo počasi dvigala. Delavci so metali v peč surovino in od časa do časa je iz nje pritekla razžarjena tekočina. Ahmed je poslušal povelja mojstrov. Mehanično je vlekel in spuščal verigo na vratih. Kadar ni bil dovolj nagel, se je nad njim znašal mojster, ki mu ni dajal nasvetov, ampak je le z ostro besedo in trdimi prijemi učil mladega delavca. Ko je Ahmed po težkem delu odhajal domov, je bil kakor pretepen. Delo je bilo pretežko za šibko, štirinajstletno telo. Toda Ahmed ni hotel popustiti. Imel je veselje do tovarne, čeravno je bila njegova plača majhna. Takrat je prvič obul na svoje noge čevlje. Doma je poznal le opanke, napravljene iz surove volovske kože. V prostem času je slonel nad abecednikom. To, kar je zamudil v otroških letih, ko ni mogel hoditi v šolo, je delal sedaj. Učil se je čitali in pisati. Dve leti pred začetkom vojne so ge prestavili k drugemu delu. Začel je polniti peči. Gol do pasu in ves oznojen je vsak dan premetaval ione in tone surovin. Potem je prišla vojna. Mojstra Petroviča, ki je Ahmedu večkrat privoščil dobro besedo, so ustaši odpeljali v taborišče. Teror med delavci je bil vsak dan večji. Nemški vojaški stroj, ki se je sicer že krhal, je nasilno zahteval. vsak dan več jekla za ubijanje človeštva. Delavci, ki so se upirali izkoriščanju, niso bili prav nikjer varni. Tudi Ahmedu je postalo vroče pod nogami. Nekega dne je pobegnil domov v rojstno vas. Tudi v vasi ni bil varen. Četniki so napadli njegovo hišo in mu ubili brata. Ahmed je bil že pred tem napadom kurir VIII. kra-jiške brigade. Po zločinu četnikov pa se je pridružil borcem IX. krajiške brigade in se z njimi boril za osvoboditev. * Svoboda. Delavci so zadihali s polnimi prsmi. Življenje in delo v tovarni se je spremenilo. Tekmovanje je zajemalo vedno večje število (h 'ccev. Vanj je bil vključen tudi Ahmtd. Ob večernih, urah lopato. Mišičaste je hodil v tečaj. Za prvim naslovom udarnika je dobil še drugega in tretjega■ Uspešno je položil izpit za topilca. Dobo je svojo brigado pri peči. Njegova brigada se je odlikovala z velikimi delov nimi zmagami in najboljšo disciplino-Dan, ko ga je Partija sprejela v svoje vrste, je bil zanj svečan. Pred meseci je val tekmovanja pre' plavil bosanske delovne kolektive. V ze' niškem premogovniku je rudar IbrahU Trako prvi sledil Sirotanoviču. Presegal je njegovo delovno zmago. Ko je za zvedel Ahmed, je sklical na posvetovanj» svojo brigado. Brigadirjem je razlaga< da je treba tudi med kovinarji razvi1 tekmovanje za večjo storilnost. Pogova jati so se o delu in uspehih Sirotanovm Trake, Mijatoviča, Ramoviča in desetin drugih rudarjev, ki so se borili za no tone premoga. Brigadirji so sprejeli «L gov predlog. Napravili so načrt za -komotivsko peč. * Pred nizko stavbo, tik pravega jaij^a med tračnicami, se prepira skupina delavcev, črnih kot dimnikarji. »Če si pravi delavec pač moraš vedeti, kje si pustil svojo lopato.« Ta pa je lepa, mi ti jo naj čuvamo. Delavec, pa brez orodja! Kaj takšnega se nam še ni zgodilo.« To bo tudi držalo. Nikjer ne leži orodje. Pepel in saje so nakopičene na nasprotni strani čistilnega jarka, pred stavbo .pa je čisto in vzorno urejeno. Lokomotiva se je ustavila nad jarkom. Težko delo imajo pepelar ji in izpiho-valci V jarku pod lokomotivo pepelar z dolgim drogom drega v peč in z veliko grebijico čisti pepel. V hipu oblak prahu zagrne pepelar ja. Samo žareči kosi, ki padajo' iz peči se še vidijo skozi .gost oblak pepelnatega prahu. Ne traja dolgo, ko sta ,peč in dimnica očiščena. Medtem hrumi voda iz napajalnika v zalogovnik. Tudi z vodo se mora založiti lokomotiva, kajti zopet jo čaka dolga pot. Pod kotlom zasumi. Nekdo je odprl ka-lužno pipo. Tovariš iz kurilniškega laboratorija pritiska na vzvod in si polni posebno posodo. V laboratoriju se analizira voda prispelih lokomotiv, če je antino-kipin pravilno primešan vodi in če v vodi ni kotlovca. Dokler niso začeli uporabljati protikotlovca, se je v vodnih ceveh nabiral vodni kamen, ki je včasih cev tudi zamašil. Sedaj je odpadlo čiščenje kotlovca v ceveh, voda se bolje ogreva in lokomotive prevozijo lahko več kilometrov med dtvemi planskimi popravili — pranji, kot so poprej. Lokomotiva je pripravljena za ponovno vožnjo. Kurjač je že pripravljen in je pravkar dobil predpisano količino olja. Delavci pospravljajo orodje in se umaknejo. Kolcasa lokomotive zaškripljejo ob tračnicah in »železni konj«, se premakne. Stjr.oj je odpeljal. Pepelarjj pa še lotijo čiščenja jarka. Tudi tu imamo, kot na premogovnem prostoru, najs-tarejšega pepelar ja, ki je prav ta^o odlikovan z medaljo dela, Pepelar Jože Lešnik kljub svoji starosti dela kot vsak njegov mlajši sodelavec, Zdaj dela zase in za .gkupndat in ne več za posameznike — izkoriščevalce. * V kurilniški delavnici ropotajo vrtalni stroji, sikajo in prasketajo varilni aparati, Od okrogle remize in od okretnice vodi veliko število tirov v ta oddelek. Oddelek za periodična popravila lokomotiv se ogorčeno bori za plati, Tu stoji večje število lokomotiv raznih serij in i;z raznih kurilnic. Po večini so demontirane in nekatere stoje .brez koles na dvigalkah. Kotlarji delajo okrog‘kotla, ključavničarji imajo opravka s parnim strojem in z ostalim mehanizmom- Vsak nemo.opravlja svoj posel, opravlja ga s tisto delovno vnemo,, ki je tako .značilna za naše borce pri graditvi socializma. Zavedajo se velike odgovornosti varnosti prometa in njegovega brezhibnega delovanja. Sivolasi poslovodja oddelka hodi od stroja do stroja, ogleduje delo, daje navodila in otipava posamezne občutljive dele lokomotiv, da b,i se prepričal o dobro izvršenem delu ali pa ugotovil pomanjkljivosti stroja. Tov. Žura je zraste! z lokomotivami in se počuti med njimi kot med svojimi otroki. Lokomotiva za lokomotivo zapušča vsak mesec ta oddelek in on gleda veselo za njo, ker je storjen zopet korak bliže k socializmu. Vsakokrat je izročena še ena lokomotiva prometu, ki bo morala prevoziti več deseti: isoč kilometrov do naslednjega obdobnega popravila. On pa bi hotel, da bi vsaka od teh prevozila čim več, da bi presegla plan prevoženih kilometrov. Prav ta oddelek ima težke naloge, ker izpolnjuje plan ob občutnem pomanjkanju materiala. Koliko samoiniciativnosti in zavesti delavcev je prav tukaj potrebno, lahko doume le tisti, ki pozna to delo in pogoje v tem obratu. Poslovodja Štefan Borin nervozno obrača glavo in se dotika oljnate kape, kot da ne ve, kam bi se najprej podal. »Ne vem, kje bi še iskal, tako me muči material. Vsak vijak, vsako matico, vse si moraš poiskati. Kjer sem le kaj slutil v starem materialu, sem vse prebr- skal,« je hitel pripovedovati in gledal, kam bi se obrnil, da bi našel kaj primernega. »Kaj ;pa skladišče?« »Skladišče? V njem je težko najti kar koli. Vse premalo samoiniciativna je naša ekonomska služba, in če bi bili vsi takšni, bi naš plan težko izpolniti pravočasno. Tako vse visi na naših ramah. Daj, išči, znajdi se — biti pa mora. Plan je tu in mi ga moramo izvršiti.« S takšnimi delavci in poslovodji bodo plan izpolnili .kljub vsemu, To so prav v tem oddelku dokazali že neštetokrat, In poslovodja Borin ni eden tistih, ki čakajo. Vedno in povsod hiti, skuša vsaki zadregi najti izhod — in ga tudi najde. Lokomotiva in plan, to so njegove misli. Dobro ve, da je sedaj vse odvisno od vsakega posameznika, da si moramo sami pomagati, Trdno je prepričan, da bomo tudi zmagali v tej neenaki borbi. Tako vpliva tudi na svojo okolico in nikdar ni taiko velike ovire, da je v tem oddelku ne bi premagali, čeprav večkrat z ogromnimi težavami. To je oddelek tudi dokazal, ko je 100 odstotno .izpolnil plan v prvem polletju in ga je doslej dosegel tudi vsak mesec, K tem uspehom so pripomogli takšni borci, kak«11 je neumorni brigadir kotlarjev tov. Adam Lušehc, ki je za 100-leitni-co železnic prejel zaslužen in časten naslov udarnika. Starejši strokovnjak je, ki je vselej pripravljen izvršiti strokovno, neo.dložljivo ter nujno delo in norme sitalno visoko presega. V oskrbi ima še kurilniški .pomožni vlak, v katerem vzdržuje vzoren red in je .pri vsaki nezgodi prvi pripravljen na reševalno delo. V: Svojstvene hidravlične stiskalnice na zračni pogon s.o izdelane pretežno iz lahke kovane in lahko prenosljive. Uporab- tanje ognja in tla se tresejo od težkih udarcev. Ko-vačija. Kovaški ognji, nakovala in ob njih črne postave. Težko avtomatično kladivo nabija po nakovalu. Pri njem se sklanja udarnik tovariš Ludvik Šerbak. Dnevne norme presega za 24%, še posebej pa se je izkazal pri izdelovanju p uš, ki jih je morala kurilnica prej dobavljati iz glavne železniške delavnice. * V oddelku za tekoča popravila lokomotiv opravljajo svoje delo vestno in kakovostno. Dobro se zavedajo, da je njihovo delo .predvsem važno za reden oblek lokomotiv in s tem za reden in nemoten promet. V vzdrževanju strojev je mariborska kurilnica dosegla zavidljive uspeli e, ki se stalno izboljšujejo, kljub težkim pogojem ob pomanjkanju materiala iin rezervnih delov, Odstotek lokomotiv, ki teče brez popravil med planskimi popravili, stalno raste. Tako je znašal v prvem četrtletju 75%, v drugem 77% in v tretjem 78,6%, Najboljša med vsemi je prva brigada za vzdrževanje lokomotiv, brigada brigadirja Arzenška. Ta je že dvakrat tekmovala po Sirotanovičevem. načinu dela. V počastitev zasedanja ustanovne skupščine Zveze sindikatov Slovenije za mariborsko oblast je izvršila pranje lokomotive s .popravilom 230,4%. * Pred upravnim poslopjem stoje lokomotive pripravljene na pot. Okrog njih se sklanjajo črne postave, ki pregledujejo posamezne dele. Strojne skupine se pripravljajo na pot. Za njih je predvsem važna pazljivost. Na potovanju ni dovolj časa za preglede in .popravila. Stroj mora ostati brezhiben dokler se ne vrne v kurilnico. Zaradi strojnega osebja ne sme biti zamud, nepotrebnega zadrževanja na progi, še manj pa okvar. In to so' tudi / /_,Z m S. Kumar: Dcmontiranje. Do zadnjega komada stroj razderejo in pošljejo vsak komad v svoj oddelek de, so se uvrstili tudi kovinarji z v Gsp-n ‘ /-v ■ eKzu/t. tvvc/Htu.z ji * in Gibanje za nove tisoče ton železa cla si je utiralo pot v vse kolektive (r 'Prvi Komunisl Ahmed je fUdr,f‘-opelial rkovinarie po poti najboljših tekm ^ev‘ y ^eiezarntz/i je plamtelo novo ii?_?.vanle- Rudar in kovinar sta si ob delovnih zmagah podala roke. D. P. V zeniški železarni ljajo se za dviganje najtežjih lokomotiv pri njihovi izvezavi ali pa tudi zunaj kurilnice pri raznih nezgodah za utirjen}e vozil. Te stroje je sestavil po lastni zamisli poslovodja pomožnih oddelkov, no-vator, racionalizator in udarnik tovariš Franc Antončič. Njegovo racionalizator-s:ko delo je tudi hidravlična naprava za izstiskanje batni« in križnikov lokomotiv. S tem je odpravil prej mučno in dolgotrajno izbijanje batnic, ki je poprej razen tega povzročalo večkratne okvare. Zdaj opravljajo delavci to delo brez vseh naporov in s 30% prihrankom na času in delovni sili. Pri pogonskem drogo vju lokomotiv delajo s hidravlično napravo na stisnjen zrak. Naprava je napravljena iz starih odvrženih delov lokomotivskih zračnih črpalk in drugih odpadkov različnih strojev. Zvezana s hidravlično stiskalnico omogoča naglo in precizno vriskanje školjk očesnih ležajev, različnih čepov in puš v in iz pregibov pogonskega dro-govja. Uporabljiva pa -je seveda ta naprava prav tako pri podobnih vsakodnevnih delih. Povsod v delavnici so še večje in manjše pnevmatične dvigalke, ki so zelo priročne in služijo za dviganje težkih ležajnih okrovov, zlasti pri prili-čenju osnih ležajev in prihranijo povprečno 20% na času in delovni sili. Te' naprave je sestavil in izdelal kvalificirani delavec — orodjar tovariš Cotič Franc. * Od desne, skozi priprta vrata, prihaja močan ropot stružnic. Vsepovsod vežejo dolgi jermen tki stružnice s prenosniki pod stropom. Stružnice delujejo enakomerno in vajena očesa strugarjev opazujejo vestno sleherni kos v obdelavi. Zatopljeni v svoje delo ne vidijo ničesar okoli sebe. Poznajo samo plan dela in ta mora biti izvršen. Vsi presegajo normo, vendar, kdo bi se meril s požrtvovalnim in delovnega poleta polnim priučenim strugarjem tov. Mihom Koželjem? Mladinec je, ki ne pozna ure, Zanj je plan prva skrb in potem vse ostalo. Pri delu ie pozna utrujenosti in tudi zavesiti mu ne more nihče iztrgati, da bo le s podvojeno močjo petletni plan pravočasno izpolnjen. Ni redkost, da dela tudi po 16 ir dnevno, če je to potrebno. Ob 100-let-nici železnic je bil proglašen za udarnika, ker je presegal norme nad 38%. Skozi vrata strug,%rne se sliši prasike- mariiborski strojevodje dokazali s svojim dosedanjim delom. V tem letu so imeli povprečno dve uri in 50 minut zamude na 100.000 lokomotivskih kilometrov in samo 0.97 okvar z iskanjem pomožnega stroja na isto daljavo. Odhodne zamude iz kurilnice pa že tri mesece niso evidentirane ter so jih že zdavnaj popolnoma odpravili. V požrtvovalnem delu sta predvsem zaslužna strojevodja Jože Lipoglavšek ir. Viktor Šauperl. Udarnik Lipoglavšek je eden tistih strojevodij, ki je nedosegljiv v vzdrževanju svoje lokomotive. Kot vedno točen in discipliniran si tudi to pot pred vožnjo še enkrat ogleduje lokomotivo. Njegov stroj 06-011 krasi prehodna zastavica. To častno priznanje tudi trdno brani. Tov. Šauperl pa je eden izmed tistih strojevodij, ki so prvi poznali zdravo gonilno silo socialističnega tekmovanja in je eden nenehnih pobudnikov za dosego večjih delovnih zmag in rezultato-v. Takšnih strojevodij ima mariborska kurilnica še v strojnih skupinah Domjan-Kmetič, Barl-Pisanec, Vezjak-Lorbek in v tistih, ki vodijo tiho in ogorčeno borbo v premagovanju vseh težav z.a boljše uspehe in s tem tudi za čimprejšnjo zgraditev socializma. V pisarni strojnih nadzornikov odme- va zvonenje telefonskih aparatov. Tu se oddajajo lokomotive v promet in od tu se razporeja služba lokomotiv. Iz dneva v dan teče evidenca o delu vsakega posameznega stroja. Niti minuta ne sme v izgubo. Tukaj je razvidno izkoriščanje lokomotiv in njih vožnja na progi. Lokomotiva za lokomotivo zapušča kurilnico, prejemajo vlake na postaji in iz dneva v dan prevažajo dragocen tovor in potnike v razne smeri. Le malokdo potujočih misli na tiste na stroju, ki morajo skrbeti ne samo za reden čas vožnje, ampak tudi za varnost njihovih življenj, kot pri tovornih vlakih za varnost tovora. Le malo od njih ve, da strojevodja na lokomotivi opravi mesečino nad 250 ur in tudi nad 300 ur službe, Kdo misli na začrne-lega kurjača, ki pri takšni vožnji zmeče s svojo lopato do 10 ton premoga v lo-komotivsiko peč pri eni vožnji, medtem ko se potnik udobno pelje, daleč od vseh skrbi strojnega osebja, njegovih požrtvovalnih naporov in daleč od vseh tistih naporov, s katerimi se bore črni za zidovi kurilnice, P, Tovarna tesne galanterije Rimske Toplice v borbi za izpolnitev planskih nalog Rudnik Zagorje ima izmed vseh slovenskih rudnikov najbogatejše sklade rjavega premoga. Do globine 700 metrov ležijo dragocene plasti, širijo pa se daleč v osrčje gord. Zaenkrat koplje kolektiv zagorskih rudarjev izključno v gornjih plasteh, koplje in dviga zaklade iz tega bogatega dela naše socialistične domovine in vsak udarec v premogovno steno, vsak voziček premoga čez preračunano normo potrjuje odgovor uprave tega rudnika češkim informbirojevcem, ki nam niso po pogodbi dobavili strojev za nov izvozni jašek. Ta odgovor se je glasil: Tudi brez vaših strojev bomo v zagonskem rudniku nakopali in dvignili na svetlo premog, ki ga potrebuje naša država! V veliki borbi za plan, za zmago socializma pa rudarji vsak dan ponavljajo ta odgovor. Če bi bil tu že nov izvozni jašek, kot je bilo v petletnem planu predvideno takrat, ko so nam še vse države priznavale, da gradimo socializem, bi bilo delo lažje. Ker Češkoslovaška ni izpolnila svojih obveznosti, je delo težje — a rudarji izpolnjujejo svoje naloge kljub temu, rudarji gradijo socializem in predčasno bodo izpolnili plan. Prav zaradi tega niso številni rudarji izkoristili svojih dopustov, zaradi težav, ki jih nismo predvidevali, se marsikatero nedeljo delo v rudniku ni ustavilo in zato je zasluga teh rudarjev še veliko večja, zmaga pa še tem pomembnejša. Pa tudi Partija, avantgarda delavskega razreda, je v tej borbi nudila zagorskemu kolektivu izdatno pomoč. Brigadirji-komunisti, ki so jih okrajni komiteji poslali v rudnik, da pomagajo pri predčasni izpolnitvi plana, v polni meri izpolnjujejo zaupane jim naloge. V rudnik Zagorje so prišli komunisti iz Kamnika, Radgone, Tržiča, iz Ljubljane in njene okolice. Tovariško so jih sprejeli, vendar je bila uprava sprva mnenja, da bo boljše, če zaposli te brigade pri zunanjih delih, ker rovov še niso vajene. Delavce pa, ki so do sedaj delali na zunanjih obratih, pa so poslali v rudnik, kjer jih je večina tudi že delala. A že po nekaj dneh je imela uprava obilo posla z novodošlimi brigadami. V pisarni pri ravnatelju so si skoraj podajali roke, ko so hodili k njemu s svojimi željami in prošnjami: Vsi so hoteli na delo v rudniki Uprava jim je ustregla in danes^so mnogi pohvale vredni rudarji. Razmeščeni so po najboljših brigadah, k,[er jim nudijo rudarji pouk in vso pomoč preko začetnih težav. Tako bo plan v rudniku Zagorje namesto sredi januarja, kot bi bilo računati glede na številne objektivne težave, izpolnjen že v prvih dneh decembra. organizacije dela. Na pobudo rudarjev samih so začeli v oktobru z odkopom prvega širokega čela v tem rudniku, česar so se prej rudarji izogibali in branili. Smotrno so si preuredili tire ter izpopolnili razdelitev vozičkov, tako kot so pokazale potrebe tekmovanja. Poleg tega so po zamisli tovariša Podjeta Jožeta izdelali v lastnih delavnicah prvih deset nakladalnih trakov, ki olajšujejo delo nakladalcem in dvigajo storilnost za 20%. Uvedba teh nakladalnih trakov pomeni korak v nadaljnji mehanizaciji rudnika Zagorje. Zaradi skoraj neizčrpnih premogovih skladov ima namreč ta rudnik vse možnosti, da postane največji v Sloveniji. Zato je bil tudi letošnji plan_investicij izredno visok, a ga je kolektiv že izpolnil in s tem zajamčil nemoteno proizvodnjo za bodoča tri leta. Revolucionarna borba za plan je dvignila najboljše borce iz vrst rudarjev na mesta obratovodij ter skristalizirala iz njih organizatorje proizvodnje Tov. Podjet Jože, ki je dal zamisel za izdelavo nakladalnih trakov, je bil še pred nedavnim le preiprost rudar. Zaradi prizadevnosti pri delu po osvoboditvi ga je uprava poslala v tečaj za normirce. V tem svojem novem poklicu je postal eden najboljših delavcev. Seznanil se je z delom na vseh obratih in njegovi predlogi za izboljšanje dela so na j lepši dokaz njegove velike želje po uspehu rudnika. Danes je tov. Podjet obratovodja na obratu Kisovec — na obratu, kjer je položaj še posebno težaven zaradi nepravilnosti, ki so se tu še pred nedavnim pojavljale in zavirale plan. To stanje sta zakrivila obratovodja Hribar Jože in tehnični vodja Štibernik Rudolf, ki sta svoje naloge izpolnjevala skrajno malomarno in neodgovorno. S svojim delom sta število odkopov na obratu Kisovec znižala od 10 na 2 odkopa in s tem občutno za-vrla izpolnjevanje plana. Uprava ju je zato kaznovala in odstavila, mesto obrato-vodje pa je zaupala tov. Podjetu, katerega je najbolj priporočilo njegovo dotedanje požrtvovalno in uspešno delo. Ker je sam novator in odločen pobudnik za nove načine dela, bo na svojem novem delovnem mestu prav gotovo vedno upošteval predloge in mnenja brigad in rudarjev, ki stremijo za različnimi izboljšavami in kar sta Hribar in Štibernik vedno le omalovaževala. Takih predlogov iz vrst rudarjev pa je po vseh obratih neštevilno, kajti borba za plan ne zahteva le dobrih rudarjev, marveč tudi dobre organizatorje. Tak je n. pr. tudi tov. Drnovšek, vodja brigade, ki dela na obratu Podstrana. Tudi na tem obratu ni bilo do nedavnega vse tako, kot je treba. Po svojem značaju bi moral biti obrat Podstrana eden najbolj kapa-citetnih obratov, pa je le med najslabšimi, ker je vladalo mrtvilo v delu partijske in sindikalne organizacije ter pri tehničnem vodstvu na tem obratu. Po izmenjavi obratovodja se je stanje izboljšalo, a še vedno so stvari, ki jih bo treba odpraviti. »Vidiš, kaj se mi je pripetilo pri dveh zadnjih šihtih,« razlaga v rudniškem komiteju tov. Drnovšek., ko je nanesel razgovor o vprašanju delovne sile. »Pride zadnjič brigada na delo, pa ne najde pripravljenega lesa za opaževanje. Sami smo ga morali iskati in si ga nanositi, norme pri odkopu pa so bile nižje izpolnjene. Opozoril sem na to novega obratovodjo. Pa tudi včeraj so mi poslali preveč ljudi za odvažanje premoga, tako da so po trije čakali z vozički, kdaj pridejo na vrsto. Ce bi bila tu organizacija dela boljša in vsak delavec res na mestu, kjer je neobhodno potreben, bi tudi več rudarjev lahko izkoristilo dopust.« Tisoče takih revolucionarnih rudarjev — organizatorjev proizvodnje vzgaja borba za plan. Stremljenje za predčasno izpolnitev plana je združilo v rovih rudarje z nameščenci in zunanjimi delavci Kdor ne pozna dela v rudniku, skoraj ne more razumeti, kakšna borba je to. Borba za plan je stvar, do katere ni brezbrižen niti en član tega velikega rudarskega kolektiva. Posamezni rudarji in brigade se vsak dan zanimajo za uspehe na posameznih obratih. Zaradi te borbe se nameščenci po svojem delovnem času spremene v rudarje, ki hodijo v delovnih oblekah s svetilkami in orodjem v roki dan za dnem v rove, da pomagajo izpolnjevati naloge, ki jih postavlja plan. Nameščencem se pridružujejo delavci zunanjih obratov. Najboljši je obrat strojnice, pa najsi bo v svojem poklicnem delu ali pa pri prostovoljnem v rudniku. Vse strojne okvare popravijo nemudoma, pa če tudi zahteva to večkrat nadurno delo. Kljub temu pa opravijo člani tega obrata mesečno 40 do 50 šihtov v jami. Tudi obrat apnenice je svoj letni plan že izpolnil in sedaj pomaga izpolnjevati plan v rudniku. Zaradi tega skupnega prizadevanja bo tudi uspeh rudnika Zagorje častna zmaga vsega kolektiva. Namesto da bi gozdne uprave pomagale pri spravila lesa, zavirajo spravilo in sečnjo Brigade so začele s tekmovanjem za višjo storilnost ter dosegle izredne uspehe pri dvigu proizvodnje in izpolnitvi tekmovanja po novem načinu dela Osem najboljših brigad neprestano tekmuje med seboj. Vodijo jih najboljši brigadirji — večkratni udarniki: Drnovšek, Čretnik, Burkeljc, Štancer, Roglič, Ocepek, Lužar in Vičič. Težko je reči, katera izmed njih je najboljša, tehnične norme presegajo tudi do 30—35%. Pred nedavnim je vodila Drnovškova brigada, ko pa je naletela na slabši teren, je prvo mesto zavzela Bur-keljčeva brigada. Ob nedeljah pa se te brigade družijo po dve ali tri skupaj, da je učinek prostovoljnega dela čim večji. Te brigade so bile tudi pobudnik tekmovanja za višjo storilnost, ki je v rudniku Zagorje zavzelo še posebno velik obseg ter prineslo rezultate, s kakršnimi se ponaša malokateri rudnik. Že od preteklega leta vemo, da rudnik Zagorje tako rekoč ne pozna skokovite proizvodnje, kar je precejšnja napaka ostalih rudnikov. Tu ni v zadnjih dneh meseca silovitih vzponov v proizvodnji za doseganje, mesečnega plana, po prvem pa proizvodnja ne pade. Stabilna, enakomerna proizvodnja zagotavlja določeno količino premoga industriji ne glede na začetek ali konec meseca. Tako so tudi tekmovanje za višjo storilnost znali prenesti na ves kolektiv in za dvig storilnosti tekmujejo vsak dan. Povprečni delovni učinek na moža je v tem rudniku izmed vseh v Sloveniji najvišji. Ko so brigade začele v septembru m oktobru s tekmovanjem po Sjrotanoviče-vem načinu dela, se je to močno odrazilo v neprestanem dvigu proizvodnje. D očim go prve mesece v letu presegali plan za 1—2, največ 3%, je znašal presežek v septembru in oktobru že 6 do 7%%, v novembru pa se je dvignil na 19%, k čemur pa so seveda pripomogle . tudi frontne brigade in brigade komunistov. Ker v velikih nedeljskih tekmovanjih z ostalimi rudniki niso stremeli zgolj po rekordih, temveč so se na tako tekmovanje pripravljali že več dni poprej zavestno in s ciljem, dati čim več naši skupnosti, so običajno že dneve pred napovedanimi nedeljskimi tekmovanji brigade presegale norme tudi do 20%. To 'je bil uspeh dobre politične priprave na tekmovanje. Ta dvig proizvodnje, ki ga je dosegel tako rekoč ves kolektiv, pa so znali tudi stalno obdržati na višini, ne da bi posameznim tekmovanjem sledili padci proizvodnje. Delo po novem načinu je vzpodbudilo rudarje k izboljševanju organizacije dela ter k izpolnitvi mehanizacije rudnika Stremljenje po višji storilnosti, ki traja od oktobra dalje za predčasno izpolnitev plana pa je vzpodbudilo rudarje k če večji iniciativnosti pri izboljševanju Že od junija se trudi okrajni štab pri OS Celje za sečnjo drv, da bi s sindikalnimi brigadami pomagal pri sečnji drv za garantirano preskrbo delavstva z drvmi. Delavci, člani sindikalnih podružnic so razumeli to veliko akcijo ter častno zastopali vsak svoj delovni kolektiv, svojo sindikalno podružnico. Drevesa padajo pod udarci sekir, žage še vedno pojo in sedem brigad, v katerih je sodelovalo 643 članov, je nasekalo 1626 prm bukovih drv. Gozdne uprave so se prav malo ali pa celo nič zanimale za to delo, nasprotno, nekatere so celo skušale zavirati sečnjo drv, kar se vidi danes, ko stojimo pred spravilom lesa. Na Boču v območju gozdne uprave Poljčane sta dve sindikalni brigadi ^»Potočnika Romana« nasekali pod težkimi terenskimi pogoji 6590 prm. Pri prihodu na sečišče ni bilo niti pravega orodja, kaj šele drugih potrebnih stvari. Marsikateri brigadir je stisnil zobe ter kljub vsem napakam in težavam preživljal dneve v gozdu in stalno presegal postavljene norme. Upravitelj Gozdne uprave se ni niti najmanj zavedal, da pomaga sindikalna brigada pri izpolnjevanju plana drv, ni se zavedal, da jim »mora dnevno pomagati. Kot upravitelj se je pokazal samo od daleč na svojem belem konjičku, odel v lovsko kočico ter se na svoj način, zabaval. Da pa ni videl potreb svojih ljudi, nam ponovno dokazuje to, da od stalnih devetih delavcev, ki so bili postavljeni za inštruktorje, nekaterih po več dni ni bilo na delovna mesta, čeprav so stalno prejemali plačo in živilske nakaznice. Brigade so kljub vsem težavam izpolnile svoje obveznosti in nasekale drva za svoje delavstvo. Že v prvih mesecih te akcije, ko se je sečnja začela, je bilo treba misliti na spravilo drv v dolino ali po žičnici ali pa po drči. Meseci tečejo, zima je pred nami, naši delavci pa še vedno nimajo drv, ki so jih nasekali, da bi bila preskrba zajamčena. Na večkratno obljubo gozdnega gospodarstva in kljub večkratnim postavljenim rokom čaka žičnica, čakajo drva — vendar čas teče naprej. Ali morajo na račun nekaterih malomamežev in slabega odnosa gozdnih gospodarstev do sindikalnih brigad, nekateri naši delavci, udarniki, novatorji in racionalizatorji, njihove žene in otroci zmrzovati? Mar bomo to dopustili? Če ugotovimo, da je od 16.260 prm nasekanih drv na Boču in Ojstrici, prišlo do centra potrošnje le iz Ojstrice okrog 1500 prm drv, pri čemer so bile tudi ogromne težave lahko vidimo, da ni preskrbljena z drvmi niti ena desetina delavstva. Na Ojstrici, kjer je postavljena žičnica in se brigada danes trudi s težkim spravilom, gozdna uprava Braslovče niti toliko ni preskrbela, da bi bila žičnica 100% izkoriščena. Tu dela žičnica samo takrat, kadar so logarji dobre volje in še to največ 5 ur dnevno. Ob nedeljah bi lahko spravili v dolino mnogo drv, toda žičnica stoji, čeprav stalno govorijo o čimprejšnjem spravilu drv. Sedaj pa je žičnica pokvarjena in stoji že 14 dni in čaka, kdo se bo nanjo spomnil. Vse te napake in malomarnosti gozdnih gospodarstev v odnosu do sindikalnih brigad, je treba odpravljati, krivce teh napak pa občutno kaznovati. Vse gozdne uprave z gozdnimi gospodarstvi vred pa se naj zavedajo, da so sindikalne brigade samo njim v pomoč, zato naj vložijo vse sile, da bo vprašanje množične preskrbe delavstva čimprej ugodno rešeno. Sledimo z električno energijo Potrošnja električne energije Je v naši državi zaradi vedno močnejše industrije ta^ ko velika, da električne centrale, od katerih jih je velik del še v gradnji, le s težavo zadostijo vsem potrebam v obdobjih, ki so za proizvodnjo električne energije najbolj kritična. Taka obdobja so v poletnem času. ko je suša, pa tudi pozimi, če ni dovolj padavin, ali če nastopi zmrzei. Pomanjkanje vode v zimskem času je še toliko bolj pereče, ker se zaradi kratkega dneva znatno dvigne potrošnja električne energije za osvetljavo in ogrevanje privatnih stanovanj. Lo skrajna štednja električne energije tako v industriji kot v privatnih stanovanjih in gospodinjstvih nam lahko zajamči nemoteno obratovanje tovarn in razsvetljavo domov. Industrija je za zimski čas preuredila potrošnjo električne energije v glavnem tako, da so stroji, ki v proizvodnem procesu stalno ne obratujejo, v pogonu v času izven svetlobnih konic, ki nastopijo med «—8 in 17—22, ko je poraba elektrike največja. Prav tako važna kot v industriji pa je tudi štednja v privatnih stanovanjih, če bi vsak privatni potrošnik v Sloveniji mesečno odklopil in prlštedll potrošnjo električne energije za eno samo 40 vatno žarnico, bi to pomenilo prihranek skoraj milijona kilovatnih ur ter bi ta električna energija zagotovila pogon enega izmed največjih slovenskih rudnikov. Naravnost sabotažno je postopanje tistih gospodinj, ki se poslužujejo električnega ogrevanja in kuhanja, kar porabi še več električne energije kot ena žarnica, če imajo za to druge naprave. Se zlasti pa je treba omejiti potrošnjo v času svetlobnih konic, kajti štednja nam bo omogočila obratovanje tovarn. Potrošniki se morajo zavedati, da poraba ene kilovatno nre električne energije ne pomeni izgubo enega dinarja kot jo zaračuna elektrarna, temveč pomeni v našem narodnem gospodarstvu mnogo večjo škodo. Strokovnjaki so namreč preračunali, da ustvarijo naše tovarne s potrošnjo ene kilovatne ure za proizvodnjo, dobrino v vrednosti 120 dinarjev. To je tudi praktična vrednost ene kilovatne ure. štednja električne energije v zimskem kritičnem času — tudi to je oblika borbe za socializem, zato tudi tu ne sme biti saboterjev. Ali si že plačal naročnino za »Delavsko enotnost«? Če še nisi, stori to v prihodnjih dneh! Na levi strani železniške pro-ge, ne daleč od Rimskih Toplic proti. Zidanemu mostu, je majhen, skoraj neopazen obrat. Po skladovnicah desk bi edino lahko zaključili; da je to neka, na zelo neprimernem mestu, postavljena žaga. Nekdaj in tudi še v letošnjem letu so tu izdelovali poleg drugih izdelkov zlasti razne vrste in modele lesenih pet in se j,e podjetje zaradi tega tudi imenovalo »Tovarna po cip e trnkov*, Pred nekaj meseci eo kep ime in vse druge stroje za izdelavo pet prenesli v centralo v Sevnico, obrat sam pa so preusmerili za izdelavo lesne galanterije. Različne vrste ročajev za žage, sekire, šila, predpražniki, valji in deske za testo, solnice, kladiva za meso in kleparje, lesene pralnice, straniščna sedala in še nekateri drugi leseni izdelki dopolnjujejo vsakdanje potrebe, zlasti naših gospodinjstev. Že pr,i pregledu izdelkov, se lahko ugotovi ena važnih vrlin delovnega kolektiva, ki lahko služi mnogim za vzgled, da namreč izredno pazijo na svoj ugled glede kakovosti izdelkov. Vse, od navadnih ročajev do straniščnih sedal, dokazuje, da komisije za pregled izdelkov ne dopuščajo malomarnosti v pogledu kakovosti. Opravičeno se sami pohvalijo, da se glede tega lahko merijo ne samo z vsemi domačimi, temveč tudi tujimi podobnimi izdelki. Kljub visoki planski številki, je kolektiv predvideval, da bo letni plan izvršil do 10. novembra. Pred nekaj dnevi pa so ji plan povečati in bodo morali sedaj dobro pritisniti, da ga bodo izpolnili. Finančni plan, ki so ga prej dosegli komaj 70—80%, sedaj presegajo za to višino. Tudi postavljene norme delavci in delavke presegajo. Pri izdelavi predpražnikov se odlikuje tov. Klepe j Marija, ki presega postavljeno tehnično normo za 50%, Belej Jože, Taškar Jože — invalid brez noge, pri stružnem stroju in tovarišica Kladnik Rozika pri tračni žagi presegajo normo za 20—30%, Šmid Alojz in Požin Ivan sta pri sestavljanju solnic iu predpražnikov prišla celo do 60%. Kot izredno dobrega organizatorja dela v oddelku krožnih žag, ki nikdar ne dovoli, da bi zaradi česar koli delo zaostalo, je treba omeniti tov. Putriha Ivana in takoj za njim delavca Mihevca Filipa pri avtomatih za ročaj e ter pri zunan jem delu 55 let starega Kladnika, ki se kljub svojim letom ne ustraši nobenega dela. Poleg že navedenih težav pri pravočasni in dovoljni količini dobavi potrebnega materiala, bo odgovorno centralno vodstvo moralo rešiti vprašanje pogonske sile ker dosedanja preobremenjena, stara lokomobila ne bo zmogla vsega. Nujno je treba navedeno odpraviti in priključiti obrat na elektrovod. Tudi glede sanitarnih naprav v bodoče ne bo smelo biti izgovorov, otresti se moramo mišljenja bivšega lastnika, tega in še nekaterih drugih obratov, da so te naprave luks us. Brezpogojno pa mora obratovodstvo rešiti vprašanje udarnikov in nagrajencev. Delavci presegajo norme, izpolnjujejo planske naloge, pa kljub izpolnjenim pogojem ne dobijo zasluženega priznanja, menda edino iz razloga, ker odgovorni ne poznajo novih predpisov o proglaševanju udarnikov. Ko bodo odgovorni, poleg navedenega posvetili še malo več pozornosti proučevanju delavcev pri strojih in s tem rešili vprašanje manjših poškodb, bo delovni kolektiv dosegel še mnogo večje uspehe, pristopil bo lahko k uvajanju S ir o t ano vlč e veg a načina dela in se na ta način uvrstil med najboljše kolektive. Pod geslom ,Znanost Ijjudstvu* se je vršil kongres matematikov in fizikov FLRJ V prvi polovici novembra se je vršil na Bledu I. kongres matematikov in fizikov Jugoslavije. Kongresu je prisostvovalo 351 delegatov iz vseh republik FLRJ. Zastopani so bili predavatelji matematike in fizike in astronomije sedemletk, srednjih in srednjih strokovnih šol ter predavatelji višjih pedagoških šol, visokih šol in fakultet, med njimi tudi priznani znanstveniki na polju matematike in fizike v svetovnem merilu. Poleg delegatov so prisostvovali kongresu še minister za kulturo in znanost FLRJ tov. Rodoljub Colakovič, minister za kulturo in umetnost LR Slovenije dr. Jože Potrč, minister za prosveto LR Slovenije tov. Ivan Regent, ter zastopniki republiških ministrstev za prosveto, kulturo in umetnost, in drugi gostje. Kongres je otvoril Nestor jugoslovanskih matematikov univerzitetni profesor in akademik tov. dr. Josip Plemelj. Kongres je pozdravil v imenu zvezne vlade minister za kulturo in umetnost FLRJ tov. Rodoljub Colakovič. Prvi referat je imel tov. Gabrovšek Ludvik, profesor iz Ljubljane, o temi: »Pouk matematike, fizike in astronomije v srednjih šolah«. Problem matematike na srednjih strokovnih šolah je zajeli bolj na kratko in v glavnih obrisih, zajeti pa v tem referatu niso bili problemi pouka matematike in fizike na nižjih strokovnih šolah, kjer je ogromno nerešenih problemov. K diskusiji se je prijavilo 47 diskutantov. V diskusiji je bilo prečiščenih mnogo problemov in zbrano gradivo bo zelo koristilo prosvetnim oblastem za izdajanje potrebnih ukrepov za izboljšanje pouka na srednjih šolah. Iz diskusije se je tudi videlo, da je nujno treba več pouka v srednjih šolah, da je na strokovnih šolah pouk matematike in fizike skrčen na minimum, na nekaterih strokovnih šolah pa pouka fizike sploh ni. To pomanjkanje se posebno občuti pozneje pri slušateljih visokih šol, ki so izšli iz srednjih strokovnih šol. Vsi predavatelji matematike in fizike na strokovnih šolah so soglasno zahtevali, da naj se sprejmejo v srednje strokovne šole le dijaki s štirimi razredi gimnazije, ne pa z dovršenim tretjim razredom in da se naj da na strokovnih šolah matematiki in fiziki odgovarjajoče mesto. Milenko Sevdič, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, je govoril o borbi proti formalizmu in borbi za idejnost pouka matematike in fizike in astronomije na srednjih šolah. Referent se je omejil zgolj na problematiko srednjih šol splošnega tipa, do-čim se problematike strokovnih šol sploh ni dotaknil. V diskusiji so potem obravnavali probleme vseh vrst šol. Idejnost pouka se najlaže doseže s primernimi nalogami iz problematike naše stva rnosti, iz uspehov naših novator jev, racionalizatorjev. Iz diskusije je bilo razbrati, da so načrti še prav takšni ali pa samo malo popravljeni, kakor so bili v bivši Jugoslaviji, kjer leži največ vzrokov za slabo idejnost pouka. To vprašanje je posebno pereče na srednjih strokovnih šolah, kot na prim el na ekonomskih šoilnh, kjer se tacni pro gram ‘gospodarske matematike zelo malo razlikuje od programa trgovskega računstva, ki se je nekoč poučevalo na trgovskih šolah. Dr. Draigoljub Mitrinovič, profesor univerze v Skoplju, je v precej izčrpnem referatu opozoril na problem pouka matematike, fizike in astronomije na visokih šolah. Pri tem je opozoril, da se na visokih šolah vzgaja dve vrsti kadra: pedagoške delavce in znanstvenike. Zato bi moral biti pouk temu primerno prilagojen. V tem oziru je še veliko pomanjkljivosti, ki smo jih podedovali iz p#ed-aprilske Jugoslavije, kjer se na univerzah ni nihče brigal za pedagoško vzgojo študentov. Te napake je treba čimprej odstraniti. V živahni diskusiji so načeli obilico problemov. Posebno so poudarjali nepovezanost pouka med srednjo in visoko šolo, da abiturienti srednjih šol preneso s seboj na univerzo zelo malo matematičnega znanja, znanja fizike pa skoro nič. To se je v diskusiji tudi dokazovalo z rezultati anket na nekaterih visokih šolah, kjer so bili rezultati porazni. Zahtevalo se je tudi, da se naj univerzitetni instituti in laboratoriji v pogledu dobav strojev in instrumentov izenačijo z industrijskimi laboratoriji. Na podlagi referatov in diskusije je kongres sprejel resolucijo, v kateri je očrtano jasno stališče predavateljev mar tematike in fizike do informbirojevske kampanje; odklanjajo umazano gonjo ZSSR in njenih satelitov nap ram na|i državi in obljubljajo, da bodo še s povečanim delom na znanstveno-raziskovalnem, kakor tudi na pedagoškem polju odločno odgovarajali na vse klevete iu napade. Zgledi marlborshege oKrainefla magazina Mariborski okrajni magazin je do nedavnega »izpolnjeval« svoj plan na ta način, da je vsiljeval potrošnikom razne nepotrebne predmete. Poleg kvasa — za 5 dinarjev — je moral kupec vzeti tudi tubo 'lepila za gumi, poleg petroleja — sidol... Trgovina je trgovina! Tudi čevljarsko smolo je moral okrajni magazin vnovčiti, ker končno tudi ni izključeno, da se bo kdo od potrošnikov enkrat le posvetil čevljarski obrti, zato ni nobene škode, če je čevljarska smola že kar vnaprej pripravljena... Domov grede se je marsikateri posestnik gumija, čevljarske smole in Sidola spraševal, ka.j naj počne s temi, tako rekoč, »poklonjenimi« predmeti. Sedemdesetletna ženica je sicer vse življenje nakupovala kvas, na kolesu pa se vse do starih dni ni vozila in je le malo verjetno, da bo sedaj prelomila s staro prakso. Kaj naj počnem s Sidolom, je premišljeval delavec iz hribov, ki je ne- domov petrolej, da si bo razsvetlje' sobo, ker pri njih še ni elektrike' ;rolej, to je koristna stvar, toda sidol' idira in študira, zakaj mu naj bi prišel iv in končno zaključi: jaz in tudi m°i ed ne potrebujeva sidola, vsaj za e»' it ne, ker imava samo kmečko pw ba pa bi bilo temeljito »posidolatri s naš okrajni magazin, ki ne glede spraševanje po nekaterih predmetih* ljuje ljudem stvari, katere jim spl°“ pridejo v poštev, pač pa stanejo - ,ki ga lahko vsakdo potroši za kotne stvari. Pa to je okrajnemu maga' u popolnoma vseeno, on ima svoj n, ki ga mora doseči za vsako cen • rajni magazin mora izprazniti svoj ice, mora se znebiti blaga, ki za®ta] ’ užbenci pa pridejo zaradi vec!5jL, imeta z zelo malo truda do visj ,č — namešto, da bi blago, ki 8a . sm kraju ne morejo spraviti v prom dati tja, kjer ga primanjkuje m K.l bodo ljudje z veseliem kupovali. , Pravijo, da bodo tako tudi narediu* §© i€f liiss Utrfie za sncializeii To geslo je vodilo člane sindikalne podružnice »Moška konfekcija Radvanje« in sindikalno podružnico tovarne »Naravnih in umetnih brusov« Maribor. Ob vznožju prvih obronkov Pohorja, dober kilometer iz največjega industrijskega centra Slovenije Maribora, se je v preteklih mesecih bila težka, toda uspešna borba za višji hektarski donos, Za briga dni način dela, skratka za dvig življenjske ravni naših delovnih ljudi, Kdo ne pozna zadruge »Jože Lacko«, ene prvih kmečko obdelovalnih zadrug v Sloveniji? Razvoj te zadruge so vseskozi od ustanovitve do danes spremljale razne težave subjektivnega značaja. Po izvolitvi novega predsednika, prekaljenega in odločnega sindikalnega delavca, so bile kmalu odpravljene osnovne notranje napake, ki so zavirale in dušile njen hitrejši gospodarski razvoj. Izboljšala se je kaj kmalu delovna disciplina, izboljšali so se prej nemogoči odnosi med zadružniki. S pravilnim političnim delom se je tudi odnos zadružnikov do skupne imovme znatno izboljšal. V zgodnji spomladi so zadružniki ugotovili, da je plan setve 100% izveden, v nekaterih kulturah tudi presežen, ugotovili so pa tudi to, da bo treba iskati Pomoči za pravočasno izvedbo vseh del, ki jih zahtevajo oikopavine, kjer koli bo le mogoče. Izkušnje iz preteklega leta so jih opozarjale, da sami ne bodo zmogli vsega dela, posebno če jim• bo zopet nagajalo deževno vreme. Na skupščini so sklenili, da bodo poklicali na pomoč sindikate. To so tudi storili. Tesno so se povezali z bližnjimi kolektivi in prikazovali težave elementarnega značaja, s katerimi se bore. Sklepe II. plenarnega zasedanja CK KPJ so obravnavali tudi po vseh podjetjih in ustanovah. Delavci in nameščenci naših podjetij so razumeli, da je dvig življenjske ravni odvisen predvsem od števila in kakovosti kmečko obdelovalnih zadrug. Čut odgovornosti za hitrejši napredek zadrug se je pokazal v tem, da so se med ostalimi točkami obveznosti in sklepov, sprejetih na plenumih, obvezali tudi za pomoč kmetijsko obdelovalnim zadrugam. To obveznost je izpolnil najbolje kolektiv »Moška konfekcija«. Člani sindikalne podružnice tega kolektiva so opravili samo v ‘kmetijsko obdelovalni zadrugi »Jože Lacko« 986 ur prostovoljnega dela. Tudi sindikalna podružnica »Tovarne umetnih in naravnih brusov« je opravila nad 790 ur prostovoljnega dela, slede še »Združene tovarne svile«, »Remont«, Spl. bolnica, Delavnice drž. železnic, Tako so člani sindikata opravili v kmetijsko obdelovalni zadrugi »Jože Laciko« skupno nad 4800 ur prostovoljnega dela, predvsem na okopavinah in Saditvi novih zadružnih hlevov. Prav ta izdatna pomoč iz podjetij je omogočila, da je jesenski setveni plan v v' O. zadrugi »Jože Lacko« bil pravočasno 100% izpolnjen v vseh ozimnih kulturah in da bo jesensko globoko oranje prav tako pravočasno izvršeno. Število opravljenih ur prostovoljnega dela, pravočasno vskladiščenje poljskih pridelkov, oziroma 100% izveden plan odkupa in jesenske setve v zadrugi »Jože Lacko«, nam dokazuje kako enotno je naše delovno ljudstvo na vseh področjih in kako je tesno strnjeno olkoli svoje voditeljice KPJ. K. J. ••••o«, ooeeeeeeoeeeeeeaeoeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeceeeee* Op@z®riI@ mm elanom sindikata Ker se je dogajalo, da je vlakosprem- 1,0 osebje mladincem, ki so se posluževali sindikalnih objav, ko so potovali na |etni dopust, povzročalo neprilike pri potovanju, je bila točka 8 člena 9 Potniške tarife dopolnjena tako, da mora odslej potnik dokazati svojo identiteto z osebno izkaznico s sliko, katero je izdala hudska oblast. Od tega so izvzete osebe, ki še niso izpolnile 16. leta starosti. Opozarjamo vse člane sindikatov, da si pravočasno preskrbijo osebne izkaznice s sliko, da se bodo tako izognili nepotrebnim neprijetnostim na potovanju. GO ZS SLOVENIJE v oda! Nuj bo že v kakršni koli obliki — °rez nje ni življenja. Ne na zemlji, ne 8 zemlji. Ne človeku, ne živali, pa tudi ,le rastlinam. A kaj je do vode tebi, ki si jo naučiš ali zajameš, kadar te zažeja ali *rjdar jo potrebuješ, da napojiš žival, fiiješ rastlino? Kaj je tebi do vode — i? le brezbarvne, čiste, hladne tekočine, 1 ohranja, vse življenje pod nebom! Ljudje na Kočevskem poznajo vred-vode. Na Kočevskem zbirajo vodo ‘J°, kapljicah; zajeta v betonske cisterne, Vzidane pod zemljo, predstavlja najdra-•l°cenejše, kar tam premorejo. Ljudje na notevskern do skrajnosti varčujejo z vo-L>olgo moraš tam hoditi, preden pri-?es do studenca, da si lahko pogasiš *elo. Na Kočevskem, ni bolj zaželenega °?sila od tistih kamionov, ki dovažajo Mdem vodo. j, Ara na Kočevskem so kraška, podobna £°.etu. Požrešno goltajo vodo, kadar de-ye ah kadar se topi sneg — ne morejo je zadržati v sebi Voda brez koristi ZečfA® v neznane globine podzemlja — mila pa ostane žejna, ni se napila. DRŽAVNO POSESTVO PLAČ 99TOS naše socialistične graditne Prav na meji med Jugoslavijo in Avstrijo se belijo lepa poslopja državnega posestva Plač pri Mariboru. V teh hišah so še v bližnji preteklosti prebivali in v brezdelju zapravljali čas razni Hutterji pa Wagnerji in Richterji — gospodarji posestev, ki tvorijo danes državno posestvo Plač. Tuje zvenijo ta imena in tuji so bili ti gospodje vsem tistim številnim viničarjem ki so životarili po okoliških hribih raztresenih hišah ali bolje rečeno kočah — hlapci svojih gospodarjev. Nič kaj častna zapuščina niso tele kolibe ju uprava državnega posestva je že mnogo storila za izboljšanje stanovanjskih prilik v viničarskih hišah, da bi tako čimprej zbrisali neveselo preteklost. Vsa stanovanja, katerim prejšnji gospodarji niso posvečali nobene skrbi, so popravili, pet povsem obnovili, gradijo pa še eno osemstanovanjsko hišo za delavce državnega posestva. Že leta 1947 so začeli z elektrifikacijo in danes so samo še štiri viničarije brez elektrike. Življenje teh ljudi se iz dneva v dan boljša, odkar so na svoji zemlji sami gospodarji. Zemlja, ki je prešla leta 1945 v državno posest, je primerna predvsem za vinogradništvo, sadjarstvo in živinorejo, manj uspešno pa je tu poljedelstvo, Živinoreja, važna panoga tega državnega posestva je bila leta 1945 na tleh, na posestvih je bilo le nekaj glav živine in pra-. šičev, hlevi pa zanemarjeni in tesni. Kakšen razvoj je doživelo posestvo od svoje ustanovitve do danes, najbolje vidimo iz tega, da imajo danes že 250 prašičev; gojijo v glavnem plemenske, s katerimi zalagajo vso Slovenijo. Plan prašičereje so presegli za 95%, govedoreje za 1%, konjereje za 9%, edinole v perutnini še niso dosegli predvidenega plana. Vzporedno z dvigom živine gradijo tudi hleve. Zgradili so že dva svinjaka, adaptirali dva hleva za govedo, enega pa gradijo na novo. Tudi prej zapuščeni vinogradi dobivajo iz leta v leto drugačno lice. Obnovili so že 4.5 ha vinogradov, precej pa so tudi zrigolali in zasadili novo tnto. Matične trte pa so nasadili na 5 ha. Pri matičmjakih posebno pazijo na sorte, kajti vsaka zemlja ima svoje posebnosti in če hočejo doseči obilnejši pridelek, morajo vrste prilagoditi zemlji, kar so prej povsem zanemarjali- Maloikatero državno posestvo tako skrbi za sadne nasade kot Plač, kjer imajo že 3.5 ha sadnih plantaž na krajih, kjer je bila prej neplodna ledina. Tu bodo že v nekaj letih sočne breskve in žlahtna jabolka, katerih mlada drevesca se lepo razvijajo pod skrbno nego. Prav v tem poznem jesenskem času so delavci državnega posestva zaposleni s temi drevesci: mlada debla ovijajo s slamo, da jih ne bi poškodoval mraz ali oglodali zajci. Na državnem posestvu Plač se hektarski donosi iz leta v leto dvigajo. Medtem ko so leta 1947 pridelali 18 centov žitaric na hektar, so dosegli leta 1948 pri ječmenu 28 centov, pri rži in pšenici pa 25 centov. Letos se je pridelek ječmena dvignil že na 31 centov, rži na 28 centov, le pri pšenici na kateri je letos napravila precej škode rja, so dosegli manj — 20 centov na hektar. V pridelku pese pa so dosegli takšne uspehe, da so presegli plan za 116%. To so dosegli predvsem zaradi umnega kmetovanja. Uvajajo dvakratno oranje, najprej plitvo, da uničijo plevel, nato pa še enkrat globoko in hkrati gnojijo s hlevskim in umetnimi gnojili. Ta način obdelave se izplača, saj so pridelki bogatejši. Vse oranje opravljajo kljub precej hribovitemu svetu s traktorji. Težko je to verjeti, toda tako odličen traktorist, kakor je traktorist državnega posestva Plač, je sposoben opraviti to delo. To je Verdnik Jože, ki ne orje samo na Plaču, temveč tudi v Svečini in Lepem dolu. Košnja in oranje sta samo njegov posel in ker vestno neguje stroje, normo celo presega. Državno posestvo Plač ima vsa dela v vinogradništvu in sadjarstvu normirano. In kjer so norme, so običajno tudi udarniki. Teh imajo na državnem posestvu Plač 8, med katerimi je Kirbiš Andrej, dvakratni udarnik, ki upravlja govejo živino. Njegova živina je naijlepše oskrbovana, normo presega pri svojem delu za 35%. Potem moramo še omeniti dvakratnega udarnika Lanjščka Janeza, sku- pinovodjo sezonskih delavcev. Sam je doma iz Prekmurja in se prav dobro razume s sezonci, ki so večinoma njegovi rojaki. Udarnik Lanjšček je eden izmed najboljših delavcev na posestvu, o čemer priča tudi odlikovanje — red dela I. stopnje, ki ga je prejel za požrtvovalno delo. Za vsako delo je priročen: izkazal se je pri mlačvi, pri polnitvi silosov, ka-m-or so letos spravili 210 prm zelene hrane in sedaj pridno pomaga pri rigolanju. Čepe Antonija je tudi dvakratna udarnica in je. zaposlena pri svinjah. Čeprav oskrbujejo 80 svinj, presega normo za 30% Med mladino pa je najboljši 18 letni Vrešak Štefan, brigadir druge brigade. Je absolvent kmetijske šole in ima največje veselje s stroji. Jesensko setev so na državnem posestvu Plač zaključili že 19. oktobra. Plane posameznih kultur so izpolnili, plan ozimne grašice pa so celo presegli za 60 odstotkov. Nekoč so ljudje, ki so delali na teh posestvih zelo slabo živeli, saj so bili njihovi gospodarji kapitalisti. Danes je to drugače, to najbolje vedo povedati delavci sami, razbrati pa se da tudi iz dejstva, da državno posestvo v redu izpolnjuje svoje dolžnosti do skupnosti. Letos so presegli plan oddaje živine za sedem glav, žito so oddali semensko, jabolk pa so oddali še enkrat toliko, kot je bilo predpisano. Letos je bila na Plaču dobra sadna letina, kar je v glavnem zasluga dobrih gospodarjev državnega posestva, ki posvečajo drevju vso skrb. Jeseni so gnojili, nato čistili in škropili in trud je bil obilo poplačan. Sadjarstvo je važna panoga državnega posestva Plač, zato povsod, kjer je le mogoče planirajo in urejajo teren za jablane ali hruške in tam, kjer ni primerno za trto, nasajajo breskve, za kar jim dajejo vzpodbudo uspehi zadruge na Osojniku pri Ptuju. Živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo predstavlja bodočnost državnega posestva Plač, čigar do sedaj doseženi uspehi so v ponos našemu socialističnemu sektorju gospodarstva in dostojno predstavljajo socialistično Jugoslavijo na naši severni meji. Ljudje pa, ki delajo na državnem posestvu Plač, imajo danes drugačno življenje, za vselej je konec hlapčevanju in zato ni čudno, da se je tudi 30 sezoncev, ki so bili doslej le nekaj mesecev na Plaču, odločilo, da ostanejo kot stalni delavci na državnem posestvu. To dokazuje, da so uvideli in se prepričali o tem, da v socialistični Jugoslaviji ni več izkoriščanja človeka po človeku. Uspehi tržaroeia nesesfsa MSaka-MaliomHf pri Materin Ob težkih pogojih stopa naš delovni kolektiv državnega posestva Mlak-a-Makovnik na Kočevskem korak za korakom k izgradnji socializma. Še danes se poznajo sledovi' vojne na Kočevskem. Opustošena, neobdelana zemlja, katero nam je pustil okupator in ki terja od nas vse sile, vso voljo, da jo zboljšujemo, na drugi strani pa po vojni uničena stanovanjska poslopja, ki nam še danes delajo veliko skrbi, kako bi zboljšali stanovanjske prilike našega delavstva. Kljub vsem težavam pa se že vidijo lepi uspehi. Nas delovni kolektiv se zaveda velike naloge, ki jo ima prav kmetijstvo pri izgradnji socializma, pri izpolnjevanju našega petletnega plana. Z množičnimi sestanki — z obiski delovnih brigad, s prostovoljnimi brigadami ob letošnji košnji, se je naš delovni kolektiv najbolje seznanil in tako najlaže doumel delo industrijskega delavca. Obiski raznih kolektivov vseh panog industrije so bili najboljša propaganda za zbližam je vasi in mesta. Po teh obiskih je naš delavec šel s podvojeno voljo na delo. ker se je zavedal, da je od večjih hektarskih donosov v nemalii meri odvisen večji uspeh v industriji. Po drugi strani se je našemu kolektivu stalno razlagalo politično stanje, vsi, prav vsi so bili seznanjeni s sramotno klevet niško propagando Informbiro ja. Te klevete so na našega delavca prav nasprotno učinkovale, kot so želeli njihovi avtorji. V odgovor na vse klevete so nato živinorejci dne 15. oktobra ob 4. uri zjutraj zaključili letošnja sezonska dela. Ko smo pregledovali uspehe, smo ugotovili, da se je naše posestvo mnogo, mnogo zboljšalo od lanskega leta. — V poljedelstvu smo od preteklega leta pri nekaterih kulturah presegli plan za 130%, pri živinoreji pa za 140%. 96 odstotkov del v našem kmetijstvu je normiranih. Zaradi pravilno postavljenih norm se je dvignilo zanimanje z,a delo. Vsak naš delavec ima za evidenco svojega dnevnega zaslužka svojo delovno knjižico, kamor mu brigadir, oziroma desetar vsak dan vpiše zaslužek, tako da delavec vedno točno vp in kontrolira obračumainje svojega dela. Za naše uspehe v letošnjem letu gre naijvečja zahvala 14 udarnikom, ki so s svojim delom dajali zgled in pobudo ostalim delavcem. Vsem primorskim družinam, ki so se v letošnji zgodnji spomladi vključile v naše posestvo kot stalni delavci — gre naj večje priznanje, kot najbolj organiziranim, najbolj vestnim delavcem. Osem primorskih delavcev in delavk ni imelo ves čas niti enega neupravičenega izostanka. Za uspehe se moramo zahvaliti tudi našim slovenskim delavcem, v prvi vrsti skupini koscev v Kleču. Če pa analiziramo delo naše sindikalne podružnice na kul tu r no-pros ve t-nem področju, moramo priznati, da bi lahko imeli več uspehov. Glede na število mladine v našem kolektivu, bi moralo biti naše umetniško delo nekoliko bolj živo. Vse naše kulturno delo sloni pri povprečno 380 delavcih in uslužbencih, na 11 agilnih članih. V zimskem času bo skrb naše podružnice predvsem v organizaciji pevske in dramatične skupine, vključili bomo čim več delavcev v študijske krožke in večerne izobraževalne tečaje. Za vse to moramo v prvi vrsti zaktivizi-rati naše nove delavce in delavke, to so sezonski delavci, ki so se z enoletno pogodbo vključili k nam kot stalni delavci. Njim moramo posvetiti vso skrb in jih zainteresirati za kul-turno-umetniško delo, saj so nam skušnje že dokazale, koliko skritih pevskih in dramatskih talentov je med njimi. M. M. Tekmovanje za višjo storilnost na čast partijski konferenci KPS rajona L v »Industriji obutve« Že od prvega tekmovanja dalje, ki ga je delovni kolektiv izvedel 24. sept. 1949 — po »Sirotanovičevem« načinu, se je utrdil brigadni način dela in zajel še oddelek izdelovalnice, ki pri prvem tekmovanju ni sodeloval. Tako nam je uspelo na podlagi izkušenj prvega tekmovanja zajeti ves obrat v brigadni način dela, ter od desetih prvih postavljenih brigad v treh oddelkih, organizirati še sedem v naslednjem oddelku, tj. v izdelovalnici. Na pobudo partijske organizacije je kolektiv sprejel poziv tekmovanja na čast partijske konference rajona I. Tekmoval je ves kolektiv v proizvodnji na vseh delovnih mestih, ter mehanična delavnica, ki bi bila takoj v vsakem primeru okvare strojev na mestu in uspešno izvršila svojo nalogo. Tekmovalo je medsebojno 17 brigad s 120 člani. Uspehi posameznih brigad so se med tekmovanjem menjavali, vendar je prevzela vodstvo tekmovanja brigada 4 krat-nega udarnika tov. Kebra Jerneja v oddelku sekalnice — in ga obdržala do konca tekmovanja. Povprečno je dosegla normo 278,8%. Nadalje so tekmovale brigade tov. Javoršek Marije, zaposlene pri obdelavi izsekanih delov spodnjega usnja; v oddelku prirezovalnice se je odlikovala brigada 5 kratnega udarnika tov. Mlakarja Jožeta s 5 člani, brigada sedemkratnega udarnika tov. Bizjaka Ivana, prav tako s 5 člani, v oddelku šivalnice, kjer je tekmovalo 5 brigad, je dosegla najboljši uspeh brigada mladinke tov. Justi Pirc, pri preši vanju visokih gornjih delov. Druga najboljša brigada v šivalnici je mladinke tov. Šlamberger Anice pri končnem delu sešitih gornjih delov, v katerem se je odlikovala brigadirka sama pri strojnem zabijanju rinčic, z dosegom 203% dnevne norme. V oddelku izdelovalnice, ki je bila tokrat prvič vključena v tekmovanje za visoko storilnost, je tekmovalo 7 brigad. Brigada cvikarjev in oblikovalcev, z osmimi člani, na čelu z brigadirjem 5 kratnim udarnikom, tov. Leničem, je dosegla 181,5% dnevne norme. V podplatni izdelavi je brigada dva kratnega udarnika, tov. Unuka Vilija z 8 člani dosegla 180,4% dnevne norme. Pri lepljenju kapic in opetnic ter na vlačenju golenic na kopita je brigada tov. Plestenjak Ivanke s 13 člani dosegla dnevno normo povprečno 125%. V končni izdelavi je dosegla brigada Vrhovnika Maksa, 5 kratnega udarnika. Prav tako je pri kovanju čevljev brigada tov. Lovrač Marije s 5 tovarišicami dosegla 128.4% dnevne norme. Učinek tekmovanja vseh brigad je 162,2% povprečnega dosega dnevne norme, oziroma 117% doseg dnevnega proizvodnega plana. S tekmovanjem bomo še bolj utrdili brigadni način dela, ki je prinesel že lepe uspehe, saj smo že od prvega tekmovanja, ki se je vršilo 24. 9.1.1. pa do danes dvignili storilnost dela povprečno za 3%. Borba za izpolnitev letnega plana v kranjski tovarn! „ Tis k a n in a" Ko smo se v začetku leta seznanili s planom za tekoče leto, je marsikdo mislil, kako bomo temu kos. S trdno voljo in žilavostjo smo se lotili dela in zadanih nam nalog. S pomočjo pravilnega vodstva podjetja in s pomočjo partijske in sindikalne organizacij e, ki se neprestano trudita izboljšati organizacijo dela v produkciji sami in okrepiti disciplino, nam je uspelo, da bomo kljub vsem težavam, ki so se nam stavile tekom leta na pot, izpolnili naš plan 100%. Na pobudo sindikalne podružnice smo ustanovili v predilnici 15 brigad, ki med seboj tekmujejo. Najboljše uspehe je pokazala brigada Jereb Ele, ki je dosegla 122% postavljene norme in si s tem priborila ime jurišne brigade. Tudi v tkalnici delo ne zaostaja. Imamo precej ljudi, ki so svoj letni plan že dosegli. To so: Jeras Ivana, Vidic Matil- da, Cankar Angela, Draksler Ivana II., Mravlje Pavla, Nemec Lucija, Trdina Angela, Varl Marija, Benedik Marija, Faj-fer Martina, Podgoršek Marija I. Vsi ostali delavci pa delajo 10 ur dnevno in po potrebi tudi ob nedeljah. Vsi ti delavci pa delajo z zavestjo, da je plan prva in najvažnejša naloga pri graditvi socializma. Posamezni oddelki so si napovedali medsebojno tekmovanje v naslidnjih točkah: Večja storilnost dela, zvišanje delovne discipline. S tem tekmovanjem so odpravili vse neopravičene izostanke in ostale izostanke zmanjšali na minimum. Vsak član naše podružnice se trudi za čimprejšnjo dosego plana, kjer le s tern bomo dokazali kako lažne in neosnovane so klevete in laži Infornibiroja. Dopisujte v »Delavsko enotnost« in postanite stalni sodelavci svojega glasila! Katarina N AŠ L I SO VODO Sp urova 3 Na Onek so poslali trideset krav. Kra- k}.s0. si 9« sami zbili iz desk. Po njem £ so spravili v Mačkovce, kjer so stale zbirajo vodo — sleherno kapljico vode! nien^e' ieh ie še dokaj dobro ohra- " ~~r ko nimaš niti opeke, pa tudi ne slame. Poleg prvih treh hiš odkrije še dve, toda do tal porušeni. Vendar — tam leži krovna opeka, deloma razdrobljena, deloma cela Policvalificirani delavec Butalenov Tone, administrator Zgonc in drugi mu pomagajo, da z opeko, ki so jo zbrali na ruševinah, za silo pokrijejo razkriti strehi. V hleve je treba namestiti jasli. Na upravi pa nimajo niti ene same razpoložljive deske. Lojze se znova zateče k porušenima, hišama Tam vse križem leže trami, deske s skednjev. Butalenov Tone, ki se razume na tesarske posle, zbira in obtesuje deske za jasli. Tako je rešeno vprašanje strehe in ljudi, v treh hišah so uredili hleve tridesetim kravam. Ni pa rešeno najtežje vprašanje — vode! V cisternah je namesto vode topovska municija. Kolikor je v njih vode, je umazana in nezdrava. Dežuje pa skoraj neprenehoma. Koliko dragocene vode se vsak dan izgublja v nič! V Oneku so položili na streho žleb, so si ga sami zbili iz desk. Po njem Visa vvj v v iswu - Ct/VIVVI ICU IbU VJtVl/ l/V Cisterne v Mačkovcih morajo očistiti, iov*a’ ostali hiši 'imata 'nad seboj le po- vleči iz njih municijo. To vedo vsi — s lco strehe. A hiše so brez jasli, kakor « pn tem tvegaš življenje! Lojze, Zgonc n„x — ’,y ’ • -■ ' in Tone so tvegali svoje življenje. Krave so žejne. Ena krava popije mnogo litrov vode na dan. V hlevih je trideset krav, štirideset jih je na poti use hiše brez jasli. Vrv, * strehe morajo pokriti — to je Hip' n°t°fia Lojze hodi po Mačkovcih in rešitve nalogi, kako pokriti strehe, v Onek. Dež obilno poji zemljo — v cisterne pa se ne steka voda. Na Kočevskem bi dali ljudje za vodo tudi življenje. C e pa so ti poverili sedemdeset živali, ki ne smejo od žeje poginiti — tedaj boš pač tvegal tudi življenje, da izpolniš dolžnost. Brez nesreče so izvlekli municijo in očistili cisterne. Dva delavca v največji naglici žagata in obtesujeta les, iz njega zbijata žlebe in jih polagata na strehe hlevov. Po žlebovih teče voda v cisterne. Danes dežuje, jutri ne bo več. Danes se steka voda v cisterne, jutri se ne bo več. Iz nje pa bodo sleherni dan zajemali za sedemdeset krav, pa tudi za ostale potrebe. Treba bo najti studenec, v katerem voda nikdar ne presahne. Kje najti studenec, izvir vode? Če je bila tu človeška naselbina, tedaj mora bili nekje v bližini tudi studenec, o tem ni dvoma Toda kdo bi te mogel napotiti v pravo smer, da ga najdeš? Domačinov ni. Predaš se svojemu lastnemu nagonu, tistemu nezgrešljivemu nagonu, po katerem si je že pradavni človek iskal hranei in vode, po katerem tudi živali najdejo vrelce — in greš. Šla sta dva — Lojze in administrator Zgonc. Le malo sta se odmaknila od vasi, že sta v temnem, tisočletnem aozdu — raztezajočem se na površini petih tisočev hektarjev. Katero pot naj si izbereta? Oborožena sta z izkušnjami, ki si jih je nabral človek in jih je potrdila veda: išči vodo tam, kjer vidiš, da raste lipa in bezeg. Tavata ves dan in iščeta med drevjem lipo ali bezeg. Iz skritih globin jima vstajajo spomini na davne pravljice o volkovih in drugih pošastnih prebivalcih pragozda. Varovali si morata smer, da se bosta vedela vrniti. Zdi se jima, da je v goščavi gozda bolj in bolj jasno zaznamovana sled ozke steze — živalske gazi. Poslej se držita teh sledov in tretjega dne, kakor da je pravkar zrasla iz tal, stoji pred njima orjaška Upa, stara gotovo poldrugo stoletje. Glej! poleg nje še ena lipa! In dalje še ena! Morda je prav to orjaško drevo čuvar studenca? Zavzeta strmita v gozdnega orjaka. Živci so se jima napeli kakor strune. Gresta še dalje in nenadoma se znajdeta na gozdni jasi. Zdaj vesta, da nista zgrešila: nešteto sledov jima kaže pot do cilja. Voda v studencu je čista kakor biser. Z nepopisno naslado si zmočita v njej roke in obraz. Oprezno se ozirala naokoli, kajti sledovi, ki jih nosijo tla okrog izvirka, jima govorijo, da od te vode pijejo divje svinje, pa tudi jeleni in srne, zajci — morda pa si prihajajo sem gasit žejo še vse hujši prebivalci pragozda ... Pod izvirkom je kotanja, polna blata - vse govori o tem, da je ta kotanja kopališče divjih merjascev. Ni dvoma, da so že prej imeli tu domačini napajališče za svojo živino. Lojze in Zgonc se sklanjata nad izvir, da bi izmerila njegovo moč. Štejeta minute, štejeta litre vode. Šestnajst litroi v minuti — kaj boljšega si ne moreta želeti! Naj pride na Onek kolikor hoče živine in ljudi — za vse bo v lem izviru dovolj vode. Toda studenec je v pragozdu — kako spraviti vodo v Mačkovce in še dalje na Onek ?! Ko se vračata, si skrbneje ogledujeta okolico in ugotavljata pravo pot do vasi. Esa pot do izvira ni daljša od 1500 metrov in le majhen del — dobrih tri sto metrov, gre skozi gozd, ves ostali del pa po livadi Vode sploh ne bo treba dovažati v Mačkovce. Izvir bodo ogradili; živina se bo hodila sama napajat k studencu. Trideset krav si utira pot skozi gozd Na livadi se razkropijo, pastirji pa jih poganjajo dalje. Kmalu pa živali dvignejo glave in začnejo vohati — začutile so vodo! Pastirjem ni treba več palic, čreda se je sama napotila k izviru. Hlastno so potopile živali mehke, kocinaste gobce v hladno studenčnico. Razkoračile so se, začele so piti v globokih požirkih. In sleherni dan bo voda v studencu ohranjala življenje čredam, ki bodo prišle na Onek, pa tudi ljudem, ki bodo delali tu, da bi utrdili enega izmed stebrov kočevskega kmetijskega gospodarstva — živinorejsko podjetje na Oneku — podjetje Jožeta Šeška. A E! bo začela obratovati na Jesenicah oblastno sim konferenco v Ljubljani IS gslii V veliki Unionski dvorani se je v nedeljo začela L partijska konferenca 20 ljubljansko oblast. Konferenco je otvoril član Politbiroja CK KPJ in sekretar poverjeništva CK KPS za ljubljansko oblast tov. Janez Hribar. Poleg ostalih gostov — zastopnikov sosednih oblastnih partijskih organizacij in zastopnika JA, M so bili navzoči na tej konferenci, je v imenu CK KPS pozdravila konferenco tudi organizacijski sekretar CIC KPS tov. Lidija Š en t j ur c, ki je v svojem govoru poudarila važnost kritike in samokritike, da doslej ni bilo dovolj kolektivnega dela med upravami, partijskimi in sindikalnimi organizacijami industrijskih obratov, kar je v marsičem oviralo, da uspehi niso bili še večji. Za razpravljanje o nalogah in slabostih moramo pritegniti ljudske množice k soodgovornosti pri našem delu in slehernega našega človeka seznanjati o tem, kako upravljamo državo, kakšni so cilji naše borbe in kako mislimo hitreje priti do našega cilja, do zgraditve socializma. Konferenci so prinašali pozdrave številni zastopniki delovnih kolektivov iz vse ljubljanske oblasti. Poleg drugih je konferenco pozdravila tudi delegacija trboveljskih rudarjev. »Iskra11 SCranj v pospešenem tempo pričakuje 29. noiember Delovni kolektiv tovarne »Iskra« se z največjim veseljem pripravlja na praznovanje največjega praznika, Dneva republike. Ves kolektiv je v živahni razgiba- Lampič Janko iz »Iskre« noati, tekmovanje je zajelo širok obseg. Najbolj živahno pa je v kinomo-ntaži,, kjer je tudi borba za docego plana najbolj srdita. Sami zdravi, trezno misleči so v tem oddelku. Če se hočeš z njimi pogovarjati, potem je nujno, da pogovor naperiš na Vprašanje, na kakšen način kar najhitreje montirati kinoprojektor, kako. Z a L © S K a ZELSZN8C&8JG prvaki države v prometni glnžbl Pil izidu madkolektivnega tekmovanja med železničarji po vsej državi, v počastitev stoletnice železnic, jo iz skupine tekmovalcev s postajo Zalog, postaja Zalog prvak v prometni siuibi in to v zveznem meriiu, pa tudi v merilu direkcije železnic v Ljubljani, t. j. v republiškem meriiu. Delovni kolektiv postaje Zalog je torej najboljši v državi. Izpolnil je vse pogoje, ki so nakazani v celotnem tekmovanju in to po pokazateljih iz prometne službe, 10 planskih točk, pa tudi po splošnih pokazateljih, to je 14 planskih točk, računajoč razdobje od 11. junija do 15. septembra t. I. Za naš narodni praznik 29. novembra, je železniški zaloški kolektiv sprejel tudi enotedensko tekmovanje, katerega bo častno izvršil v čast 29. novembra — svetli in slavni obletnici naše ljudske države. Ma dan republike nova valjarna debele pločevine skrajšati proces dela, kako znižati norma ure, katerih je še precej visoko število. V teh ljudeh boš opazil res tisti pravi socialistični odnos do dela, tovarištvo, medsebojno pomoč brigade brigadi. Vse to napravi na človeka vtis, da so to res ljudje, ki se povsem zavedajo, kaj zahteva od njih graditev socializma. Tov. Lampič Janko za razgovore sploh nima časa, ves se je predal svojemu, delu, neprestano vrta v glavo kinoprojektorja in si ga hoče pokoriti. Pri svojem delu je dosegel tudi že lepe uspehe. Izvojeval je največjo delovno zmago v zgodovini našega kinoprojektorja, zmontiral je glavo kinoprojektorja v 2 urah in s tem presegel dnevno normo za 452%. Tov. Cotiča Franceta prav tat« bodejo v oči ogromne številke norma ur, ki jih morajo še opraviti. Kako skrajšati norma ure? In glej, našel je nov način obdelave pri slkapljanju številčnih plošč za kinoprojektor in skrajšal norma ure od 50 norma ur za 100 kom. na 10 norma ur za 100 komadov. Vsekakor velik delovni uspeh. Vajenec Davjanovič Jovo je presegel dnevno normo za 216% in s tem tolkel delo kvalificiranih delavcev. Vsi njegovi izdelki so bili kakovostni. Mladinec Reberšek Stane je presegel normo za 395)91. Tov. Zajc Emil vodja kinopreizkuševalni-ce je v teh dneh predložil komisiji za racionalizacije in iznajdbe predlog o racionalizaciji, s katero bodo mnogo prište-dili na filmih. P. H. Letos bo preteklo 80 let nastanka in razvoja jeseniških valjarn. Minilo bo 80 let trdega dela, borbe za kruh in življenje jeseniških kovinarjev. Na Dan republike pa bo na Javorniku stekla velika valjarna debele pločevine, ena od največjih in modernih v Srednji EvropL « Videti novo valjarno pomeni, videti novo stran zgodovine tega slavnega kolektiva, ki se razširja in _ modernizira s svojo veličino med najmočnejše kombinate črne metalurgije v Jugoslaviji. Proizvodna zmogljivost jeseniških jeklarn je tako velika, da dosedanje valjarne nikakor nisp mogle sproti požirati in predelati jekla in železa v polproizvode ali proizvode. Tu je nastajalo tako imenovano ozko grlo proizvodnje vsega kolektiva. Poleg tega pa je naraščala potreba po kvalitetni in debeli pločevini za naše latijedelsivo. laotlovno industrijo in podobno. Na podlagi teh zaključkov so začeli nekako pred poldragim letom gladiti novo valjarno. Načrte, večji del materiala in naprav za peč bi morala po pogodbi dobaviti Madžarska. V zvezi z resolucijo Informbiroja je madžarsko vodstvo po nalogu iz Moskve začelo sabotirati oJb-veznosti sklenjenih pogodb z namenom, da bi onemogočili izgradnjo naše težke industrije. Odgovori z uspehi in izkušnjami, ki so jih začeli dajati naši delovni kolektivi širom domovine na vsa obrekovanja, so tudi jeseniški delovni kolektiv navdušili za samostojno izgradnjo tega važnega objekta kapitalne izgradnje. — No, uspeh ni izostal. Nasprotno, dosegli so še veliko več, kot so sami pričakovali. — Valjarno, ki bi jo v normalnih časih gradili tri leta, so naši strokovnjaki in delavci zgradili v enem letu in pol. Kako je bilo. to mogoče? Hkrati, ko so »Gradisovi« delavci in frontne brigade še kopali velik vrt, preusmerjali potok in preložili cesto, ki pelje v Javorniški rovt, so prišli na gradbišče tudi že jeseniški monterji. Za njimi so se pojavili električarji, zidarji, inštalaterji in še drugi. Gradbinci so morali prekopati in prevoziti nad 50.000 kub. metrov materiala, zabetonirati temelje za 240 m dolgo halo. In ko so bili že prvi temelji zabetonirani, si> monterji začeli takoj z montažo velike železne konstrukcije, ki so jo izdelali v tovarni splošnih kovinskih konstrukcij v Mariboru. Prvo tehničnem biroju. Načrte pa so spravili v stvarnost monterji in zidarji pod vodstvom tovariša Rudija Ambrožiča in Petra Tomaža. Zidarji zaslužijo vso ohvalo. Svoje delo so izvršili v rekordnem času. Delo so razdelili v tri l Toda ni šlo vse tako gladko, kakor bi si kdo mislil. Vse delo je bilo_ povezano s celo vrsto težav. Prve težave so bile uspešno premagane. O tem vedo povedati vsi, ki so le en dan sodelovali pri tej gradnji. Sestavne Najboljša delovna skupina premikaš^ v Zalogu. Rotor motorja nove valjarne na Slov. Javorniku so postavili hale za strojnico in generatorje, da so tako omogočili montažo drugih naprav. Prvo veliko delo, ki so ga opravili domači strokovnjaki iz železarne Jesenice in »Rade Končarja« iz Zagreba, je bila montaža velikega elektromotorja z rotorjem. Motor, ki je bil dobavljen iz Italije, je med največjimi v Evropi, ima 2500 konjskih sil in tehta 192 ton, zato ga ni bilo tako enostavno montirati in prenesti na njegovo sedanje mesto. Njegov glavni del je tehtal 110 ton, zato so morali zgraditi tudi potreben žerjav z nosilnostjo 120 ton. Prvotno je bilo zamišljeno, da bodo prišli italijanski monterji, ki pa so postavili tak rok, da ni bil sprejemljiv, poleg tega pa še.težke pogoje. Po njihovih načrtih bi bil motor dokončno moniSran šele aprila meseca 1950. leta. Naš plan pa je zahteval, da inora valjarna že letos obratovati in tega so se zavedali vsi graditelji. Pobudo in zamisel za montažo z domačimi strokovnjaki je dal univerzitetni profesor Dolenc. Ko so začeli z montažo, so se obvezali, da bodo z delom končali do 21. oktobra. To nalogo so tudi častno izpolnili. Pred nekako tremi tedni je motor odlično prestal svojo prvo preizkušnjo.^ Tako so naši strokovnjaki izvedli težko in odgovorno delo šest mesecev prej, kakor bi to opravili inozemci. Tudi potisno peč za segrevanje bran (komadi, iz katerih se valja pločevina) so od prvega do zadnjega dela z načrti vred izdelali doma. Poleg tega so jo tako izpopolnili, da je poseben tip in edinstven primer te vrste v svetu. Idejo in glavni načrt je dal šef tehničnega biroja tovariš Kavčič, ki je tudi sodeloval pri risanju teh načrtov v termine, vsak termin pa so skrajšali za tri do štiri dni, tako so dokončali peč v šestih tednih, poleg tega pa so obzidali dimnik in opravili se druga nujna dela. Če bi prišli to delo izvrševat inozemci, n. pr. Čehi, bi rabili samo za zidanje šest mesecev. Svoj delež k temu uspehu so dali tudi v šamotarni na Jesenicah, ki so v nepričakovanem času izdelali vso ognjevzdržno opeko za to peč. Tudi drčne tračnice, ki pridejo v peč. in morajo biti iz ognjevzdržne kovine, kroma, so izdelali sami. Tako dokazujejo, da skoraj ni več ovire,_ ki bi inogia zavreti polet naših svobodnih delovnih ljudi. * Posebno zadnje tedne je noč in dan vse živo na gradbišča. Konstrukcija valjarne je pokrita, na vzhodni strani monterji sestavljajo konstrukcijo, v kateri je ndjustaža. Tu zidarji obmetavajo in zidajo stene valjarne, kleparji delajo svoja dela. Steklarji raz-rezujejo steklo in ga potom škripca pošiljajo visoko v strešno konstrukcijo. kjer jih vkladajo v okvirje. Nova valjarna bo prostorna in svetla. Po njej že vozita dva žerjava, eden s 25 in drugi s 50 tonami nosilnosti. Delavci še kopljejo razne odvodne in dovodne kanale za vse vrste vode. Monterji pri peči pravkar s pomočjo žerjava potiskajo v peč dolgo in težko tračnico, na drugi strani pa pečni zidarji končujejo svoje delo. Nekoliko desno je pet brigad, ki jih vodi tov. Anton Rekel j. Vsaka brigada opravlja svoje delo. Ena dela na valjčnem stanu, druga na grebe-njaku na dvižnih mizah. V strojnici pa pokladajo ploščice in napeljujejo razne kablje in vode, ki so vezani z motorjem na eni strani in z druge strani preko komandnega mosta na dele za valjčno progo, kakor so valjčni c e, stojala za valjčno ogrodje, dvižni mizi in grebenjak, so odlili v jeseniški železarni. V modelni mizarni so izdelali modele, brigada livarjev s tov. Torkarjem na čelu pa je vse to odlila iz železa. To so bili ogromni, do 60 ton težki komadi, kakršnih do sedaj še niso ulivali v naši državi. Težje je bilo vprašanje obdelave teh komadov. Nekaj so jih poslali v Železnik in Gu-štanj, ostale, ki jih železnica ni sprejela za prevoz v Železnik, pa so pie- rali obdelati na Jesenicah. Toda kje najti take priprave, je bilo drugo vprašanje. V tako velikem kolektivu se najdejo ljudje, ki so sposobni premagati najteže. Tako je storil tovariš Pavel Šoberle iz mehanične delavnice. S svojo brigado je začel obdelovati na rez-kalnem stroju prvi komad. Celih šest mesecev so se trudili, da so obdelati eno stojalo. Medtem pa so premišljevali, kako bi zboljšali način obdelave. No, tovariš Pavel je začel spravljati iz starega železa razna dela, celo avtomobilske gredi, in skonstruiral je posebno stojalo, na katero je pritrdil rezkalni stroj. Tako je začel obdela vati drugi komad s štirimi rezkalninti stroji naenkrat in dokončal delo že v enem mesecu in poL Poleg tega so povzročili med strokovnjaki zaskrbljenost kroglični ležaji, ki bi morali priti iz inozemstva. Pa tudi tega so se lotili doma in jih izdelali. Tako delajo in pišejo delovni ljudje novo stran v zgodovini jeseni-škili kovinarjev in vsega Titovega kolektiva, ki jo bodo prečitali na dan velikih dogodkov 29. novembra ob priliki otvoritve valjarne. Vse delo Pa vodita šef za kapitalno izgradnjo toV. Gigantske konstrukcije nove 240 m dolge hale valjarne na Slov. Javorniku valjčno progo. Valjarna ho popolnoma mehanizirana in bo potrebovala petkrat manj delovne sile, proizvodnja pa bo štirikrat večja kakor v dosedanjih valjarnah na Javorniku in Jesenicah. Glavno delo bo opravljal en delavec s komandnega mostu, vsi ostali delavci bodo pa vršili v glavnem kontrolo nad napravami in stroji. Izva-Ijali bodo lahko do 4000 kg težke brane, ki bodo dale do 16 m dolgo in preko dva metra široko pločevino, Danilo Gostiša in glavni inženir Ce nivc. j. Na Jesenicah so v teku velike P. ^ prave za praznovanje Dneva repuO ke, ki bo kot glavna točka °*v?rllri nove valjarne v torek 29. ob 1°- , „ dopoldne. Ob tej priliki bo tudi « % ritev nove moderne vajeniške sole delavnico in internatom, ki je J,r'1' v-vrste v Jugoslaviji, otvoritev kadro skega doma in četrtega stanovanjs bloka. f,HITR0BRflDH3Q“ p°memt>en delovni uspeh Litostroj sc bori V Ljubljani je gradbišče, lri ga poznajo skoraj^ vsi gradbeni delavci v Sloveniji. Poznajo ga tudi ljubljanski prostovoljni delavci, M so delali na zbirnem kanalu. To je gradbišče Gradisa ob tehnološkem institutu za Bežigradom, ki mu pravijo »Hitrogradnja«. Res, hitra polmontažna in montažna gradnja pravzaprav ni taka novost v grad-binstvu. Novi pa so elementi, ki jih je dodala naša stvarnost, novi so prijemi, ki so jih uporabili naši tehnični strokovnjaki, zato je »Hitrogradnja« nov in pomemben delovni uspeh. Kako je »Hitrogradnja« nastala. Nar stala je kot vsi pojavi v naši borbi za socializem. Dva nasprotujoča si problema je bilo treba spraviti v sklad: veliko pomanjkanje delovne sile in potrebo po hitrosti in štednji z materialom. Vprašanje se je torej izoblikovalo takole: kako naj manj delavcev gradi hitreje? Odgovor se je kar sam vsiljeval, dal ga je pa tudi petletni plan. S serijsko proizvodnjo in gradnjo bo dosežena cenena in hitra gradnja; pogoj je seveda kakovostna izvršitev, Gradbeni institut, ki se je s tem vprašanjem ukvarjal, je po izčrpni analizi, ki je morala upoštevati vse znane elemente, zmogljivost naše gradbene industrije, izkušnje v dosedanjem gradbenem delu ter konkretne potrebe, možnosti in postavke petletnega plana, dal prijemljiva oblike. Tako so nastala načela za bodoče gradbeno dejavnost, ki obvezno zahtevajo, da je pri gradnjah treba upoštevati materiale, ki nam jih v tem letu more nuditi obstoječa industrija gradbenega materiala, da morajo projekti za vse vrste stanovanj tvoriti enotno serijo ter da mora za vse vrste stanovanj veljati enoten modularen sistem z maksimalno štednjo pri materialu, nadalje da morajo montažni elementi imeti take oblike, da jih bodo lahko izdelovale na samem gradbišču priučene ekipe. Gradbeni institut je nato dal besedo projektantom. Tehniki in inženirji »Slovenija-projekta« so po postavljenih načelih izdelali projekte pol-montažnih in montažnih stavb. Pa smo zopet naleteli na besedo montaža. Že prav, montaža pomeni sestavljanje, toda saj vemo, da hiše sestavljajo, čemur lepo domače pravimo gradijo, zakaj je treba torej besedo montaža tako poudarjati in z njo celo krstiti hiše? Stvar je takale: vsaka zgradba je poleg opeke tudi lahko sestavljena iz delov (pravimo jim montažni elementi), ki jih ni treba izdelovati na stavbi sami. Izdelujejo se s primernimi kalupi lahko serijsko pade za te montažne elemente. Če Se Izvemo, da se ti elementi lahko izdelujejo oziroma pripravijo izven sezone, to je pozimi, nas dejstvo, da je zaradi tega poleti v Sloveniji treba okoli tisoč sto gradbenih delavcev manj, ne bo začudilo. To je polmontaža. In montaža? Montaža nam pove, da kompletno komfortno hišo v delih, ki jih pozneje samo sestavijo, izdela posebna tovarna. Taka tovarna že obratuje v Zavidovičih v Bosni. To je prva velika tovarna montažnih hiš v naši državi, ki bo za sedaj izdelovala po sto kompletnih hiš na mesec, pozneje pa več, Samo tri države v Evropi imajo tako tovarno: Češkoslovaška, Norveška in Jugoslavija. Naš. socializem ne trpi teorije brez prakse. Zato je bilo treba projekte pol-montažnih in montažnih hiš, ki jih je izdelal »Slovenija-projekt« še praktično preizkusiti, preden se razidejo po vsej Sloveniji in dajo obliko novim stavbam. Tako je ob nekdanjem igrišču »Enotnosti« nastalo poizkusno šolsko gradbišče pohnontažnih stavb, na katerem so se zbrali gradbeni delavci iz vse Slovenije, gradbišče, kjer so prvič uporabili montažne elemente. Projektanti stavb, inženirji Fiirst, Skaberne (njega in ing. Smrekarja poznajo vsi gradbeniki zaradi samoniklega načina, s katerim sta postavila streho za industrijsko halo Litostroja) in Umek, ki je izdelal izvirne »Z« strešne nosilce, so vsak dan analizirali proces rasti prvih polmontažnih stavb bodočega stanovanjskega naselja ob Tyrševi cesti in zbiralnem kanalu, Z uspehom so projektanti bili lahko zadovoljni. Na prvih stavbah so začeli z deli 8. junija. Prva stavba je bila popolnoma dograjena že tretjega septembra, dan pred planiranim rokom, druga pa 24. septembra, dva dni prej. Stavbi imata dve nadstropji z visokim pritličjem. Vsaka ima dvanajst stanovanj z vsem potrebnim komfortom. Na obeh stavbah je skupaj delalo povprečno 75 delavcev nekaj več ko 7 ur na dan, iz česar se vidi, kako izredna stvar je hitrogradnja? Kmalu bodo na teh stavbiščih začeli z gradnjo montažnih hiš — kakšna hitrost bo šele tedaj dosežena) Tudi gradnjo montažnih hiš »Hitro-gradnje« bo verjetno vodil višji tehnik Elikan Lojze, šef polmontažnega gradbišča. On zatrjuje da bodo stavbo, ki jo sedaj gradijo, sezidali od kleti do strehe v devetih dneh. Da bo ta obljuba izpolnjena, jamči ogromni silos v Zalogu. Dela Pogled s Šišenskega vrha proti Litostroju, kjer nastaja novo moderno delavsko naselje V tovarni ali poleg stavbe. Taki montažni elementi so veliki, to so lahko strop, stopnice, vezi, preklade, predelne stene, Polnilni zidovi, betonski opaži, okna in Podobno. Kaj pa dosežemo s tem, da teh delov ne izdelujemo istočasno s stavbo, v katero spadajo ? Okoli triindvajset do trideset odstotkov dela in materiala od- na njem je namreč vodil tovariš Elikan, Sedem in štirideset metrov visoki velikan je bil zgrajen v šestih mesecih. Elikan se rad spominja tega dela. Tudi tam je kot sedaj delal po štirinajst do šestnajst ur dnevno. Tovariš Elikan je sin delavske družine; oče je zidar, en brat je zidarski polir, Železarna Jesenice i telil norm za plan V prvih letih naše prve gospodarske Petletke, je jeseniška Železarna znatno Presegla proizvodni plan. Letos pa ima Pri izpolnjevanju planskih nalog velike težave predvsem zaradi nezadostne po-fionske in delovne sile. Plan železarne je realen. Za izpolnitev realnega plana pa I® potrebna zadostna pogonska in delovne sila, popolna izraba delovnega časa, 'kojev in vseh tehničnih naprav. Zaradi Nezadostne pogonske in delovne sile so Najbolj trpele valjarne in predelovalni 6°rati, plavž je nekaj mesecev trpel za-radi slabega goriva, martinama pa zaradi remontov peči, nezadostne priprave sta-*eSa železa in lahkega vložka. Te dni je precej narasla Sava, kar bo *®atao pospešilo izpolnjevanje plana v yaljarnah in v predelovalnih obratih, lri “odo a precejšnjim presežkom letnega Wana znatno pripomogli k izpolnitvi pla-a vse železarne. Obrati bodo v zadnjih tednih tega leta ®kmovali, kateri bo prej izpolnil svoje P anske. naloge za tekoče leto. To pa je znatni meri odvisno od vseh članov tc-Vs ,ve^kega delovnega kolektiva, ča bo dot-1 OI* .n'ih v P°h>i meri izvršil svojo S »i os.t ** kolikor mogoče visoko prese-* 1 svoje delovne norme. |6 ^ počastitev oblastne partijske kon-e.nce< je tovarniški komite KP organi-rgj v železarni Jesenice 12 dnevno bs-)e Jega tekmovanja se odd t najtežjih obratov s 46 pod-kar iUu' Tekmovali so skupno 2742 ur na Je zn®sl° Povprečno 374 delovnih ur Hm™ ,NeprfHan° v vseh izmenah so j^niovaie va,;arne debele in tanke plo-toe 111 Proiilnega železa na Javorniku ter visoke peči, opekarne in mehanične delavnice na Jesenicah. Železarna ima 213 rednih brigad. Od teh jih je 69 dnevno tekmovalo v čast oblastni partijski konferenci V te briga-“e je bilo vključenih 1255 tovarišev in tovarišic, s povprečno udeležbo 995 na dan. V tem tekmovanju so izpolnjevali norme od 166 do 487% na dan. V teku tekmovanja se je 66 brigad obvezalo, da bodo uvedle stalni način dela za višjo storilnost, 330 posameznikov pa se je obvezalo za prostovoljno delo pri razkladanju železniških vagonov in za nujna dela pri graditvi nove valjarne za debelo pločevino na Javorniku. V tem medsebojnem tekmovanju si je obrat valjarne pločevine na Javorniku priboril prvo mesto. Tekmovalo je 13 brigad in vse so se obvezale za uvedbo stalnega tekmovanja za višjo delovno storilnost. Poleg tega povprečno po 44 delovnih prostovoljcev opravlja razna nujna dela v železarni. Obrat plavž je zasedel drugo mesto. Tekmoval je nepretrgano prvi in drugi teden. Povprečno dosežene norme znašajo 200% na dan. Devet brigad se je obve-Z£d°i “» bodo stalno tekmovale za višjo storilnost. Opekarna je zasedla tretje mesto. Opekarna je že 10. XI, dosegla letni proizvodni plan. Vrednost presežka norme znaša 25.000 din na dan. Dve brigadi sta se obvezali, da bosta stalno tekmovali za višjo delovno storilnost. Ti obrati naj bodo vzgled vsem obratom jeseniške železarne. Če bodo v teh tednih vsi s takim poletom zgrabili za delo, bo železarna v celoti izpolnila težko plansko nalogo za leto 1949. ostali bratje pa obrtniki. Ko je z glavo, polno teorije, zapustil pred devetimi leti Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, je za dve leti prijel za lopato in zidarsko žlico, da bi se teorija malo razkadila in napravila prostora tudi praksi. Zato pa je danes lahko uspešen šef najpomembnejšega stanovanjskega gradbišča v Sloveniji, Dober gradbeni vodja se obnese samo, če nenehno spremlja strokovno literaturo, če do dobro pozna delo, ki mu je poverjeno in če posluša, upošteva in skuša uporabiti vsak najmanjši nasvet delavcev in brigad. Pri gradnji stavb »Hi-trogradnje« igra vsak delavec odločujočo vlogo; brez zavednega dela vsakega posameznika, stavb ne bi bilo mogoče tako hitro zgraditi, zato Elikan najbolj pazi, da so proizvodni sestanki redni, saj so na tem gradbišču še pomembnejši kot na drugih. Pri »Hitrogradnji« boste v zadregi, če boste povpraševali po najboljši brigadi; te namreč ni, ker so vse najboljše. Tako dobrim delavcem, kot so zbrani pri »Hitrogradnji«, je pa užitek biti vodja. Sploh pa v podjetju, kjer delajo Partija, sindikat in vodstvo roko v roki in do pičice poznajo svoje naloge — in »Gradis« je tako podjetje — mora prej ko slej priti do pomembnih delovnih uspehov, tako trdi tovariš Elikan. Verjeti mu bomo morali, saj govori za to »Hitrogradnja«, za mesto prvaka v zveznem tekmovanju kolektivov težke industriie pridobili na kvalifikaciji. Vsaki brigadi je bila dodeljena tudi pomožna brigada, ki ima nalogo, da pripravi material kvalificirani brigadi, da ji tako ni treba zgubljati časa na pripravah. Pohvaljeni delavci, livarja Mastnak in Sorokin, topilec Lužar, nakladate!) Križan, priučeni livar Degrasi, delavec Bre-žar, mojster Grom ter Šušteršič, Cuderman, Kozlevčar Frančiška in Sladič Olga se muzajo ploskanju, s katerim njihovi sodelavci pozdravljajo njihov delovni uspeh. Tisti, ki niso pohvaljeni pa vedo, da je pohvala za njih že to, da so člani kolektiva, ki je predčasno izpolnil plan in da je ta uspeh zasluga njihovih čvrstih rok. Pohvaljeni bronolivarji Pajk, Barič in Črnivec so še posebno ponosni, saj delajo v bronolivarni, ki je že presegla letni plan za več kot enajst odstotkov. Pravkar so vlivali ogromno turbino za Jugo 1/A. Ta turbina, ki bo večja kot turbina na Mariborskem otoku, bo že izdelek četrtega planskega leta. Zastopnika obdelovalnice in montaže, ki sta pravkar čestitala livarjem in dala v imenu kolektivov vrsto delovnih obljub, sta čestitke izrekla brez zavidanja. Obde- V torek, 22. novembra, je malo pred drogo uro popoldne sirena livarne zapiskala glasneje kot običajno. Vsi delavci so začeli zapuščati delo in se zgrinjati okoli kupolne peči, kjer so proslavili izpolnitev letnega plana sedem dni pred obljubljenim dnem. Kakšni neki so bili občutki in misli zbranega kolektiva, ko je proslavljal tako pomemben uspeh? Funkcionarja Partije in sindikalnega pododbora sta enih misli. Oba ee spominjata, da je še julija večina mislila, da bo plan v livarni sicer izpolnjen, toda da bo tako hitro, sedem dni pred obljubljenim dnem, tega ni skoraj nihče pričakoval. Samo ona dva s šefom livarne sta bila prepričana, da ee bo trud, ki so ga vložili v strokovno izobraževanje in usposabljanje mladih delavcev poplačal. Že mesec september je tudi ostale navdal z optimizmom. Proizvodnja ee je ta mesec dvignila za trinajst odstotkov in tako visoko tudi ostala. Od takega dviga proizvodnje do končnega uspeha izpolnitve plana ni bilo več daleč. Mojstru Židanu sijejo oči, kljub temu, da je prt delu doživel že marsikaj; pa ne zato, ker je med pohvaljenimi, ampak Za dan Republike je delovni kolektiv tovarne »Titan« sprejel velike delovne obveznosti Čim bolj e e bliža 29. november tem bolj ee zaostruje borba za plan, tudi v delovnem kolektivu tovarne »Titan«, Naš delovni kolektiv se je 9. septembra 1949 na množičnem sestanku vsega kolektiva obvezal, da bo do dosega plana, to ije do 29. novembra delal 10 ur na dan, Prav talko je sprejelo obveznost tudi 74 posameznikov, med njimi se je tov. Torkar obvezal za 400 norma ur, kar bo izvršil do 29. novembra poleg svojega 8 urnega dela. Tov. Torkar ima dosedaj izpolnjenih že 377 norma ur. Njemu sledi tov. Novak Filip, ki se je obvezal za 100 norma ur, naredil je pa 365 norma ur in svojo obveznost častno presegel. Lepo se je izkazal tudi tov. Sušnik France, ki je bil sedaj že v desetič proglašen za udarnika. Svojo obveznost 150 norma ur je presegel in opravil 347 norma ur. Pa tudi naše žene ne zaostajajo za najboljšimi. Tov, Žebajec Marija se je obvezala za 300 norma ur, izvršenih pa ima 170 in še drugi tovariši. 16. oktobra 1949 je tudi naš kolektiv tekmoval po Sirotanovičevem načinu. Tekmovalo je 18 brigad, od katerih je najboljša povprečno 598% presegla dnevni plan. Tekmovalo je pa tudi 72 posa- zato, ker je livarna njegov drugi dem. Kljub sedemdesetim letom je k uspehu livarne tudi on prispeval veliko, pa še mnogi bodoči uspehi bodo delno njegova zasluga, saj nesebično prenaša na vajence izkušnje šestinpetdesetih let svojega dela. Vajenec Učakar se smehlja. Na tako pomembnih proslavah so vajenci redko povabljeni z izkušenimi delavci, zato mu pohvala dobro de. Učakar je vajenec z dušo umetnika. Naj lepši trenutek njegovega delovnega dne je, ko izlušči oblike, ki jih je vlival. Komplicirana vlitim mu da več zadovoljstva kot kiparju najlepši kip, ki ga je izklesal Če pa še mojster Židan, ki je skop v pohvalah, ugotovi, da je vlitim popolna, se tega spominja še zvečer v kinu, kamor tako rad zahaja. Sef livarne Pogačar se je pravkar zahvalil delavcem. Da bodo predčasno izpolnili letni plan, je vedel. Vsi delavci kolektiva so podrobno poznali individualne in kolektivne planske naloge in vse težave. Če se samo spomni na odlitke za Kaplanovo turbino. 0 teh nekvalitetno izdelanih odlitkih je razpravljala vsa livarna, m proizvodni konferenci, na konferenci brigadirjev, m partijskem in sindikalnem sestanku, uspeh tako ni mogel izostati. Pa delovne brigade! Ustanovljene so bile že marca, čas pa je pokazal, da z njimi nekaj ni v redu. Združitev pomožnih, nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev v velike brigade s štiriindvajsetimi člani je onemogočila uspešno vodstvo in dobro evidenco, proizvodnost je zato bila slaba, zanimanje pa majhno. Ko so te pomanjkljivosti postale očitne, so brigade reorganizirali. Ustanovili so manjše brigade s pametno notranjo organizacijo. Osnova novih brigad je bila kvalifikacija in narava dela. Tako so ustanovili brigade topilcev, šaržerjev, pomožnih delavcev itd., vsaka z največ dvanajstimi člani. Vse te brigade so bile povezane v medsebojnem tekmovanju, čigar najvažnejša točka je bilo strokovno usposabljanje mladih. Za ta namen so v vsako brigado prišli eden do dva dobra delavca in dva do trije nižje kvalificirani delavci, ki so v dobri družbi že veliko lovalnica in montaža še sicer nista izpolnili letnega plana, tam se je borba za plan prav v teh dneh šele razmahnila. Pa nista ta dva obrata zaradi tega nič slabša od livarjev. Če pomislimo, da sta obdelovalnica in montaža v šestih mesecih dela izkazali samo 22% izpolnitev letnega plana in da bosta ostalih 78% izpolnili še predčasno, do 23. decembra, bo to zavidanja vreden delovni uspeh! Obdelovalnica je mlad oddelek in še nima izkušenj, kakršne ima livarna. Vmes se je z montažo šele letos selila v nove prostore, imela nešteto težav zaradi pomanjkanja delovne sile in materiala. Brigadni sistem dela je zahteval posebnega študija. Te začetne težave so danes že uspešno premagane, neupravičeni izostanki cd dela pa so skoraj popolnoma prenehali. V torek je brigadni diagram zopet potrdil, da se M at ul jeva brigada, ki dela na srednjih stružnicah, ne da potolči. Mesečni plan je izpolnila s 73%, mesečno normo s 106%, dnevno pa s 112%. V rezkam! je še vedno najboljša Zupančičeva brigada, ki je najbolj nevaren tekmec Matuljevi. Toda tudi Keršičeva brigada jim je začela v zadnjih dneh vztrajno slediti. Matul jeva brigada je brigada samih »rajsarjev«. Težko je povedati, kdo je najboljši, ali Čemažar, Šafar, Robič, Freka, Petronjevič ali Godina? Izkušeni strugar Šafar, ki stanuje v novem stanovanjskem bloku Litostroja, opravlja na primer delo dveh strugarjev! 22. novembra, ob sedmih zvečer, je brigadir Matulj ugotovil, da je samega sebe prehitel za dva dni — mogoče bosta kolektiva obdelovalnice in montaže celo prehitela 23. december za nekaj dni? K tej pomembni zmagi se je pridružila še nova. Zvečer je prispela vest, da se je Litostroj v zveznem tekmovanju delovnih kolektivov težke industrije Jugoslavije premaknil s četrtega na drugo mesto in izrinil »Prvomajsko«. Velike zasluge pri tem pa imajo prav zadnji uspehi obdelovalnice in mon-tirnice. Delovni kolektiv LIP Nazor jo v borbi za plan Desetkratni udarnik iz »Titana« Sušnik France meznikov, o-d katerih najboljši rezultat je povprečno dnevni presežek 833%. Vsa tovarna je presegla dnevno normo 333%. Rezultati drugega tekmovanja, ki se je vršilo 20. novembra 1949 niso tako lepi, kot rezultati prvega tekmovanja, vendar pa zadovoljivi, Tovarna je presegla dnevno normo 209%. Težave pa smo imeli in jih še imamo 6 pomanjkanjem materiala in delovne sile. Nekoliko smo tudi zaostali, ker smo morali na raznih mestih delo menjati in zaradi pomanjkanja materiala dati delovno silo na druga delovna mesta. Tako smo pri stalni izmenjavi delovne sile in materiala nekoliko pod planom. Plana do Dneva republike ne bomo mogli izpolniti, vendar bomo borbo še bolj zaostrili za čimprejšnjo dosego plana in čimprejšnjo izgraditev socializma. Delovni kolektiv LIP Nazarje je imel v mesecu novembru in tudi v oktobru velike težave pri izpolnjevanju letnega plana. Nepredvidene težave so nastale zaradi pomanjkanja hlodovine. Toda kljub vsem tem n e prilikam bo delovni kolektiv LIP Nazarje dosegel letni plan do 29. novembra, Če ne bi bilo pomanjkanja hlodovine, bi bil letni plan izpolnjen že do 1. novembra. Najboljši borci za dosego plana v žagarski industriji podjetja LIP Nazarje so tovariši: Tevž Jože, dvakratni udarnik, ki je v mesecu oktobru dosegel normo s 134,9%, Glušič Anton, trikratni udarnik, ki je dosegel normo oktobra za 127,8%, Kokovnik Ivan, dvakratni udarnik, ki je dosegel oktobra normo s 122%, Žunter Maks, enkratni udarnik, z dosego 110,7% norme. Na skladišču obrata I. je najboljši Šorli Mirko, ki je oktobra dosegel 120,3% norme. Vsi omenjeni bodo 29. novembra ponovno proglašeni za udarnike. Na žagi Gornji grad je najboljši tov. Omladič Ivan, ki bo 29. novembra že tretjič proglašen za udarnika, na žagi Braslovče je najboljši tov. Petrin Ivan, ki bo 29. novembra drugič proglašen za udarnika. Še z večjimi teža. a mi se bori zabojar- na Nazarje. Žabo jam a ne bo dosegla plana do 29. novembra, napeti pa bo morala vse sile, da bo plan' dosegla do 31. decembra. Vzrok nedosege plana je v tem, ker je zabojarna izdelovala večinoma kvalitetne manjše zaboje. Prav tako se bori e težavami obrat lesne volne v Šoštanju. Letni plah bi bil lahko na tem obratu dosežen okrog 10. novembra, če ne bi poslali enega stroja v popravilo. Ta stroj je v popravilu že od 17. oktobra. Najboljši delavec na tem obratu je tov. Zagoričnik Anton. Najboljši brigadirji v žabo jami so: Kokovnik Jožefa, Bezovšek Antonija, Kranjc Alojz, Pustoslemšek Janez, Acman Anton in Tevž Leopold. Najboljši na skladišču obrata II. pa je tov. Krumpačnik Anton, ki je oktobra dosegel normo e 141,7 odstotki Krampačaik je star 54 let in najstarejši delavec na skladišču, ter je lahko vzgled vsem ostalim mlajšim delavcem. Pri LIP Nazarje uvajajo tehnične norme že tri mesece, člane delovnega kolektiva plačujejo po uredbi o plačah in normah, Zato se je tudi proizvodnja dvignila z-a 5%, Delovni kolektiv dela po normah 95%, L. E, I ekstrini delavci Slovenije dvigajo življenjsko raven našega delovnega ljudstva S socialističnim teionesaeieit za ved o sterilnost se krepi invalidska gospodarska dejavnost v Slovenili Kliub poskusom inf o-rmbirojevcev in ostalih sovražnikov, da bi ovirali ali pa vsaj znižali dvig življenske ravni graditeljev socializma v naši državi, ki sledijo našemu partijskemu in državnemu vodstvu s tov Titom na čelu, se vera naših delavcev v lastne sile iz dneva v dan bolj krepi, Težave in napori, ki se trenutno pojavijo, ne morejo bistveno vplivati na izpolnjevanje naše petletke, v kolikor pa vplivajo, lahko rečemo, da se to odraža le še v tesnejšem sodelovanju in povečani borbenosti vseh delovnih množic pri graditvi socializma. Osnovo socializma, t. j. težko industrijo in elektrifikacijo, dopolnjuje lahka industrija, ki regulira življenjsko raven našega delavca in delovnega kmeta. Tega se tekstilci Slovenije dobro, zavedajo, predvsem pa zaradi tega, ker je od izpolnitve plana tekstilne industrije Slovenije, ki pomeni nad polovico letnega proračuna LRS, v veliki meri odvisno, kako bo izpolnjen letni plan vse republiške industrije in kako bo oskrbovan celotni trg Jugoslavije s tekstilijami. V Sloveniji je namreč 50% tekstilne industrije Jugoslavije, Kot potrdilo neuklonljive volje za dviganje življenjske ravni, je nedvomno kolektiv tovarne volnenih izdelkov Majšperk, ki je izpolnil letni plan 18. okt,, kljub temu, da se je obvezal, da bo izpolnil plan do Dneva republike. Ta kolektiv je lahko istočasno ostalim kolektivom za vzor tudi po kakovosti. 18. oktobra pa je izpolnil letni plan tudi delovni kolektiv »Tekstil ane« v Kočevju, ki je imel izredne težave v nabavi volne. Predčasno so izpolnili plan tudi še naslednji kolektivi tekstilne industrije: industrija sukna Zapuže pri Begunjah, tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana 9. novembra. Pletenina Kranj, 26. julija in še nekateri drugi kolektivi, ki že delajo za leto 1950. Predčasna izpolnitev plana priča o veliki ustvarjalni volji našega delovnega ljudstva, da je petletni plan realen in je najboljši odgovor informbirojevcem, ki nam očitajo avanturizem. Plan usnjarsko predelovalne industrije LRS bo v celoti izpolnjen do 29. novembra, v tekstilni industriji Slovenije pa približno do 15. decembra. Na preseganje plana in s tem dvig življenjske ravni tj. na predčasno izpolnitev plana v tekstilni in usnjarski industriji, znatno vpliva Sirotanovičevo gibanje, ki je zavzelo v obeh industrijah že precejšnjo širino. Storilnost dela se je dvignila že v prvem mesecu tega gibanja v tekstilni industriji za 2,17%, v usnjarski pa za 3%. Po zaslugi najboljših predic, ki so postavile svetovne rekorde v izkoriščanju prediktih strojev in osvajanju pridobljenih izkušenj v predilnici Mariborske tekstilne tovarne, dosegajo za 11,5% večjo proizvodnjo, kar pomeni z ozirom na dejstvo, da je največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji, velik prispevek v izboljšanju oskrbe s tekstilijami. Najboljše rezultate v izpolnjevanju plana predilnic pa dosegajo v Litiji, tako količinsko kakor po kakovosti, in to skozi vse leto. Ker so nastale posebne težave z ozirom na ln-formbiro v uvozu nekaterih prej, so posvetile sindikalne organizacije predvsem glavna direkcija osebno skrb predilnicam, S takšnim skupnim delom so dosegle tudi vse ostale predilnice brez izjeme zelo lepe delovne uspehe. Med predilnicami Jugoslavije pa uživa posebno pozornost majhna predilnica industrije bombažnih izdelkov v Kranju, ki stalno izkazuje naj-večjo storilnost. Pomanjkanje delovne sile v tekstilni industriji se je še povečalo z od zemljo. Mreža kanalov, tunelov, vodostajev, podzemnih prostorov za elektrarno, ogromna delovna mesta Vrutočke kaverne, vse to se nahaja pod zemljo. Na enem izmed naj večjih delovnih mest v naši državi delajo podnevi in ponoči. Od jezera bo speljan tunel, dolg okrog 8 km, na največjo in najvažnejšo centralo Vrutok. Z velikim padcem auKta niso planiran, žaru so zacen gru- skozi ogromne jeklene cevi bo padala diti sifon. Sifon sestoji iz dveh tunelov, _______ _____ (_____ i______ _ voda na turbine Vrutočke hidrocen- ]< i se poševno dvigata na obe strani avtomobili gradbeni material, trale. Ko bo prišla ta voda preko tur- soteske in se spajata na dnu te soteske, Jezero, desetkrat večje od Blejskega bitne, se ne bo izgubila, ampak bo že p0 fizičnem zakonu ima voda v dveh Mavrovsko jezero* bodo začeli pol- v drugem kanalu izpeljana na turbine spojenih posodah, ki pada z ene stra- i v maju naslednjega leta in v sko- radenske hidrocentrale Odtod bo po ni, takšno silo, da se dvigne v drugem ■■ kanalih izpeljana v rolok, kjer bo tunela na drugi strani. Sifon bo oblo- namakala njive. Turbine tretje hidrocentrale Vrbe bo gonila voda Radike. Hitra Radika bo pritekala po kanalih in delala kopavanje kanala. Sifon — edinstveni objekt v naši državi Na gradilišču mavrovskega hidro-kombinata je eden izmed najtežjih in najvažnejših objektov sifon. Skoro na sredini velikega tunela je velika razpoka razdelila hrib na dva dela. Soteska je visoka okrog 300, široka pa okrog 600 metrov. Ob priliki projektiranja hidrocentrale je nastajalo vprašanje, kako bi zgradili viadukt. Toda zaradi terena in sestave zemljišča viadukta niso planirali. Zato so začeli gra- Poleg teli velikih objektov, predorov, central, sifonov, vodostajev in drugih, ki se dvigajo velikokrat na nepristopnih mestih, je bilo treba zgraditi tudi ceste, po katerih dovažajo material. Graditelji mavrovskih hidrocentral so doslej zgradili že nad 70 km novih cest. Nekaj kilometrov nove ceste Skoplje—Debar, katero bo pozneje preplavilo jezero, so napravili graditelji nad ravnino bodočega jezera, ki je vsekana v jMibočje hriba. Mnoge kozje steze so razširjene in preurejene v avtomobilske ceste. Sedaj prevažajo teh rovih poteh podnevi in ponoči niti T —-J - UUUJVUU * . .. - - -- raj 11 mesecih bo Mavrovska kotlina metrov vode. To veliko zbirno bo po svoji površini nekoliko 4 jeklenim oklepom- Po sestavi načinu izdelave je to drugi na svetu. Podoben sifon je še pri Los Angelesu. žen in Doslej je na gradbiščih mavrovskih hidrocentral delalo nad 12.000 mladincev in okrog 2500 frontovcev poleg stalnih strokovnih delavcev podjetja. Pri vseh teli delih so napravili doslej 8 milijonov in 80.000 delovnih dni. V. M. KULTURA 1N PROSVETA PROSVETNO ŽIVLJENJE v socialistični Sloveniji Tovarne, kmetijske obdelovalne „ druge, novi rudniki, mreža trgovin, letovišča in okrevališča — vse kipi in se pretaka v novem življenju, nad katerim sije kakor sončen cilj petletni plan, vrvenje po gradbiščih novih industrijskih stavb, stanovanjskih blokov, bolnišnice, otroških domov . , rast Nove Gorice, zadružni in kulturni domovi, ustvarjanje zelenih vinogradov, širokih polj in njiv, žične železnice s stotisoči hlodi, nove proge in ceste . . , človek pri človeku, ki s trdnimi rokami ustvarjajo svoj novi socialistični dom, vse to je podoba nove Slovenije. Pod tem socialističnim obokom velikega dela pa cvete novi svet. Tisoči in tisoči pionirjev in pionirk, mladincev in mladink dobivajo vase znanost in znanje, ki j im bosta dala vso pomoč, da se bodo zlili v mogočno armado delovnih ljudi in bodo z njimi vred gradili svojo domovino in svojo bodočnost v njej. In ko stopamo v šesto leto svoje nove svobodne države, ko delamo bilanco svojih naporov, ko beremo o zagonih naših rudarjev, livarjev, graditeljev in drugih — je prav, da posvetimo tudi v gibanje svojega prosvetnega življenja, da bomo videli, kakor v enem samem doživetju veliko zgradbo, ki vstaja pred našimi očmi, osvetljeno tudi s te strani. Malim je posvečena prva skrb! Mladina je ponos naše države. Že v nežni mladosti zanjo skrbi naša socialistična skupnost, ki zanjo ustanavlja vzgojne domove, jasli itd. Do konca leta 1948, je bilo ustanovljenih pri nas že 86 domov igre in dela, ki so se izkazali tako uspešno, da se v njih mladina počuti kakor doma. Za vzgojiteljice v teh domovih imamo posebne vzgojiteljske šole, in sicer dve vrsti: enoletne in štiriletno, ki daje popolno srednješolsko izobrazbo, enako učiteljišču. Od tod prihajajo vzgojitelji za DID-e dijaške domove in vzgojne domove. Letos 7500 manj učencev v osnovnih šolah kakor lani Naše osnovne šole delimo v dve skupini: nižje osnovne šole in v višje osnovne šole. Te višje osnovne šole se bodo sčasoma spojile s sedemletkami, zato njih število počasi pada, posebno ker se vsako leto več osnovnošolske mladine vpisuje v gimnazije in v višje razrede sedemletk. Število osnovnošolske mladine 1940. — 28.2%, leta 1947 že 44.3%, leta 1948/49 naraste na 72.18% — letos, to je v šolskem letu 1949/50, pa smo dosegli 77.85% in smo tako presegli letni plan za 2.85%! Danes študira v 5—7 razredu sedemletk 13.833 učencev, v 1—3 razredu gimnazij (višja gimnazija) 5532 učencev, medtem ko jih je bilo leta 1939. v gimnaziji le 25,280. Že iz tega se vidi, da je naša oblast odprla vrata izobrazbe otrokom delavskega razreda in kmetskega stanu, Na učiteljiščih rastejo novi vzgojiteljski kadri Pred vojno je imela Slovenija pet učiteljišč s 583 učenci. V letošnjem šolskem letu imamo sedem učiteljišč s 1511 učenci, od katerih jih je samo v prvem letniku 707. Poleg učiteljišč imamo zaradi pomanjkanja kadrov še pedagoške tečaje, ki trajajo po devet mesecev. Ti tečaji se vrše dvakrat na leto — seveda študij absolventov s tem ni zaključen, kajti vsi absolventi, ki gredo v prakso, še pridno študirajo in polagajo izpite, tako da napravijo maturo. Do danes je opravilo maturo nad 4C0 tečajnikov! Poskrbljeno je tudi za strokovno šolstvo Slovenija ima danes 10 nižjih strokovnih šol s 7455 učenci, kjer pa niso upoštevane specialne strokovne šole, ki jih je na desetine. Kakšna razlika od stanja pred vojno, ko vseh teh šol po večini niti ni bilo, razen nekaj izjem (Tehnična srednja šola, Trgovska akademija, Dvorazredna trgovska sola). Kdaj smo prej slišali pri nas o šolah za medicinske sestre, o rudarskih šolah, o gozdarskih šolah, o metalurških šolah itd.7 In vse te naše šole zahtevajo osnovno izobrazbo treh gimnazijskih razredov, kar dokazuje njih višino, Šolske knjige Tudi kar se tiče šolskih knjig, nam je socialistična domovina dala, kot še nismo doživeli nikoli. Medtem ko je izšlo leta 1939. vsega skupaj 20 šolskih knjig v nakladi 250.000 izvodov, je že leta 1946, izšlo 33 učbenikov in leta 1947 44 učbenikov v nakladi pol milijona izvodov. Leta 1948. pa je izšlo 63 učbenikov v skupni nakladi 650.000 izvodov. Letos pa bo še izšlo 94 raznih šolskih knjig, razen njih pa še šest priročnikov, tri glasbene izdaje za predšolsko vzgojo in štiri knjige iz pedagoške literature. Kadrov manjka Kakor v osnovnih, tako še zmeraj manjkajo učiteljski in profesorski kadri v sedemletk ah, gimnazijah in strokovnih šolah. Tako na primer na nekaterih strokovnih šolah poučujejo učitelji le honorarno, to je izven svojega rednega dela, čeprav je samo učiteljev 700 premalo! Cilj pa bo dosežen: petletni plan je jamstvo zanj. Nepismenost pada Slovenija ima še okrog 2% nepismenih. Da se ta odstotek odpravi, se vrše v okviru Ljudske prosvete tečaji za analfabete, pri akcijah pa so določeni poverjeniki, ki skrbe, da nepismenost odpravimo'. Tako je bilo v ljubljanski oblasti 17 tečajev, v mariborski prav tako 17 in v goriški 3. Še nekaj o ljudskoprosvetnem delu Naše delovno ljudstvo se po delovnem dnevu izživlja v prosvetnem življenju. Vse panoge kulture so mu odprte na stežaj S polno zavestjo in odkrito radostjo se udeležuje prosvete na vseh popriščih. To niso prazne besede. Številke govore! Danes imamo poleg dveh centralnih gledališč v Ljubljani in v Mariboru še poklicna gledališča v Kočevju, Celju, na Jesenicah, v Kranju, Novem mestu, Ptuju in šentjakobsko gledališče v Ljubljani. Poleg njih deluje še 444 amaterskih gledališč, ki so letos do konca junija imela 1621 predstav s 484.958 obiskovalci. Knjižnic imamo 1555 s 444.226 knjigami in z 203.537 člani. Deluje 57 ljudskih univerz, ki so imele letos 700 predavanj, predavateljski aktiv pa obsega 249 predavateljev. Do konca junija je obiskalo predavanja 60.338 delovnih ljudi. Folklornih skupin imamo 62, pevskih zborov 322 z 9403 pevci in pevkami. Godalnih orkestrov deluje 61, -godb na pihala 87, tamburaških zborov 14, harmonikarskih 13 in raznih 15. Poleg teh pa imamo še šest profesionalnih godalnih orkestrov. Do začetka julija letos je bilo 379 koncertov s 127.450 poslušalci. In vendar se še vse razcvita. Z novimi zadružnimi domovi, novimi kulturnimi domovi, novimi šolami s svetlimi učilnicami in dvoranami in s preobrazbo našega življenja na vasi se bo vse naše prosvetno življenje razcvetlo tako, da si nikoli tega misliti nismo mogli. Zaostrimo borbo proti nepismenosti! letos je 146.864, lani pa jih je bilo v 1171 šolah 154.387 — torej jih je letos nad 7500 manj, kar dokazuje, koliko učencev in učenk je prešlo na sedem-letke in v gimnazije. To je uspeh — saj je le 22% učencev še v nižjih osnovnih šolah, vsi ostali se izobražujejo v sedemletk ah in gimnazijah, (Nekaj pa vpliva seveda tudi še zadnja vojna s padci rojstev.) Presegli smo petletni plah! Po republiškem planu bi se moralo na nižjih srednjih šolah in v višjih razredih petletk izobraževati do konča 1951. leta 75% mladine, ki konča četrti razred osnovne šole Oglejmo si to statistiko! Leta 1939. se je izobraževalo v nižjih srednjih šolah 37.8% mladine, leta Danes ugotavljamo žalostno dejstvo, da je v Sloveniji še 25.030 nepismenih. Ta statistika datira od marca 1948, torej po zadnjem ljudskem štetju. Glede na to, da se smatra Slovenija kot dežela, v kateri ni nepismenih, je to porazno dejstvo. Verjetno pa je tudi, da je nepismenost v teku leta 1948 in 1949 še narasla. Vzrok, da je število nepismenih tako visoko, leži tudi v tem, da je biila Slovenska Primorska 20 let pod okupacijo Italijanov, zato šteje danes goriška oblast 5036 nepismenih. Prav tako zaradi okupacije Nemcev, Italijanov in Madžarov v zadnji vojni je na primer v mariborski oblasti 9240 nepismenih in v ljubljanski oblasti 10.163 nepismenih. Sama Ljubljana šteje 591 nepismenih. Vsekakor to Nekaj pripomb k ocenjevanju kutlm? ms-umetniških skupin na tekmovanju Glavni odbor sindikatov le razposlal okrajnim lu oblastnim štabom za pripravo tekmovanja ocenjevalne pole z obrazložitvijo, po katerih kriterijih in točkah se skupino na okrajnih, oblastnih in republiškem tekmovanju ocenjujejo. Izvleček teh pravil objavljamo, tako da bi bile tudi skupine, ki bodo tekmovale, seznanjene s kriterijem in načinom ocenjevanja. 1. PEVSKI ZIIORI a) Intonacija. — Čista intonacija je pogoj zborovskega petja. Pri tej točki ne gre za malenkostne napake posameznih pevcev .ampak za intonacijo celotnega zbora: ali je zbor obdržal skozi vso skladbo čisto Intonacijo, padel, se dvignil itd., ocenjuje se x 1—10 točk. b) Glasovna izobrazba, ta zajema zastavek in nastavek zbora, vokalizacijo ln izenačenost glasov, skratka vse, kar vpliva na lepoto in zvočno ubranost petja. Mehki zastavek jemlje glasovom hrapavost ln trdoto, pravilni nastavek skrbi, da se glasovi razvijejo do polno moči. Od vokalizacijo je odvisna razumljivost besedila, od izenačenosti glasov pa homogenost zbora. Ocenjuje se z 1—10 točk. c) Interpretacija. Medtem ko obsega glasovna izobrazba činitelje. od katerih je odvisna lepota, ohsega interpretacija čl-nitcije, od katerih jo odvisna muzikalna pravilnost zhorovnega petja in to so: ritem, traziranje, tempo, dinamika in agogi-ka. Ritem ie hrbtenica glasbe, zato se_ ne sme notnih vrednosti ne krajšati ne daljšati, ne kako drugače spreminjati. Za dobro traziranje je potrebno, da so glasbene misli pravilno in smiselno odmerjene in dihalni presledki postavljeni na prava mesta. Tempo mora ustrezati smislu in zamisli skladatelja, dinamika pa izgradnji skladbe, z njo podčrtuje zbor važna mesta in viške v nji. S pojmom agogika pa označujemo vso tiste malenkostno spremmbe tempa, ki jih zahteva glasbeni izraz. Tudi interpretacija se ocenjuje z 1—11) točk. d) Zborovska disciplina. Pod zborovsko disciplino ni razumeti samo prihajanja in odhajanja pevcev na oder ln z odra. ampak predvsem točnost, s katero sledijo pevci dirigentovim kretnjam in kako reagirajo nanje. Ocenjuje se z 1—5 točk. o) Izbira pesmi. Umetnost je tesno povezana z življenjem narodnega kolektiva, zato mora biti pesem veren odraz njegovega stremljenja, hotenja ln prizadevanja. Iz Izbire sporeda mora biti tudi razvidna razvojna stopnja zbora. Ocenjuje se z 1 do 5 točk. 2. SOLO PETJE a) Izobrazba glasu (zastavek, nastavek, čisto ta petja, vokalizacija). b) Interpretacija (ritem, tempo, dinamika, traziranje). c) Kvaliteta g 1 a s n (šibak, krepak Itd.). Op.: Za rcvce je važno zastavljanje in nastavljanje glasu, čistota petja in voka- lizacija, ker je odvisna od njih lepota glasu. Pri ocenjevanju interpretacije, t. j. načina izvajanja pesmi, naj se upoštevajo v oklepaju naveden) činiteljl; vendar je nujno oceniti pri soio-pevcih tudi kvaliteto glasu. 3. PIANISTI a) Tehnično znanje (ton, izurjenost). b) Interpretacija (ritem, tempo, traziranje). Važno je pri ocenjevanju instrumentalistov njihovo tehnično znanje in tehnična dospelost, pri ocenjevanju interpretacije pa v oklepaju navedeni činiteljl. 4. VIOLINISTI a) Tehnično znanje (čistost igre, Izurjenost). b) Interpretacija (ritem, tempo, dinamika, traziranje). Točke ocenjevanja so v splošnem enake, vendar je treba posvetiti posebno pozornost čistosti igre. 5. PIHALCI (klarinet, oboa itd.) a) Tehnično znanje (dihalna tehnika, izurjenost). b) Interpretacija (tempo, dinamika, traziranje). Pri pihalcih Je upoštevati dihalno tehniko. V ostalem veljajo zanje enaki kriteriji kakor za ostala glasbila. 6. GODBE IN ORKESTRI a) Intonacija je pri godalih odvisna od Igralcev, pri pihalih večkrat od glasbil. b) Namesto glasovne Izobrazbe je pri zborih, orkestrih in godbah upoštevati tehnično izurjenost. e) Interpretacija. Velja isto kot za zbor (ritem, traziranje, dinamika, agogika, tempo). Pojem traziranje v nekoliko drugačnem smislu, ker se ni treba izvajalcu ozirati na besedilo, ne na dihalne presledke: tudi tempo je neodvisen od besedila. d) Disciplina orkestra in g o d -b e. Podobno kot zborovska. e) Zborovske skladbe, glede na kvaliteto skladbe in zmogljivost godbe oziroma orkestra. 7. DRAMSKE SKUPINE Ocenjevanje dramskih skupin se vrši po načinu, ki je našim dramskim družinam že znan od ocenjevanja na tretji republiški reviji 1948 in pri ocenjevanju Igralskih družin v letu 1949. Točnejša obrazložitev je v »Obzorniku«, letnik III., št. 12, stran 537, pod naslovom: »Kategorizacija igralskih družin Slovenije«. Tu je treba popraviti napako, ki je v tem tekstu, in sicer besedo »Medkrajevnega« sredi drugo kolone — sledi 80—90 odstotkov točk je zamenjati z besedo »oblastnega« merila«. Daljo je treba pregledati vse ocene in kategorizacije posameznih uprizoritev (»Obzornik«, leto 1949). Okrajni' In oblastni štabi bodo prejeli ocenjevalne pole in natančnejšo obrazložitev še v tem tednu. ritem, treba visokokulturni Sloveniji ni v čast, posebno če pogledamo druge republike, kjer je bila pred vojno nepismenost silno visoka, od 50 do 70 odstotkov vseh prebivalcev, danes pa rapidno pada. Tako bo n. pr. Črna gora že v teku letošnjega leta likvidirata nepismenost. Sedaj je v Črni gori le še 1400 nepismenih. Če bi ostali pri tem, kot je danes, bi se »godilo, dia bi ob koncu petletke edino še Slovenija imela nepismene, kar bi bila naravnost smešna in žalostna zadeva. Posebno je žalostno, da se največ nepismenih nahaja v Dravograjskem okraju, ki je predvsem industrijski center, ki šteje 2335 nepismenih in prav nič ne zaostaja za poljedelskim okna jem Murske Sobote, kjer jih je 2162. Sindikati Slovenije so si zadali skupno z Ljudsko prosveto Slovenije in z drugimi množičnimi organizacijami nalogo, da do leta 1950 likvidirajo nepismenost v Sloveniij, če že ne več, pa naj se opismenijo vse nepismene osebe do 45. leta starosti. Pred nami stoji torej velika naloga. Pri tej nalogi bo moral sodelovati vsak posamezen sindikalni aktiv in vsak posamezen član sindikata. Naj ne bo kraja, kjer se ne bi vršil analfatletski tečaj, če je to potrebno! Prav tako naj ne bo delovnega kolektiva, kjer ne bi biilo šole za nepismene! V te tečaje bi lahko vključili kot predavatelje ne samo učitelje in sploh prosvetne moči, temveč tudi vse druge intelektualce in inteligente. Naloga sindikatov je torej, da združijo teritorialno vse te nepismene ali po podjetij in da organizira skupine, ki se bodo pripravljene učiti. Vsakogar, ki ima količkaj znanja in dobre volje ga je treba pritegniti za predavanja. Končno je naloga sindikata, da nazorno prikaže smisel analfabetskih tečajev, tako da bodo ti pritegnili res vsakogar, ki je še nepismen. Edinole na t& način bomo zbrisali to kulturno sramoto s Slovenije in ne bomo zaostajali za drugimi republikami, ki nas že prehitevajo. „NA SVOJI ZEMUI" Slovenska literarna zgodovina je ie dni spet zapisala v svoje anale nekaj povsem svojevrstnega — dobila je novo zvrst literarne umetnosti: scenarij. Te dni je namreč Slovenski knjižni zavod izdal scenario Cirila Kosmača: »Na svoji Zemlju, na temelju katerega je bil izdelan prvi slovenski umetniški film z istim naslovom. Scenario je razdeljen v 56 poglavij, krase ga fotografije iz filma. Če vzameš to knjigo, ki je lepo in okusno opremljena, v roke in jo bereš od prizora do prizora, vstajajo pred tvojimi očmi slike, ki si jih videl v filmu, nenadoma znova oživljaš vsa dejanja v filmu, obudiš v sebi prav vsako potankost, skratka: film vidiš v samem sebi še enkrat. Scenario Cirila Kosmača bo mnogo bran. Ne samo zaradi pravkar omenjenega, temveč tudi zaradi napele dramatičnosti, ki je v njem, zaradi tistih, globokih liričnih mest in zaradi krepkega, sočnega Kosmačevega jezika. In še nekaj: z branjem tega scenarija doživljamo narodnoosvobodilno borbo kot bi jo doživljali resnično, ker je prikazana umetniško: živo in objektivno. (~~F I Z~R~U LT U R A 1 0 tiescuanscm m MaCcm tiein llzHallornlh ehflvov p@ levarnah, peaieMlt in iislesiasan V letošnjem letu se je fizkulturna aktivnost po naših tovarnah, podjetjih in ustanovah, skratka med delovnim ljudstvom tako razširila, da je na raznih tekmovanjih, katere je razpisal GO ZSS skupaj s Telovadno zvezo Slovenije, tekmovalo nad 25.000 članov naših delovnih kolektivov. Letošnja tekmovanja v nogometu, odbojki', industrijskem mnogoboju in plavanju so nam dokazala, kako "veliko zanimanje vlada med našim delovnim ljudstvom za fizkulturo. Poleg velikih uspehov, ki so jih dosegli fizkulturni aktivi v pogledu množičnosti, so v mnogih primerih bili odkriti novi nadarjeni športniki', predvsem v nogometu in atletiki. To nam dokazuje, da se iz širokih množic pojavljajo kvalitetni športniki, ki bodo lahko ne samo doma, temveč tudi v svetu dostojno zastopali barve našega športa. (Met krogle tov. Skušek Angele iz tovarne hlačevine v Celju 12.55 m, skok v daljino tovariša Horvata Alojza iz Mariborskih železniških delavnic 5.98 m itd.) Pri tekmovanju fizkulturnih aktivov in njihovi fizkulturni aktivnosti pa se je vse premalo čutila pomoč telovadnih in športnih društev, ker je mnogo aktivov tekmovalo le določen čas, telovadna in športna društva pa niso izkoristila teh tekem za okrepitev svojih organizacij. Tako so se n. pr. tekme v republiškem merilu končale in s tem je bila tudi končana dejavnost fizkulturnih aktivov. Pri mnogih tovarnah in podjetjih so ustanovljeni fizkulturni' aktivi kot enota, ki združuje delavstvo in name-ščens tvo, predvsem za fizkulturne prireditve, kot so kros, Titova štafeta in tekmovanja med kolektivi v posameznih športnih panogah. V drugih primerih pa so bila letos ustanovljena iz fizkulturnih aktivov telovadna ali športna društva, strelske družine in planinska društva kot osnovna organizacija Fizkulturne zveze, kar je znak, da so se ti fizkulturni aktivi pravilno razvijali in pristopili k sistematičnemu delu in se naslanjali na sindikalne organizacije in tako ogromno doprinesli k množičnosti našega fizkulturnega gibanja. Poudariti je še treba, da se v letošnjem letu niso razvila samo nova društva, ampak se je članstvo fizkulturnih aktivov v veliki' večini vključilo v že obstoječa. telovadna društva in s svojim aktivnim delom v društvih okrepila osnovno organizacijo FISAJ-a. Čeprav fizkulturni aktivi kot organizacija ne pripadajo nobeni obstoječi zvezi FIS A J v smislu pravil in statuta, je razvoj fizkulturnih aktivov od osvoboditve do danes pokazal velik uspeh pri vključevanju našega delavstva in nameščenistva v fizkulturo. — Zelo važno je, da fizkulturni aktivi s pomočjo svoje sindikalne organizacije in uprave podjetja uspešno vplivajo na razumevanje našega delavstva o potrebi in pomenu fizkulture v življenju delovnih ljudi in da nadalje razvijajo določene fizkulturne oblike dela teir tako ustvarijo kadrovske in materialne pogoje za organizacije višje in boljše oblike dela za ustanavljanje telovadnih, športnih, strelskih in planin-; skih društev, vodov in aktivov, ki organizacijsko pripadajo FISAJ. Prav zaradi tega je dolžnost vseh fizkulturnih in sindikalnih organizacij, da povsod po podjetjih, tovarnah in ustanovah. tam kjer delajo in žive delovni ljudje, ustanavljajo aktive, tam pa, kjer so že ustanovljeni, da se čimprej ustvarijo pogoji za njihovo preraščanje v določeno fizkuilturno organizacijo ali pa vključitev čim večjega števila Članstva v telovadna ali športna društva. V letošnjem letu se je poleg uspehov v delu s fizkulturnimi aktivi pokazala vrsta subjektivnih napak, ki so dvojnega izvora: 1. sindikalne organizacije niso dovolj razumele vloge in naloge telovadne zveze, in 2. vodstva telovadnih društev so podcenjevala pomen in vlogo, katero imajo aktivi za razvoj fizkulltuirne organizacije v splošnem merilu, še posebej pa za razvoj Telovadne zveze. Da bi se izognili vsem dosedanjim napakam, se je treba v praksi' boriti za to, da bo postala telovadna zveza organizacija, ki se mora brigati za aktive ter usmerjati njihovo delo in program in da bo aktivom nudila najpotrebnejša materialna sredstva, kar pa ne izključuje pomoč ostalih fizkulturnih organizacij. Nadalje je nujno fizkulturne aktive registrirati pri okrajnih in mestnih telovadnih odborih, ker bodo s tem dobili celoten pregled vseh organizacij na njihovem terenu. Okrajni in mestni telovadni odbori morajo v bodoče skrbeti za najpotrebnejšo pomoč v strokovnem in materialnem pogledu. V strokovnem pogledu predvsem zato, da bodo aktivi vključeni v koledar fizkulturnih prireditev (kros, Titova štafeta, tekme za fizkulturni znak, mnogoboj). Okrajni ali' mestni telovadni odbori naj prav tako predvidevajo določeno načrtno pomoč telovadnih društev aktivom, ki so društvu naj-bližji in društev, ki lahko po svojih organizacijskih, materialnih in kadrovskih možnostih nudijo aktivom vso pomoč. • Cilj strokovne pomoči mora biti redno in sistematično delo v aktivu, posebno organiziranje splošne telesne vzgoje in športnega treninga v smeri, da se aktiv čimprej formira v telovadno ali športno društvo. Telovadna zveza Jugoslavije bo v ta namen pozvala na tečaje tudi' funkcionarje fizkulturnih aktivov, s čimer se bo prav gotovo zboljšalo delo v fizkulturnih aktivih v strokovnem pogledu. V bodoče bodo nudili fizkulturnim aktivom in telovadnim društvom fizkulturne rekvizite mestni ali okrajni telovadni odbori. Aktivi naj poberejo od svojega članstva redno in stalno članarino oziroma prispevke. Vsa zbrana denarna sredstva ostanejo fizkul-turnemu aktivu, ki nabavlja iz teh sredstev fizkulturne rekvizite, gradi igrišča itd. Odbori fizkulturnega aktiva pa morajo v tem pogledu tesno sodelovati z upravami podružnic. Čas do konca leta 1949 je treba izkoristiti za izvedbo letnih konferenc z vsemi fizkulturnimi aktivi'. Tam, kjer so aktivi že dovolj močni, pa se bodo lahko ti letni občni zbori spremenili v ustanovne občne zbore telovadnih ali športnih društev. Za ustanavljanje novih telovadnih društev naj okrajni ali mestni telovadni odbori izdelajo načrte in ob sodelovanju sindikalnih organizacij predhodno u gotove, če obstajajo najpotrebnejši pogoji za ustanovitev novega društva. V večini primerov bodo fizkulturni aktivi ostali še naprej na stopnji aktiva, predvsem zaradi kadrovskih in materialnih težav. Zato bi spregovorili še nekaj o nalogah letnih konferenc fizkulturnih" aktivov, katere naj na temelju analize dosedanjega dela dajo aktivom smernice za fizkulturno delo v letu 1950, ki mora biti v bodoče bolj organizirano in načrtno. Letne konference fizkulturnih aktivov naj se iz vrš e tekom meseca decembra 1949, v krajih pa, kjer je več aktivov, pa lahko še v mesecu januarju 1950. Za konferenco naj se pripravi pismeno poročilo o delu aktiva v letu 1949 i'n referat o nalogah v letu 1950. Seveda naj poročilo o delu in referat odgovarjata specifičnosti, katere ima vsak aktiv. V poročilo naj se zajame delo aktiva pri organizaciji tekmova-nj-a za znalk, sodelovanje na množičnih prireditvah, spomladanskem in jesenskem krosu, dnevu vodnih športov, Titovi štafeti. Prav tako naj se v poročilo vnese delo in uspeh posameznih športnih sekcij aktiva, kakor tudi' oddelka za splošne vadbe, če je obstajalo. Poročilo mora zajeti tudi finanČ-no poslovanje aktiva, pobiranje. 61«na» rine, uporabo finančnih sredstev, delo za izgradnjo igrišč itd. V referatu o nalogah za leto 1950 je pred aktiv postaviti nekoliko najvažnejših splošnih nalog. Priprave za drugi zvezni zlet fiz-kulturnikov, ki bo leta 1951, zahtevajo ne samo od telovadnih in športnih društev, temveč tudi od fizkulturnih aktivov vso pozornost. Zaradi tega naj sev aktivu pod vzame vse mere, da se pristopi v letu 1950 k organizaciji čim večjega števila ur splošne telesne vzgoje s celotnim članstvom. Na podlagi teh ur pa naj se določi tudi plan prijav tekmovalcev za fizkulturni znak in obveznosti za redno in sistematično polaganje norm. Na ta način bo veliko število članstva usposobljenega, da preide v končne zletne priprave, katere zahtevajo od. fizkultumikov večje znanje in kondicijo. Vsak aktiv naj na konferenci oceni svoje možnosti sodelovanja v koledarju Telovadne zveze Jugoslavije v letu 1950, posebno na množičnih fizkulturnih prireditvah. Aktivi naj po želji članstva in po številu vadečega kadra ustanovijo sekcije za posamezne panoge športa, v katerih se bodo vršile priprave tekmovalcev pred odhodom na tekmovanja. Važno je pripomniti, da je notranja razdelitev dela v aktivih na grupe za splošno telesno vzgojo in športne sekcije odvisna od želje članstva aktiva tako, da bo delo posameznih sekcij baziralo na realni osnovi'. Uspeh aktiva je pa predvsem odvisen od pomoči telovadne ali športne organizacije, društva na terenu. Dolžnost aktiva je, da s svojim lastnim delom in sredstvi usposobi kadre in jim da materialne pogoje za svoj nadaljnji razvoj. V plan fizkulturnih aktivov za leto 1950 naj se vnese tudi plan razvoja članstva aktiva, program ur splošne telesne vzgoje in treningov, koledar prireditev ter materialni in finančni plan-Na koncu konference naj se izvoli vodstvo aktiva. Z ozirom na različne pogoje in notranjo razdelitev dela v aktivu bo število članov vodstva ja tudi njihove funkcije različno. Izvolij° pa se naj poleg ostalih, predsednik ak' tiva, sekretar, strokovni referent, propagandni referent, blagajnik, statisti-čar in ekonom. Na konferenco je treba povabiti tudi predstavnike sindikalnih in fizkulturnih organizacij, s kateri®11 se moramo predhodno pogovoriti najvažnejših problemih, od katerih Ie odvisen napredek aktiva. Storiti je treba vse, da se pravilno in široko razvije iniciativa za ustanavljanje fizkulturnih aktivov, ker bo to prineslo nove uspehe fizkul turnem11 gibanju v pogledu množičnosti in kvalitetnega dviga in kar bo v ugled nas socialistični domovini, delovnemu iti1 stvu pa v korist zdravja. ^ Urejuje uredniški odbor Glavni urednik I Seliškar — Uredništvo telefon ^'//j šiSeva 22-11. — Uprava telefon 49-70. Masarykova 14-11. v Ljubljani. — Izhaja jsaa petek. — Mesečna naročnino din 12.— — Štev ček položnice 6-90603-9. —• liska tis »Ljudske pravice« v Ljubljani