Številka 18 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, četrtek 3. julija 1975 Cena 12 dinarjev Leto XXXI 844. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona, ter na podlagi odločitve, sprejete na seji dne 12. junija 1975 izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK , o pomilostitvi obsojenih oseb 1. člen Neprestani del kazni se odpusti: Kersniku (Franca) Martinu se odpusti neprestani del kazni 4 mesecev zapora. Sur b e k (Vlada) Štefki se odpusti neprestani del kazni 3 let in 1 meseca strogega zapora. 2. člen Kazen se zniža: ' Jeranu (Tomaža) Maksimilijanu se kazen 1 leta in 6 mesecev strogega zapora zniža za 6 mesecev. Kodermanu (Franca) Francu se kazen 3 • let zapora zniža za 6 mesecev. Percu (Antona) Dragu se kazen 1 leta in 4 mesecev strogega zapora zniža za 4 mesece. St. P 25-4/75 Ljubljana, dne 12. junica 1975. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 845. . Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je pod predsedstvom predsednika dr Jožeta Brileja, ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha. Jožeta Boršt-narja, dr, Josipa Globevnika. Marjana Jenka, Rika Ko-tgnca. dr Mihe Potočnika. Tineta Remškarja in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe tarifne številke 4 tarife plačil za storitve organizacijskih enot službe družbenega knjigovodstva v plačilnem prometu z dne 26. julija 1972. uveljavljene z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o soglasju k tej tarifi z dne 27. julija 1972 (Uradni list SRS, št. 33/72), po javni obravnavi dne 5 junija j975 odločilo: Določba tarifne številke 4 tarife plačil za storitve organizacijskih enot službe družbenega, knjigovodstva v plačilnem prometu' »Odvodi dnevnih presežkov od pošt — odvod — 0,5 %o (od tisoč) od zneska prejetega presežka«, "ki je bila uveljavljena z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o soglasju k tarifi, se odpravi. Obrazložitev ‘ t. Združeno poštno, telegrafsko in telefonsko podjetje Ljubljana je predlagalo ustavnemu sodišču, naj oceni ustavnost in zakonitost tarifne številke 4 tarife plačil za storitve organizacijskih enot službe družbenega. knjigovodstva v plačilnem prometu, po kateri morajo podjetja za poštni, 'telegrafski in telefonski promet plačevati službi družbenega knjigovodstva 0.5 %o (od tisoč) od dnevno odvedenega presežka denarja, ki je bil, na poštah vplačan za uporabnike družbenih sredstev Tarifo je predpisala Centrala službe družbenega knjigovodstva za Slovenijo v Ljubljani. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pa je žal k tarifi soglas-' je kot organ, ki po predpisih o družbeni kontroli cen zagotavlja neposredno družbeno kontrolo cen za storitve. ki so pomembne za vso republiko. Po mnenju predlagatelja, PTT podjetja,«ko opravljajo posamezne posle blagajniške službe in ko odvajajo dnevne presežke, niso uporabniki družbenih sredstev v smislu zakona o službi družbenega knjigovodstva. katerim je služba družbenega knjigovodstva prir stojna samostojno določati tarifo plačil in upravičena zaračunavati svoje storitve. Sredstva, ki jih pošte zberejo pri opravljanju blagajniške službe it) kot dnevni presežek odvedejo, ne gredo prek žiro računov PTT podjetij, temveč pošte denar, le fizično prenašajo službi družbenega knjigovodstva. Služba družbenga knjigovodstva pa meni, da opravljajo PTT podjetja posamezne posle blagajniške službe v plačilnem. prometu sicer v okviru svoje dejavnosti. da pa 'so s stališča tarife službe družbenega knjigovodstva in kar se tiče plačilnega prometa v enakem položaj^ kot vsi uporabniki družbenih sredstev, za katere opravlja služba plačilni promet in katerim s svojo tarifo, ki je pod družbeno kontrolo cen, predpiše Višino tarife za opravljene storitve. Ker imajo službe družbenega knjigovodstva s prevzemanjem odvodov dnevnih presežkov pošt precej dela, si mora služba zagotoviti za pokrivanje stroškov teh del ustrezna sredstva s tem. da zaračunava omenjeno storitev poštam Sedanji sistem plačilnega prometa namreč ne omogoča, da bi služba družbenega knjigovodstva omenjene stroške pokrivala neposredno od tistih uporabnikov sredstev, ki so sredstva nakazali. II. Delovanje službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji je okvirno opredeljeno v ustavi SR Slo-' venije '94. člen), podrobneje pa so naloge in pristojnosti službe določene v zveznem in republiškem zakonu o službi družbenega knjigovodstva. Po določbah , zveznega zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ. št. 5/72) ter republiškega zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SRS. št. 3/73) opravlja služba kot samostojna organizacija zadeve splošnega družbenega pomena in ima javna pooblastila, določena z zveznim zakonom. Med zadeve, ki so po ustavi in zakonih poverjene službi družbenega knjigovodstva, spada tudi opravljanje plačilnega prometa. Plačilni promet vključuje plačila po računih pri službi družbenega knjigovodstva in blagajniško službo za uporabnike družbenih sredstev ter blagajniško službo za občane in civilne pravne osebe, kadar plačujejo gotovino na račune uporabnikov družbenih sredstev ali žiro račune občanov in civilnih pravnih oseb. Služba družbenega knjigovodstva zaračunava storitve iz svojega delovnega področja, ki jih opravlja uporabnikom družbenih sredstev, občanom in civilnopravnim osebam v plačilnem prometu po tarifi, ki jo sama predpiše in katera je pod družbeno kontrolo cen. (21. člen zveznega’ in 10. ter 51. člen republiškega zakona o službi družbenega knjigovodstva.) Poleg služb družbenega knjigovodstva opravljajo posamezne posle blagajniške službe v plačilnem prometu tudi podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet po poštah. To delo opravljajo kot eno izmed nalog svoje dejavnosti. V zakonu o organizaciji jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov iz leta .1965 je ta naloga izrečno določena v 1. točki prvega odstavka 26. člena. Sedaj veljavni zakon o poštnih, telegrafskih in telefonskih storitvah (Uradni Ust SFRJ, št. 4/74) pa določa v 4. členu med drugim, da so PTT organizacije dolžne opravljati tudi posamezne posle blagajniške službe na način in ob pogojih, ki jih sporazumno določijo s službo družbenega knjigovodstva. V 32, členu zveznega zakona o službi družbenega knjigovodstva pa je določeno, da podjetja za poštni, telegrafski in telefonski promet opravljajo po poštah posamezne posle blagajniške službe, pri čemer se ravnajo po strokovnih navodilih, ki jih predpisuje Skupnost jugoslovanskih pošt. telegrafov in telefonov v sporazumu s predstojnikom skupne službe Službe družbenega knjigovodstva. Opravljanje posameznih poslov blagajniške službe v plačilnem prometu jč tako eno od opravil iz dejavnosti PTT podjetij, saj spada med naloge, ki so jih jiošte po zakonu dolžne opravljati, Pri odvedenih dnevnih presežkih denarja, ki je bil plačan na poštah za uporabnike družbenih sredstev, ne gre za denar pošt kot organizacij združenega dela in uporabnikov družbenih sredstev v sijjislu zakona o službi družbenega knjigovodstva, temveč za denar drugih uporabnikov družbenih sredstev, civilno-pravnih oseb in občanov, kateri so ga namesto pri službi družbenega knjigovodstva vplačali na poštah, le-te pa izven svojega žiro računa odvedle službam družbenega knjigovodstva. Glede na ugotovitev, da opravljajo posamezne posle blagajniške službe pošte kot svojo zakonito dejavnost, in je tako dnevne odvode presežkov, ki so posledica opravljanja te dejavnosti, prav tako šteti za delo iz delovnega področja pošt, v stvari ne gre za storitev iz delovnega področja službe družbenega knjigovodstva. Ker odvodi dnevnih presežkov tudi ne gredo prek žiro računa PTT podjetij, pošt pri teh odvodih ni mogoče šteti za uporabnike družbenih sredstev v smislu zakona o službi družbenega knjigovodstva, ki morajo imeti na računih pri službi vsa svoja denarna sredstva, če ni v zveznem zakonu drugače določeno, in ki morajo izvrševati s svojimi nalogi vsa plačila, z računov. ki jih imajo pri službi. Zato po določbah zakona o službi družbenega knjigovodstva ne obstojajo po- goji za enostransko določitev tarife za storitev po tarifni številki 4, s katero je služba družbenega knjigovodstva naložila poštam plačevanje obveznosti v zvezi z opravili, ki so jih pošte po zakonu dolžne opravljati. Zaračunavanje po omenjeni tarifni postavki pa pomeni tudi poseg v temeljne pravice PTT podjetij, ki jih imajo po ustavi in zakonih kot organizacije združenega dela pri razpolaganju g sredstvi, ki jih ustvarijo z opravljanjem svoje dejavnosti. Glede na vse povedano je Ustavno sodišče SR Slovenije po 413. členu ustave SR Slovenije določbo tarifne številke 4 tarife odpravilo, ker ni v skladu z ustavo SR Slovenije in republiškim zakonom o službi družbenega knjigovodstva, in ker je. v nasprotju z zveznim zakonom o službi družbenega knjigovodstva. Po 423. in 424. členu ustave SR Slovenije je ta odločba obvezna in izvršljiva ter se objavi v Vradnerh listu SR Slovenije. St. U I 53/73-29 Ljubljana, dne 5. junija 1975. * Predsednik / Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej h r. 846. Na podlagi druge alinee 18 člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1975 (Uradni Ust SRS. št. 39-470/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije O D I, O K o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetom-borcem NOV v letu 1975 I S postavke >>Namenska dopolnilna sredstva občinam« v republiškem proračunu za' leto 1975 se dodeli občinam 2,035.000 dinarjev za priznavalnine kmetom-borcem NOV pred 9, septembrom 1943 oziroma 13. pk-tobrom 1943. ki so stari več kot 60 let in živijo v težkih socialnih razmerah. II / ' Namenska dopolnilna sredstva se razdelijo občinam upoštevajoč: — narodni dohodek na prebivalca; — proračunski dohodek na prebivalca; — število kmetov-borcev NOV pred 9. IX. 1943 oziroma 13. X. 1943, starih nad 80 let (ugotovljeno s popisom). Sredstva se dodelijo občinam glede na razvrstitev po teh merilih, in sicer v višini od 85 do 40 odstotkov potrebnih sredstev za priznavalnine kmetom-borcem NOV v Dosamezni občini. Na podlagi meril iz prejšnje točke pripadajo posameznim občinam naslednji zneski: din 1. Šentjur pri Celju 13.000 2. Slovenska Bistrica 25.000 din 3. Ptuj 24.000 4. Šmarje pri Jelšah 18.000 5. Dravograd 24.000 6. Murska Sobota 24.000 7. Grosuplje 29.000 8. Slovenj Gradec 29.000 9. Litija 67.000 10. Ribnica 61.000 11. Ormož 17.000 12. Brežice • 70.000 13. Žalec 22.000 14. Ljutomer 32.000 15. Radlje ob Dravi 82.000 16. Mozirje 6.000 17. Cerknica 70.000 18. Kočevje 35.000 19. Sevnica 15.000 20. Ravne na Koroškem 24.000 ' 21. Trebnje 15.000 22. Škofja Loka 125,000 23. Ajdovščina , 55.000 24. Tolmin 112.000 • 25. Gornja Radgona 36.000 26 Zagorje ob Savi 18.000 27. Ilirska Bistrica 17.000 28. Idrija 92.000 29. Vrhnika 17.000 30. Črnomelj 182.000 31. Ljubljana Vič-Rudnik 123.000 32. Novo mesto 47.000 33 Postojna 23.000 34. Kamnik 12.000 35. Sežapa 78.000 36. Metlika 33.000 37. Tržič ' 11.000 38. Izola 11.000 39. Nova Gorica 142.000 40 Domžale 70.000 ' 41. Trbovlje 7.000 42. Kranj 39.000 43. Ljubljana Moste-folje 10 000 44. Koper 28 000 45 Ljubljana šiška 33.000 46. Piran 12.000 IV Namenska sredstva za priznavalnine kmet^m-bor-cem ,iyOV. razdeljena občinam po tem odtoku, pripadajo posamezni občini le v primeru, če izpolnjuje naslednja pogoja: — da v svojem proračunu zagotovi za priznavalnine kmetom-borcem NOV toliko sredstev, da bo' poprečna priznavalnina za kmete-borce NOV 600 dinarjev mesečno; * • 1 — da izplačuje te priznavalnine od 1. januarja 1975. V Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun dodeljuje sredstva občinam v mesečnih obrokih v mejah zneskov, navedenih v III točki tega odloka. VI Ta odlok začne veljati z dnem jobjave v Uradnem listu SRS. St. 400-43/68 Ljubljana, dne 19. junija 1975. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. • / 847. Na podlagi tretjega odstavka 8. člena, drugega odstavka 9. člena in drugega odstavka 11. člena zakona o določitvi odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 39-465/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o olajšavah za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 1. člen ' Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij /združenega dela se v letu 1975 ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka/ ki ga Je davčni zavezanec vložil: 1. v razvoj kmetijstva v smislu odloka o vlaganjih v kmetijstvo, ki so oproščena plačevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 39-487/74); 2. v opremo raziskovalnih organizacij v smislu odloka o vlaganjih v opremo raziskovalnih organizacij, ki so oproščena plačevanja republiškega davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1974 (Uradni Ust SRS, št. 4-146/75). » 2. člen Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela se v letu 1975 ne obračunava in ne plačuje tudi od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil: 1. v investicije na manj razvitih območjih v 'SR Sloveniji, določenih po zakonu o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-16 71); 2. v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih v SFR Jugoslaviji, določenih po zakonu o republikah in pokrajini, ki se štejejo za gospodarsko nezadostno razvite (Uradni list SFRJ. št. 33-433/71); 3. v razvoj surovinske industrije v naslednjih panogah oziroma skupinah dejavnosti po nomenklaturi za razporejanje gospodarskih ter drugih organizacij in državnih organov po dejavnostih: — 111-10 hidroelektrarne — 111-20- termoelektrarne r- 112-11 rudniki črnega premoga — 112-12 rudniki i-javega premoga — 112-13 rudniki in sušilnice lignita — 113-10 podjetja za proizvodnjo nafte in naravnega plina — 114-10 rudniki železa — 114-20 železarne — 115-11 rudniki bakra — 115-12 rudniki svinca in cinka — 115-13 rudniki boksita — 115-14 rudniki urana — 115-18 rudniki drugih barvastih kovin , —■ 116-11 rudniki azbesta — 116-12 rudniki magnezita in gline — 116-13 rudniki kremenčevega peska — 116-18 rudniki drugih nekovinskih rudnin — 116-21 rudniki soli in solarne — 116-22 morske solarne — 120-11 osnovni kemični izdelki — 120-12 umetna gnojila in zaščitna sredstva — 131-00 geološka in rudarska raziskovanja’ Za vlaganja v investicije po prejšnjem odstavku se štejejo vse naložbe iz lastnih sredstev poslovnega sklada davčnega zavezanca in anuitete (odplačilo glavnice), ki jih davčni zavezanec odplača v tekočem Pri ugotavljanju davčne osnove za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 se od celotnega dohodka odšteje amortizacija v dejansko obračunani višini davčnim zavezancem v naslednjih panogah, oziroma skupinah dejavnosti po nomenklaturi za razporejanje gospodarskih ter drugih organizacij in državnih organov po dejavnostih: 1. — 211-00 kmetijstvo i 2. — 511-00 železniška transportna podjetja i — 512-10 .podjetja za prevoz potnikov po morju — 514-10 podjetja za prevoz potnikov in blago z letali — 514-20 aerodromska podjetja — 516-10 podjetja za prevoz potnikov v mestih (sem spadajo tudi žičnice) — 517-10 luška podjetja in luška prekladalna pod- jetja . — 517-20 skupnosti luških podjetij — 519-10 podjetja za poštni, telegrafski in telefon- ski promet; 3. v panogah in skupinah iz tretje do dvaindvajsete alinee 3. točke 2. člena tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-22/72 Ljubljana, dne 24. junija 1975. Izvršni svet Skupščine ’ Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Zvone Dragan 1. r.' • 848. Na podlagi 21. člena ter v zvezi s 7;. členom zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 19. seji dne 5. junija 1975 sprejel SKLEP o ustanovitvi komiteja Izvršnega sveta Skupščine SK Slovenije za samostojno osebno delo s sredstvi v lastnini občanov 'l Ustanovi se komite izvršnega sveta za samostojno 'osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov (v nadaljnjem bešedilu: komite za 'osebno delo). Komite za osebno delo v okviru pristojnosti, izvršnega £veta. zagotavlja s svojim delovanjem spremljanje razvoja vseh področij, in institucionalnih oblik samostojnega osjebnega dela s sredstvi v lastnini občanov ter predhodno obravnavanje in usklajevanje na izvršni svet naslovljenih predlogi)v, pobud in mnpnj, ki se tičejo osebnega dela in so širšega družbenega pomena ter terjajo usklajevanje med republiškimi organi, z občinskimi organi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter z družbenopolitičnimi organizacijami. „ K predlogom, pobudam in stališčem, naslovljenim na izvršni svet. komite oblikuje svoja mnenja in jih posreduje' pristojnim upravnim organom oziroma izvršnemu svetu. Na podlagi spremljanja razvoja in ocen možnosti za razvoj osebnega dela daje komite izvršnemu svetu pobude za urejanje posameznih zadev v’zvezi z opi uvijanjem osebnega dela. Na zahtevo upravnih organov jim daje kornite mnenja in stališča o vprašanjih.z njihovega področja 'dela in daje pobude upravnim ter drugim organom ter organizacijam za ukrepe na področju . osebnega dela v skladu s politiko Skupščine SU Slovenije in izvršnega sveta. III . Delovno področje komiteja je: —■ .oblikovanje stališč d6 družbenoekonomskega položaja ter pravic in obveznosti delovnih ljudi, ki z osebnim delom in s sredstvi v lastnini občanov opravljajo določene dejavnosti/izhajajoč iz ustavne določbe, da imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice" in obveznosti kot jih imajo delavci v združenem delu; — obravnavanje in spodbujanje razvoja takšnih institucionalnih oblik osebnega dela s sredstvi v lastnini občanov, ki pomenijo njegovo zraščanje z združenim delom in uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov; — spremljanje,, proučevanje in usklajevanje sta-1 lišč do medsebojnih razmerij med delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo osebno delo in delavci, s katerimi združejejo svoje delo, kakor tudi do vprašanj materialne in socialne varnosti enih in drugih; — spremljanje ugotovitev republiških in občinskih upravnih organov glede družbene prakses ki nastaja z izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja osebnega dela, zlasti z vidika, da se osebno delo spodbuja in uveljavlja na tistih področjih družbenega dela, kjer ta ustreza načinu, materialni osnovi in možnostim osebnega dela, in ali je opravljanje dejavrtosti z osebnim delom v skladu z načelom pridobivanja dohodka po delu In z drugimi temelji socialistične družbene ureditve; — spremljanje in proučevanje skladnosti razvoja osebnega dela in njegovih posameznih področij s po- trebami družbenoekonomskega razvoja ter oblikovanje stališč k predlogom samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, s katerimi se usmerja razvoj osebnega dela; — obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na pogoje gospodarjenja na posameznih področjih osebnega dela v primerjavi s pogoji gospodarjenja v združenem delu in oblikovanje stališč za dogovarjanje med republikami in pokrajinama za zagotavljanje enotnega družbenoekonomskega položaja osebnega dela; — obravnavanje vprašanj, ki zadevajo urejanje lastninsko pravnih razmerij na poslovnih stavbah, poslovnih prostorih in zemljiščih, pogoje prometa z zemljišči in drugimi nepremičninami ter namembnost poslovnih prostorov in zemljišč za opravljanje osebnega dela. IV Komite za osebno delo ima predsednika in Člane, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Za člane komiteja se imenujejo delavci, ki pri svojem delu obravnavajo problematiko osebnega dela v: Republiškem sekretariatu za industrijo, , Republiškem sekretariatu za kmetijsvo, gozdarstvo in prehrano, Republiškem komiteju za kulturo. Republiškem sekretariatu za delo, Republiškem sekretariatu za finance, Republiškem sekretariatu za urpanizem, Republiškem komiteju za tržišče in cene, Republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo. Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, Zvezi sindikatov Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružni zvezi Slovenije. Za člane komiteja se imenujejo tudi posamezniki, ki samostojno opravljajo osebno delo; posamezniki, ki se ukvarjajo z družbeno problematiko osebnega dela in posamezni funkcionarji občinskih skupščin. Predsednik lahko vabi na sejo komiteja še delavce iz drugih upravnih organov, druge družbene dejavnike in predstavnike društev, poslovnih združenj in drugih spošnih asociacij. V Posamezna vprašanja s področja deia Komiteja se lahko po potrebi obravnavajo v posebnih delovnih skupinah, ki jih oblikuje.komite. . VI . za komite opravlja strokovno delo tajnik, ki ga imenuje izvršni svet na predlog generalnega -sekretarja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. ► VII Ta odlok začne veljati osmi dan po dnevu objave v Uradnem listu SRS. \ St. 020-15/63 Ljubljana, dne 5. junija 1975. Izvršni svet Skupščine . Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r. 849. Na podlagi 3. odstavka 2. člena odloka o častnih sodiščih za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence (Uradni list SRS, št. 13-595/75) izdaja republiški sekretar za ljudsko obrambo ODREDBO o ustanovitvi častnih sodišč prve stopnje za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence 1 Ustanove se častna sodišča prve stopnje za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence s sedežem v; — Celju , . — Kopru — Ljubljani in — Mariboru. 2 Časj,na sodišča prve stopnje za rezervne nižje oficirje, oficirje in vojaške uslužbence imajo naslednja območja: a) Častno sodišče prve stopnje s sedežem v Celju obsega območja občin: Brežice, Celje, Hrastnik, Kr ko, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, 'Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje in Žalec. b) Častno sodišče prve stopnje s sedežem v Kopru obsega območja občin: Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Tolmin. c) častno sodišče prve stopnje s sedežem v Ljubljani obsega območja občin:^Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana Bežigrad; Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica. Ribnica. Škofja Loka, Trebnje, Tržič in Vrhnika. d) Častno sodišče prve stopnje s sedežem v Mariboru obsega območja občin: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Ko-i'oškem, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. 3 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS St. 801/183 Ljubljana, dne 24, junija 1975. Republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara 1. r. 850. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) Izdaja republiški sekretar za urbanizem v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano NAVODILO za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim orostorskim planom oziroma urbanističnim programom občine I Razvrstitev kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim prostorskim planom oziroma z urbanističnim programom občine v območja po prvem odstavku 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu: zakon), se izvede na podlagi ugotovljenih kategorij kmetijskih zemljišč ob upoštevanju družbenoekonomskih potreb v občini in SR Sloveniji. Območja iz 10. člena zakona se-vrišejo v posebno topografsko karto v merilu, v katerem je izdelan občinski prostorski plan oziroma urbanistični program občine. II Kategorije kmetijskih zemljišč se ugotovijo na podlagi opredelitve možnosti rabe tal, in sicer: 1. najširša možnost kmetijske rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo vseh vrst kmetijske mehanizacije; 2. delno otežkočena možnost kmetijske rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnosti izbora gojenja kmetijskih rastlin; 3. otežkočena možnost kmetijske rabe tal zaradi prepletanja njivskih površin s travniškimi, večje vlage v depresijah in strmega zemljišča; , 4. otežkočena kmetijska raba tal za obdelovanje zaradi prevelike vlage — potrebne hidromelioracije; 5. nemožnost kmetijske rabe tal zaradi neprimer- nega nagiba, pri čerher je še možna uporaba mostnih kosilnic; > 6. nezmožnost kmetijske rabe tal, ker je zaradi nagiba nemogoča uporaba vseh vrst kmetijske mehanizacije; 7. nemožnost kmetijske rabe tal zaradi naravnih pogojev (npr. melišča, prodišča ipd.); 8. nemožnost kmetijske rabe tal zaradi urbanizacije prostora (npr. zazidalni prostor, ceste, gramoznice, kamnolomi ipd.). Po prejšnjem odstavku ugotovljene kategorije kmetijskih zemljišč se vrišejo v karto »rabe tal« (pe-doekološka karta) v merilu iz 1. točke tega navodila. Karta ima obrazložitev. III -V območje, na katerem so zemljišča trajno namenjena za kmetijsko upopabo in katerih namembnost se ne sme spreminjati (prva alinea prvega odstavka 10. člena zakona), se razvrstijo zemljišča od 1. do 4. kategorije iz prvega odstavka prejšnje točke, če: — je dana možnost ureditve večjih kmetijskih kompleksov, oziroma če so le-ti že urejeni; — so kmetijska zemljišča primerna za prostorske ureditvene operacije ali melioracije; * — v strukturi vseh površin na določenem zaokro- ženem .kompleksu prevladuje površina njiv. V območje, na katerem se lahko zemljišča uporabljajo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenem po zakonu (druga alinea prvega odstavka 10. člena zakona), se razvrstijo zemljišča od 1. do 4. kategorije iz prvega odstavka prejšnje točke, če ni pogojev iz prejšnega odstavka, ali če je na tem območju predvidena izgradnja objektov, ki bodo otežkp-čali ali onemogočali kmetijsko rabo tal. V območje, na katerem se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene, kot npr. kmečki turizem, vodni rezervati, naravovarstvena območja ipd. (tretja alinea prvega odstavka 10. člena zakona), se razvrstijo kmetijska zemljišča od 5. do 8. kategorije kmetijskih zemljišč iz prvega odstavka prejšnje točke. ' IV To navodilo žačne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 465-2/72-Č Ljubljana, dne 7. junija 1975. ' Republiški sekretar za urbanizem, Boris Mikoš, dipl. inž. 1. r. ' * »oglašam! Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI ‘ LJUBLJANA BEŽIGRAD 851. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji za leto 1974. in 1. alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. junija 1975 sprejela i ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu eto 1974 so znašali: I. Proračun: t din Dohodki 63,990.740,85 Izdatki 59.681.363,94 Presežek dohodkov nad izdatki 4,309.376,91 II. Rezervni sklad: Dohodki 3,314.335.05 Izdatki 550000.00 Presežek dohodkov nad izdatki 2,764.335,05 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki pd zaključnem računu proračuna v višini 4,309.376,91 din se odvede za solidarnost med občinami v SR Sloveniji. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 2,764.335,05 din se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975. ' 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 400-1/74t9 Ljubljana, dne 10. junija 1975. Predsednik Skupščine pbčine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 Oblika „ v, „ t i dohodka Dohodki , Doseženo St. glavnega Razpored dohodkov namena v din Porabljeno 1 Davek na dohodek in davek iz 27,904.169,40 01 Dejavnost organov, družbenopoli- osebnih dohodkov ličnih skupnosti 10,647.412,90 2 Promčtm davek, davek na premo- .03 Dejavnost družbenopolitičnih žen j e ‘in na dohodke od premo- organizacij in društev 2,663.473,40 ženja 35,393.316.65 04 Negospodarske investicije 14,938.646,79 3 Takse 580.072,05 08 Socialno skrbstvo 4,797.422,85 6 Dohodki organov in razni drugi 09 Zdravstveno varstvo ' 1,858.718.25 dohodki 113.182j75 10 Komunalna dejavnost 2,046.566.50 1 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,735.000,00 12 Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti — mesto Ljubljana 20,350.844,90 16 Intervencije v gospodarstvu 115.975,85 17 Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva 14.983,00 18 Krediti, vezana in izločena sredstva v' *■ — rezervni sklad 512.319,50 / - Presežek dohodkov nad izdatki 4,309.376,91 Skupaj 63,990.740,85 Skupaj 63,990.740,85 852. Na podlagi 1., 5. in 6. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7-80/ , 72), 3. in 8. člena zakona oprekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) in 5. alinee 154, člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, st. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 11. seji zbora združenega dela dne 10. junija 1975 in 12. seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. junija 1975 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na izveu-ureditvenem območju občine Ljubljana Bežigrad SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Za uporabo mestnega zemljišča se na izvenure-ditvenem območju občin? Ljubljana Bežigrad plačuje prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano zemljišče, ki leži v me'jah območja obseženega z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom in je komunalno opremljeno. Za komunalno opremljeno zemljišče v smislu prejšriega odstavka tega člene se šteje zemljišče, na katerem So zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje in na katerem je urejena preskrba s pitno vodo ter električno energijo. 3. člen Glede na lego zemljišča, prometno povezanost s Centrom, opremljenost s komunalnimi napravami, stopnjo racionalne uporabe zemljišča, rekreacijske možnosti, preskrbovalne centre in glede na centre družbene službe in javnih funkcij se mestno zemljišče na izven-ureditvenem območju občine Ljubljana Bežigrad uvršča v tzv. III. cono. 4. člen Prispevka za uporabo mestnega zemljišča ni mogoče predpisati za zemljišče na izvenureditvenem območju mesta: — ki se uporablja v vojaške namene ali na katerem so zaklonišča, prostori za pouk in bivanje partizanskih enot in enot civilne zaščite in prostori, v katerih se hranijo in Čuvajo vojaška oprema in druga sredstva oborožitve, katere določi občinska skupščina in jih zgradijo ali nabavijo delovne in druge organizacije, da bi izvršile zadeve in naloge v zvezi s pripravami, za narodno obrambo, določenimi v zakonu o na- rodni obrambi, če jih ne uporabljajo pretežno v po-sflovne, namene, na katerem šo stavbe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob vzajemnosti, — na katerem so stavbe, ki jth uporabljajo mednarodne in meddržavne organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, — na katerem so stavbe in prostori, ki jih uporab- ljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po za korih o nacionalizaciji ndjemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzeti iz nacionalizacije, * — ki se uporabljajo za socialne, zdravstvene, vzgojno-izobraževalne, kulturne, telesnokulturne in raziskovalne namene. — na katerem so kumunalni objekti Jn naprave, javne ceste in železniške tirne naprave in z njimi neposredno funkcionalno.povezane obratovalne naprave, — ki je določeno z urbanističnim dokumentom za perspektivni razvoj delovne organizacije (rezervat), če ga delovna organizacija ne uporablja pri izvrševanju svoje dejavnosti, .< — ki ga pooblaščena organizacija za urejanje in oddajanje mestnega zemljišča pripravlja in opremlja za oddajo, — ki je namenjeno po urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu za kmetijsko proizvodnjo, — ki je del eksploatacijskega območja za mineralne surovine. Oprostitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po prejšnefr* odstavku ne velja za mestno zemljišče, ki se oddaja v najem. ZAVEZANCI PRISPEVKA 5. člen Prispevek mora plačevati tisti, ki Ima na zemljišču ali stavbi pravico uporabe, oziroma, ki je lastnik zemljišča ali stavbe, oziroma dela stavbe na njem. Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zavezancu prispevek iz 1. odst. tega člena v povračilo ustrezni del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve z odločbo. Imetnik stanovanjske pravice, ki misli, da mu zavezanec ni pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva od občinskega upravnega organa za komunalne zadeve, naj izda odločbo o tem, kolikšen prispevek je dolžan plačati. 6. člen Prispevek od zazidalnega mestnega zemljišča sp določi od, kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Prispevek od nezazidanega mestnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po sprejetem zazidalnem načrtu,namenjeno za gradno. oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal'lokacijsko dovoljenje. V času gradnje plačujejo prispevek lastnik ali uporabnik zemljišča. Pri vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih se upošteva površina, ki je osnova za določanje stanarine oziroma najemnine. DOLOČITEV PRISPEVKA 7. člen Občinski upravni organ pristojen' za k.omuna'lne zadeve mora z odločbo določiti mesečni znesek prispevka. v obrazložitev odločbe pa navesti elemente, na podlagi katerih ga je.odmeril. 1 \ 8. člen Zavezanci plačevanja prispevka so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu osnove za odmero prispevka od stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov ter zemljišč. Rok za prijavo osnov za odmero prispevka je mesec dni po uveljavitvi tega odloka. Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun prispevka so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi. 9. člen Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko zavezance in imetnike stanovanjske pravice, ki prejemajo na podlagi ^odločbe pristojnega organa družbeno materialno pomoč, na njihovo vlogo oprosti plačevanja prispevka. Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, lahko tudi v drugih primerih oprosti zavezance ali imetnike stanovanjske pravice plačevanja prispevka, če ugotovi, da bi plačevanje prispevka ogrožalo preživljanje zavezanca in imetnika stanovanjske pravice in njihovih družin. Upravni organ izda tako odločbo, ko dobi mnenje krajevne skupnosti, na območju katere zavezanec živi. Plačila prispevka za uporabo mestnega zemljišča so oproščeni imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so v kletnih in podstrešnih prostorih, če pristojen organ ugotovi, da ta stanovanja niso primerna za bivanje. Če je imetnik stanovanjske pravice oproščen plačevanja prispevka po prejšnjem odstavku, je oproščen za ustrezne stanovanjske prostore tudi zavezanec. Zavezanec pa ne more biti oproščen plačila prispevka, če ni oproščen plačila tega prispevka imetnik stanovanjske pravice. Vsakokratna odločba o tem velja za tekoče koledarsko leto. 10. člen Višina prispevka znaša za kvadratni meter mesečno din: ■ v — za stanovanjske prostore, garaže za osebne avtomobile last posameznega občana in objekte družbenega standarda od tlorisne površine 0,175 din, — za poslovne prostore !in druge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti od tlorisne površine 0,525 din, — za nezazidano stavbno zemljišče 0,08 din. .1. člen Prispevek je namenski in se uporablja za financiranje obnove, rekonstrukcije in novogradnje objektov in naprav kolektivne komunalne potrošnje in sicer za: — mestne ulice in ceste, — trge, hodnike, kolesarske steze, pešpoti, dovozne poti, javne parkirne prostore, avtobusna postajališča in druge površine namenjene za promet. — zelene površine po zakonu o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37-313/73), — rekreacijske površine in otroška igrišča, — omrežje javne razvetljave, i— cestno kanalizacijo (za odvod meteornih voda). 12. člen Prispevek se sme uporabljati samo na prispevnem območju občine Ljubljana Bežigrad in sicer na podlagi letnih planov krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Programe, ki zajemajo sredstva krajevnih skupnosti in občine sprejemajo krajevne skupnosti in skupščina občine v okviru svojih pristojnosti. 13. člen Zbiranje sredstev prispevka se opravlja preko posebnega računa občine. O uporabi sredstev prispevka se izdela vsako leto zaključni račun s poročilom, ki ga sprejema občinska skupščina. KAZENSKE DOLOČBE . 14. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za pre-krfiek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, ki a) v določenem roku ne prijavi osnov za odmero prispevka (8. člen) b) prijavi nepravilne osnove za odmero prispevka (8. člen). Z denarno kaznijo 2000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 15. člen Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 8. člena tega odloka. KONČNE DOLOČBE 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje. * St. 320-15/75-7 Ljubljana, dne 10. junija 1975. % ■ Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. LOGATEC 853. Svet krajevne skupnosti Laze je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73), v skladu s statutom krajevne skupnosti Laze in izida referenduma z dne 22. junija 1975 na svoji seji dne 22. junija 1975 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Laze za sofinanciranje obnovitve nizkonapetostnega clektro omrežja v' naselju Laze in Ja-kovica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Laze, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 22. junija 1975 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje obnovitve nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo devetih mesecev od 1. julija 1975 do 31. marca 1976. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so vsi hišni posestniki v privatni lastnini jn pravne osebe v družbeni lastnini, ki ga plačujejo od dneva uvedbe 1. VII. 1975 v največ petih obrokih s pogojem, da znaša prvi obrok najmanj 1/4 celotnega prispevka, v naslednjih zneskih: 1. v naselju Jakovica: vse hiše in rimokatoliška cerkev: — za »enofazni« priključek 4.400 din — za »trifazni« priključek 6.000 din 2. v naselju Laze: hiše št, 1 do 28, Destilarna KZ, št. 28 do 60, nove hiše Urbas L., Simšič I. in Kapelica ter hiše št. 79, 82, 83 in 84: — za »enofazni« priključek 2.400 din — za »trifazni« priključek • 4.000 din hiše št 24. 25, 26, 27, 61, 61a, 62, 63, 64, 65. 77, 78, 80 in 81 in nove hiše Krmavnar J., Obreza F., Milavec Franc: — za »enofazni« priključek 4.400 din — za »trifazni« priključek * 6.000 din hiše št 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73 oziroma stanovanja v zasebni lasti teh hiš: — enotni prispevek 2.400 din za hiše št. 12, 18, 44, 74, 75 in 76 se prispevek ne plača. 4. člen Svet krajevne skupnosti Laze je pooblaščen, da v izrednih primerih (bolezni, večja nesreča ipd.) prizadetemu lastniku hiše odloži plačilo prispevka, vendar največ za dobo 1 (enega) leta. 5. člen * Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se bo sofinancirala obnovitev nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica. 6. člen Samoprispevek se zavezancem obračuna na podlagi seznama v navedenih naseljih in ga plačujejo zavezanci po položnici v enkratnem znesku ali v petih obrokih, od katerih mora biti prvi najmanj v višini 1/4 celotnega prispevka zavezanca. Obroki zapadejo v plačilo: 1. VIII. 1975, 1. X. 1975, 1. XII. 1975, 1. II. 1976 in 31. III. 1976. Od občanov, ki ne izpolnijo samoprispevka v določenih rokih, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Obvez-hosti prisilno izterja davčna uprava Skunščine občine Logatec. 7. »en Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se vodijo na računu krajevne skupnosti Laze. 8. čien Svet krajevne skupnosti Laze je dolžan o zbranem samoprispevku na krajevno običajen način seznaniti občane. O zbranih sredstvih samoprispevka in o uporabi teh, je svet krajevne skupnosti dolžan izdelati posebno poročilo po 31. III. 1976 in ga predložiti zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Laze. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975.- Laze, dne 22. junija 1975. Predsednik sveta krajevne skupnosti Laze Viktor Krmavnar 1. r. 854. Volilna komisija krajevne skupnosti Laze daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 3/73) POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obnovitev nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica Referendum je razpisal svet krajevne skupnosti Laze s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obnovitev nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica (Uradni list SRS, št. 16/75), ki je bil predpisan za obdobje od 1. VII. 1975 do 31. III. 1976. Referendum je bil 22. junija 1975. Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v.skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. < Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 259 volilnih upravičencev glasovalo 232 volivcev, da je glasovalo »za« 211 volivcev, »proti« 18 volivcev, neveljavne so bile 3 glasovnice, glasovanja pa se je vzdržalo 27 volivcev. Na podlagi zgoraj navedenega izida glasovanja volilna komisija ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Laze, dne 22. junija 1975. Volilna komisija krajevne skupnosti Laze Tajnik , Predsednik lurij Hrovatin 1. r. Anton Primožič 1. r. Član Zdravko Nagode 1. r. MARIBOR 855. Na podlagi 13. in 15. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) sklenejo delovni ljudje prek svojih organizacij združenega dela-, temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela), delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci pa prek svojih sindikalnih organizacij na območju občin Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica ' SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da bi delovni ljudje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju zaposlovanja jn da bi si zagotovili zavarovanje za primer brezposelnosti ter usklajevali delo na tem področju, ustanavljajo samoupravno skupnost za zaposlovanje Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost), ki deluje na območju občin Lenart v Slivenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na tetnelju ustave, zakona, tega sporazuma in statuta. 2. člen Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti. Skupnost uresničuje ira izvaja naloge s področja zaposlovanja po svojem programu, ki temelji na enotnem programu dela vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji in ki se sprejema vsako leto. 3. Člen z,a uresničevanje programiranih nalog skupnosti združujejo delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter na podlagi minulega dela v skupnosti v, te namene potrebna sredstva ter določajo način njihove uporabe. 4. člen Delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti prek svojih delegatov. 5. člen Delovni ljudje in njihove skupnosti določajo programe, upravljajo ter gospodarijo z združenimi sredstvi in izvajajo druge naloge, ki jih določa zakon in ta samoupravni sporazum. II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V SKUPNOSTI 6. člen Skupnost ustanavljajo delovni ljudje, da si v njej po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in splošnimi akti skupnosti. Skupnost zagotavlja strokovno pomoč tudi organizacijam združenega dela pri zaposlovanju. 7. člen Delovni ljudje v združenem delu si v skupnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč ,pri: — poklicnem usmerjanju zaradi pravočasne preusmeritve v njihovi strokovni oziroma poklicni izobrazbi ali dopolnilnem usposabljanju, ki ga zahteva razvoj organizacij združenega dela; — prekvalifikacijah in zaposlitvah v primerih modernizacije proizvodnega procesa, preusmeritve poslovanja ali drugih izboljšav v organizacijah združenega dela oziroma v drugih primerih, če njihovo delo v organizacijah združenega dela ni več-potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati; — razvijanju in uporabljanju strokovnih znanj in izkušenj ter iskanju ustreznejše zaposlitve. 8. člen Brezposelni delavci, ki so sposobni in voljni delati, a brez svoje krivde nimajo dela in ki se zaradi zaposlitve prijavijo skupnosti, imajo za primer brezposelnosti pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti pravico do: — zaposlitev po njihovih sposobnostih in nagnjenjih, — denarnega nadomestila, — denarne pomoči, — zdravstvenega varstva, — priprave za zaposlitev. Priprava za zaposlitev obsega zlasti povračila za prevozne in selitvene stroške, strokovno usposabljanje in gmotno pomoč v času tega usposabljanja za sebe in družinske člane, kritje stroškov za zdravniški, psihološki pregled, zavarovanje za nesrečo pri delu. povračilo za delovno obleko hrano, nastanitev in dnevni prevoz v kraj usposabljanja ter druge dajatve, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti. 9 člen Osebe, ki še niso bile zaposlene pa se prijavijo skupnosti zaradi zaposlitve, si pridobijo pravico do priprave na zaposlitev pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti. 10. člen Skupnost zagotavlja organizacijam združenega de- . la stalno strokovno pomoč s ciljem, da se povečajo delovne sposobnosti, izkoriščenost pridobljenega znanja, izboljšanje strokovne in poklicne sestave zaposlenih delavcev ter s tem povečanje produktivnosti dela, racionalnost organizacije dela in poslovni uspeh organizacij združenega dela. Skupnost izvaja te naloge predvsem: -— s kadrovskim programiranjem in pripravo kadrov; — z dopolnilnim izobraževanjem in usposabljanjem delavcev; — s poklicnim usmerjanjem zaradi ustrezne izbire poklica ali delovnega mesta pri razporejanju v organizacijah združenega dela; — z izdelavo in izbiro delovnih metod in postopkov pri programiranju in izvajanju kadrovske politike in oblikovaniu kadrovske funkcije. 11. člen Delovni ljudje in organizacije združenega dela s plačevanjem prispevkov iz osebnih dohodkov in iz dohodka TOZD združujejo v skupnosti sredstva, s katerimi si zagotavljajo možnosti za realizacije pravic iz 7. in 10. člena tega sporazuma. 12. člen Organizacije združenega dela morajo sodelovati s skupnostjo in ji prijavljati sprotne potrebe po delavcih, vsako prenehanje lastnosti delavca v združenem delu, letne potrebe po kadrih in druge ukrepe v zvezi z zaposlovanjem, da se skupnosti omogoča izvajanje in uresničevanje politike .zaposlovanja. Srednje, višje in visoke šole pa morajo skupnost sproti obveščati o diplomantih, ki se želijo po končanem šolanju zaposliti. Organizacije združenega dela imajo tudi druge naloge v zvezi z zaposlovanjem, ki jih določa zakon in splošni akti skupnosti. III. NALOGE SKUPNOSTI 13. člen Skupnost opravlja v okviru svoje dejavnosti naloge, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravic in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela združenih v skupnosti. 14. člen Skupnost opravlja naslednje naloge: a) na področju proučevanja potreb po kadrih: — proučuje in analizira demografska gibanja in ugotavlja razvoj skupnega, delovno sposobnega, aktivnega in vzdrževanega prebivalstva; — analizira razvoj in stopnjo angažiranosti delovno sposobnega in aktivnega kmečkega prebivalstva; — ugotavlja obseg in strukturo prebivalstva in rezerv ter presežkov zaposlenih delavcev z vidika možnosti bolj produktivne zaposlitve; — ugotavlja in analizira, izobrazbeno in poklicno sestavo zaposlenih in spremembe v teh strukturah s stališča njihove ustreznosti zahtevam delovnih mest, v procesu spreminjanja materialne baze in organizacijskih pogojev gospodarjenja; — spremlja nastanek in razvoj poklicev, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih; * — ugotavlja in spremlja potrebe po kadrih in priliv noyih delavcev z namenom, da se usklajujejo potrebe in možnosti za zaposlitev; — proučuje in analizira plane gospodarskega razvoja z vidika potreb in možnosti za zaposlovanje delovno sposobnega prebivalstva; — analizira posamezne sistemske rešitve in ukrepe ekonomske politike ustreznost davčne in kreditne politike, urbanističnih planov, stimuliranja gospodarjenja na podlagi osebnega dela in ugotavljanja njihovega vpliva na gibanje zaposlenosti v posameznih sektorjih, dejavnostih in vejah gospodarstva; — Ugotavlja tendence v rasti zaposlenosti pod pogoji uresničevanja s planom predvidenih gibanj in razlike med dejanskimi potrebami za zaposlovanje in možnostmi, ki jih dajejo planske orientacije in predpostavke; — analizira pojave in značilnosti znotraj procesa zaposlovanja (fluktuacija in mobilnost prebivalstva, migracijski tokovi, struktura in obseg brezposelnosti, delovne sposobnosti), ugotavlja intenziteto teh pojavov in njihovega vpliva na zaposlovanje ter obseg in strukturo zaposlenosti; — pripravlja in izdeluje elaborate, analize, informacije in druge dokumente o gibanju in strukturi zaposlovanja in zaposlenosti ter predlaga ugotovitve o stanju in ukrepe; b) na področju posredovanja dela iskalcem zaposlitve: — načrtuje ukrepe in postopke za doseganje tekočih in perspektivnih ciljev politike zaposlovanja; — proučuje pretekla gibanja na področju zaposlovanja in predlaga ukrepe za ustreznejše reševanje in usklajevanje tokov zaposlovanja; » — načrtuje naloge in predlaga ukrepe in postopke, ki na področju zaposlovanja terjajo usklajeno delo s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi skupnostmi ter proučuje njihovo umestnost in učinkovitost; — načrtuje in usklajuje enotne akcije skupnosti in drugih dejavnikov za tekoče usklajevanje priliva kadrov na področju dela in zaposlovanja; — proučuje in načrtuje ukrepe za usklajevanje zaposlovanja v tujini s potrebami po delavcih v organizacijah združenega dela; — predlaga normativne ureditve in uveljavlja postopke in delovne metode ter organizacijske ukrepe, ki zagotavljajo prednost potrebam po delavcih domačim delovnim organizacijam združenega dela; — organizirano zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo delo; — izdeluje ter uvaja postopke in metode dela, ki prispevajo k hitrejšemu zaposlovanju, s ciljem, da delovni ljudje lahko na družbeno organiziran način uresničujejo pravico do dela in da si organizacije združenega dela zagotavljajo potrebne delavce ter da se razrešujejo negativni vplivi na potek zaposlovanja; c) na področju poklicnega usmerjanja: — daje mladini strokovno pomoč pri izbiri šolanja in poklica, upoštevajoč sposobnosti in nagnjenja posameznikov in potrebe družbenoekonomskega razvoja; — ugotavlja tekoče in perspektivno pomanjkanje kadrov po poklicih in stopnjah strokovne usposobljenosti ter temu .ustrezno prilagaja dejavnost poklicnega usmerjanja; — proučuje usklajenost šolskih programov, vrste in kapacitete Šol in drugih oblik izobraževanja zaradi skladnosti dejavnosti poklicnega usmerjanja z možnostmi šolanja in potrebami po kadrih; — ugotavlja možnosti, zahteve in pogoje šolanja in poklicnega izobraževanja ter kriterije; vpisa in uspešnosti šolanja z vidika zahtev in metod dela pri poklicnem usmerjanju in prosvetljevanju; — ugotavlja in proučuje strukturo poklicnih interesov in odločitev pri mladini, ki zaključuje šolanje, — informira in svetuje mladini in odraslim nadaljnjo poklicno ali šolsko usmeritev v skladu ž načeli in metodami strokovnega dela na tem področju; — informira in svetuje odraslim pri izbiri dopolnilnega usposabljanja in iskanja ustrezne zaposlitve; — sodeluje s šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami pri sprejemanju učencev ter njihovem poklicnem usposabljanju glede na družbene potrebe po posameznih poklicih; — sodeluje z organizacijam} združenega dela pri uporabljanju strokovnih metod dela v kadrovskih službah, pri preusmeritvi delavcev v druge poklice oziroma njihovi poklicni ali strokovni preorientaciji; — razvija aktivne metode, tehnike in načine individualnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, prosvetljevanja in informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi ali telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe; — pripravlja in razvija metodologijo in pripomočke za poklicno svetovanje ter organizira njihovo aplikacijo; — organizira zbiranje podatkov o štipendijah in štipenditorjih, pomaga kandidatom pri dodeljevanju štipendij ter daje podatke šolam in organizacijam združenega dela o kandidatih za štipendije; — izdeluje študije in analize o problematiki poklicne vzgoje, informiranja in svetovanja ter daje predloge za napredek te dejavnosti in ustrezno povezovanje in koordinacijo vseh dejavnikov na področju poklicnega usmerjanja; d) na področju priprave delovnih ljudi za zaposlitev: — organizira usposabljanje pb delu oziroma pri-učevanje delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v organizacijah združenega dela glede na izkazane potrebe po delavcih; — pripravlja in organizira usposabljanje skupin delavcev brez strokovne izobrazbe, da se jim omogoči ustrezna zaposlitev; ’ — uravnava in sodeluje pri usposabljanju in specializaciji delavcev s strokovno izobrazbo, da se pokrijejo potrebe po delavcih in omogoči njihova ustreznejša zaposlitev; — sodeluje in napotuje Iskalce zaposlitve na poklicno izobraževanje za nove in deficitarne poklice; — organizira prekvalifikacijo delavcev, kadar gre za suficitarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje; — določa kriterije in daje materialna sredstva za šolanje, usposabljanje in druge izdatke strokovnega izobraževanja delavcev v okviru zakonskih določil, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; — sodeluje z organizacijami združenega dela pri programiranju izobraževanja in izbiri metod in učnih pripomočkov; — pripravja in prilagaja metode za proučevanje potreb po izobraževalnih dejavnostih, ki jih organizira skupnost (usposabljanje, prekvalifikacija, došolanje, rehabilitacija in drugo); — izdeluje kriterije in merila za finančno udeležbo skupnosti pri razvijanju in izvajanju izobraževalne dejavnosti; — izdeluje predloge za izobraževanje novih poklicev in profilov, ki nastajajo z razvojem tehnike in tehnologije ter'organizacije in delitve dela na podlagi spremljanja razvoja in analize poklicev; — izdeluje študije in analize o problematiki izo-ževalnega dela v obsegu, kot jo opravlja skupnost ter predlaga ukrppe za napredek tega dela; e) na področju zagotavljanja pravic delavcev za primer brezposelnosti: — izvaja opravila v zvezi z uveljavljanjem in zagotavljanjem pravic do denarnega nadomestila, denarne pomoči, zdravstvenega varstva in priprave za zaposlitev' osebam, ki so začasno brezposelne ali iščejo zaposlitev; — izvaja določila zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na gmotno in drugo pomoč začasno brezposelnim delavcem ih drugim osebam, ki iščejo zaposlitev ter sklepa ir* sprejema ukrepe za izboljšanje njihovega položaja v okviru zakonskih pooblastil; — proučuje položaj in življenjske pogoje iskalcev zaposlitve ter predlaga spremembe normativne ureditve ali sklepanje družbenih dogovorov; — predlaga izračun potrebnih sredstev za zagotavljanje ustreznega varstva in zaposlitve začasno brezposelnim delavcem in drugim iskalcem zaposlitve. Skupnost opravlja tudi druge naloge, za katere se z delovnimi ljudmi sporazume z vsakoletnimi programi ali z drugimi sporazumi. IV. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 15. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu. 4 Skupščina skupnosti ima 35 delegatskih mest. 16. člen Osnova za porazdelitev delegatskih mest skupščine skupnosti po posameznih območjih so delegacije, ki jih Izvolijo delovna ljudje na podlagi zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni lisi SRS. št. 34/74) in se,uporablja tudi za samoupravne skupnosti za zaposlovanje, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena. 17. člen Delegacije iz prejšnjega člena tega sporazuma izvolijo svoje delegate v skupščino skupnosti glede na število delegatskih mest. ki se določijo takole: — vsaka enota (območje občine) ima v skupščini 6 delegatskih mest; — eno delegatsko mesto ima v skupščini enota (območje občine), ki zaposluje od 10.000 do 25.000 delavcev; — dve delegatski mesti ima v skupščini enota, ki zaposluje od 25.000 do 55.000 delavcev; — tri delegatska mesta ima enota, ki na svojem območju zaposluje nad 55.000 delavcev; V skupno število delegatskih mest je všteto eno delegatsko mesto za brezposelne osebe, prijavljene pri skupnosti, katere zastopa Medobčinski svet zveze sindikatov. Delegate določa za posamezno sejo skupščine skupščina enote. 18. člen Način in postopek za izvolitev delegatov ter delegiranje teh delegatov v skupščino skupnosti oziroma; skupščino enote ureja statut skupnosti 19, člen t Mandat delegatov skupščine traja 4 leta. Delegat skupščine ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma. Skupščina skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika. * 20. člen Skupščina opravlja zlasti tele zadeve: — obravnava in sodeluje s pristojnimi organi pri določanju politike zaposlovanja in zaposlenostjo ter daje priporočila in predloge za njihovo reševanje; ' — sodeluje in odloča pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o vprašanjih s področja zaposlovanja, kakor tudi o drugih vprašanjih, če je skupnost partner tega dogovarjanja in sporazumevanja; — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti; — sprejema program dela skupnosti; — s sklepom ugotovi in razglaša stopnjo prispevka za zaposlovanje za katero se izrečejo delovni ljudje v skladu s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o financiranju splošne in skupne porabe; — sprejema finančni plan, in zaključni račun skupnosti; — sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnostjo in drugimi strokovnimi službami skupnosti; — voli Izvršilne organe skupnosti; — imenuje svoje stalne in začasne komisije; — sklepa o združevanju v zvezo skupnosti za zaposlovanje; — opravlja druge zadeve po zakonu, tem sporazumu in statutu skupnosti. 21. č\en 1 Skupščina odloča na zasedanju, ki je veljavno, če jc navzočih več kot polovica delegatov skupščine. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov, razen čc s tem sporazumom ni predpisan drugačen kvorum. 22. člen Člane skupnosti zastopa v skupščini delegat, ki se izkaže s pooblastili skupščine enote. Podrobnejša določila o delu skupščine se urejajo v statutu. 23. člen Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor. Izvršilni odbor je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini skupnosti. Izvršilni odbor mora poročati skupščini o svojem delu med dvema zasedanjema skupščine. Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in 7 članov, ki jih izvoli skupščina praviloma izmed delegatov skupščine. 24. člen Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge: — odloča o pravnih razmerjih glede uresničevanja pravic in sprejemanja obveznosti za skupnost na podlagi posebnega ali splošnega pooblastila skupščine; — uresničuje sklepe skupščine; — odloča o posameznih primerih, ki so splošnega pomena za skupnost; — oblikuje predloge stališč o zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča skupščina; — skrbi za izvrševanje programa in finančnega načrta skupnosti; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih skupnosti. 25. člen . Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina skupnosti. Mandat predsednika traja 4 leta. Po preteku mandata je lahko oseba ponovno izvoljena za predsednika. Delokrog, pooblastila, odgovornost, način imenovanja predsednika skupščine in druga določila v tej zvezi se urejajo v statutu skupnosti. 26. člen Za proučitev posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti lahko skupščina ustanovi posebne stalne ali občasne komisije. Sestav, mandat, delokrog in druga določila o komisijah ureja statut skupnosti. V. ENOTE SKUPNOSTI 27. člen Za neposredno in popolno uresničevanje določenih samoupravnih pravic in interesov na področju zaposlovanja se delavci, delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela, ki so člani skupnosti, organizirajo v tej skupnosti v enote. 28. člen Jnote skupnosti se organizirajo za območje vsake občine v skupnosti. , Organ upravljanja enote je skupščina, ki ima od 20 do 40 delegatskih mest. 29. člen Skupščina enote obravnava oziroma rešuje naloge in zadeve, ki neposredno zadevajo območne interese, za katere je enota ustanovljena, zlasti pa: . — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov za potrebe organizacij zduženega dela; — načrtno strokovno usposabljanje delavcev glede na nove zahteve delovnih mest, ki jih terja tehnološki razvoj organizacij združenega dela in njihovih dejavnosti; — intenzivno in takšno kvalitativno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in delovne izkušnje; — zaposlovanje težje zaposljivih in invalidnih oseb; — zaposlovanje delavcev v tujino v primerih večje^ brezposelnosti ter njihovo vračanje v domovino; — usklajevanje dela poklicnega usmerjanja mladine in odraslih v organizacijah združenega dela in sklepanje pogodb z njimi za obsežnejše obravnave; — dogovarjanje in sporazumevanje z organizacijami združenega dela pri njihovih problemih v zvezi z modernizacijo proizvodnega procesa, preusmeritvijo poslovanja ali drugih izboljšav; — sodelovanje pri družbenem sporazumevanju za programiranje in financiranje dejavnosti skupnosti; — imenuje delegacijo za skupščino skupnosti socialnega varstva zaradi delovanja, v tej skupnosti; — voli predsednika in namestnika skupščine enote. 30. člen Enota sodeluje in vzpostavlja odnose zlasti z organizacijami združenega dela, skupščino občine, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi na območju, na katerem deluje, Enota obravnava in predlaga ukrepe tem organom glede vzrokov brezposelnosti, mobilnosti in migracijskih tokov delovnih ljudi, gospodarsko strukturnih sprememb, ustvarjanja pogojev za vračanje zdomcev v domovino in drugo. 31. člen Skupščina enote ima predsednika in namestnika predsednika. Strokovna in tehnična opravila za izvajanje nalog enote opravlja delovna skupnost skupnosti. 32. člen Skupščina enote lahko predlaga, skupščini skupnosti izvršitev določenih ukrepov, ki se nanašajo na probleme zaposlovanja na območju enote. Če se med skupščino enote in skupščino skupnosti ne doseže soglasje, se prične z usklajevalnim postopkom. Usklajevalni postopek se predpiše v statutu. • 33. člen V statutu se določi način delegiranja delegatov v skupščino, sestav, mandatna doba pristojnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo upravlianie in poslovanje onote. 34. člen Podrobnejša določila o razmerju enote do skupnor sti ter vsa druga vprašanja, ki zadevajo upravljanje in poslovanje enote, so urejena v statutu skupnosti in poslovniku o delu enote. VI. ZDRUŽEVANJE V ZVEZO SKUPNOSTI ■ 35 člen Zaradi zagotavljanja enotnega področja dela. realizacije politike zaposlovanja, ki je skupnega interesa za vse delovne ljudi se skupnost združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanje za SR Slovenijo, kateri se poverja opravljanje splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih in smotrnih na enotno izvrševanje nalog na območju republike, za medrepubliško sodelovanje, za zaposlovanje delavcev v tujini, njihovo varstvo v tujini in vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posameznih gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti, za študijske in raziskovalne naloge posebno na področju spremljanja in proučevanja potreb po kadrih, za analitično, informativno-publicistično in ostalo poverjeno dejavnost. 36. člen Skupnost se združuje v zvezo skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti za zaposlovanje, ki ga sklenejo samoupravne skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji. S tem sporazumom se tudi dogovori o skupnem programiranju, o združevanju sredstev potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in o združevanju sredstev, potrebnih zvezi za opravljanje poverjenih nalog. V okviru skupnega programiranja in izvajanja enotnega programa dela zveza skupnosti yz analitično raziskovalnim delom ustvarja izvirne strokovne rešitve, jih določa in izboljšuje ter s tem dosega, da se za izvajanje programiranih nalog na področju vseh Skupnosti uporabljajo enotne strokovne metode, sistemi in 'postopki dela. VII. DELOVNA SKUPNOST SKUPNOSTI 37. člen Skupščina skupnosti ustanovi za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil, v zvezi izvajanja svoje dejavnosti in opravljanja nalog, delovno skupnost. Delovna skupnost opravlja naloge za skupnost in na območju skupnosti, kot enotna strokovna služba. 38. člen Delovno skupnost predstavlja in vodi sekretar skupnosti. Sekretarja imenuje skupščina skupnosti na podlagi javnega razpisa in po postopku, ki ga določa statut skupnosti. 39. člen V staitutu skupnosti in medsebojnem sporazumu z delovno skupnostjo se podrobneje urejajo naloge, pravice in odgovornosti, samoupravni kolektivni in individualni organi, upravljanje, poslovanje, samoupravne kontrole ter druga razmerja dekSvne skupnosti. * VIII. OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI O DELU SKUPNOSTI I 40. Člen Delo organov'skupnosti je javno. Skupnost obvešča svoje člane o svojem delu. stanju in problemih praviloma prek njihovih delegatov v skupščini. Vsak član skupnosti ima pravico biti seznanjen prek svojega delegata z vsemi temeljnimi problemi, stanjem in delom skupnosti. - Delegati skupnosti so dolžni poročati o svojem delu in delu v skupščini volilnemu telesu, ki jih je izvolilo. Najmanj enkrat letno morajo podati pismeno poročilo delegaciji, ki jih je izvolila. 41. člen Zaradi posebnega družbenega pomena, ki ga ima družbena dejavnost zaposlovanja, je skupnost dolžna obveščati vse ustanovitelje skupnosti, skupščine občin in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev skupnosti. Skupnost prek sredstev javnega informiranja ali na drug način obvešča delovne ljudi o svojem delu. IX. SAMOUPRAVNI DELAVSKI NADZOR V SKUPNOSTI ' 42. člen Za uresničevanje in varstvo svojih samouptavnih pravic v skupnosti imajo delavci in delovni ljudje pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravni delavski nadzor. 43. člen Samoupravni nadzor v skupnosti opravlja komisija-za nadzor (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisija ima predsednika, namestnika predsednika in 3 člane. Komisijo volijo skupščine enot za 4 leta, in sicer s področja vsake enote po 1 delegata. 44. člen Komisija nadzira izvajanje tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, zakonov in predpisov, ki se nanašajo na skupnost ter skladnost teh aktov in odločitev s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, izvajanje programa dela; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena in združena sredstva, kot tudi razpolaganje z njimi, izvrševanje sklepov organov upravljanja in drugih organov skupnosti, poslovanje delovne skupnosti, obveščanje delovnih ljudi o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v skupnosti ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi v skupnosti. 45. člen Natančnejše določbe o volitvah, odpoklicu, pravicah, dolžnostih in odgovornostih članov komisije se urejajo v statutu. X.' RAZMERJA SKUPNOSTI 46. člen Skupnost sodeluje in soodloča z družbenopolitičnimi skupnostmi pri sprejemanju politike zaposlovanja kadrovske politike, ustvarjanja pogojev za uresničevanje pravice do dela, zaposlovanja delavcev, materialnih pravic brezposelnih delavcev in drugih dejav- nikov v zvezi zaposlovanja ter se v največji možni meri zavzema za koristi delovnih ljudi. 47. člen Skupnost se zaradi usklajenega in koordiniranega delovanja povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. 48. člen i Kadar skupščina skupnosti obravnava pojave in probleme zaposlenosti, ki zadevajo delavce in občane z območja določenih krajevnih skupnosti, obvesti o tem zainteresirane krajevne skupnosti, da se lahko po svojih delegatih udeležijo seje s pravico razpravljanja. XI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI 49. člen Delovni ljudje, ki v skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, združujejo v skupnosti potrebna sredstva za izvajanje njenih programiranih nalog. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, plačujejo za financiranje skupnosti prispevek, v skladu s posebnimi predpisi. Višino prispevka določijo s samoupravnimi sporazumi. Da bi zagotovila potrebna sredstva za financiranje temeljnih nalog skupnosti, lahko skupščina skupnosti potem, ko so se o tem izjavili člani skupnosti, določi stopnjo prispevka, ki ga plačujejo zavezanci iz prejšnjega odstavka. Sredstva za dejavnost zveze skupnosti za zaposlovanje združujejo skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom v skladu . s skupno sprejetim programom ter načelom vzajemnosti in solidarnosti. 50. člen Organizacije združenega dela združujejo sredstva iz svojega dohodka za zagotovitev sredstev, potrebnih za zaposlovanje, za prekvalifikacijo, za pripravo delavcev za zaposlitev in za uresničevanje drugih pravic delavcev v primerih iz prvega odstavka 10 člena zakona o zaposlovanju na podlagi samoupravnih sporazumov, sklenjenih v te namene ali na podlagi zakona iz drueesa odstavka 10. člena navedenega zakona. 51. člen v • > Skupščina skupnosti sprejema statut skupnosti z 2/3 večino glasov vseh delegatov skupščine. Statut se pred sprejemom daje v razpravo vsem članom skupnosti. S statutom se tudi odreja, katere ostale akte se daje v javno razpravo članom skupnosti pred njihovim sprejemom. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 52. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev v nad 50°/« organizacijah združenega dela, v katerih je več kot 50 "/n delavcev z območja, za katero se ustanavlja skupnost. . . , Sporazum velja od dneva, ko ga podpiše zadostno štfevilo delegatov ustanoviteljev iz i. odstavka tega člena. Šteje se, da je skupnost ustanovljena, ko je sklenjen ta sporazum. 53. člen Ž dnem, ko se konstituira skupščina skupnosti, le-ta s sklepom ustanovi delovno skupnost po 34. členu tega sporazuma, ki prevzame posle od dosedanjega Komunalnega zavoda za zaposlovanje Maribor. Skupnost prične z rednim delom z dnem vpisa v sodni register. 54. člen Z ustanovitvijo skupnosti po tem siju razumu preneha z deiom obstoječa Komunalna skupnost za zaposlovanje Maribor. 65. člen Skupščina obstoječe Komunalne skupnosti za zaposlovanje sprejme poslovnik o volitvah delegacij in delegatov za ndvo skupščino skupnosti v skladu s tem sporazumom ter izvede postopek volitev. Predsednik skupščine obstoječe skupnosti skliče novo skupščino skupnosti na prvo sejo ter predseduje seji do verifikacije mandatov delegatov v skupščini. 56. člen Določila zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki se nanašajo na pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti (33. do 35. člen) se z uveljavitvijo teh določil (1. I. 1975) uporabljajo tudi za brezposelne osebe, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, ki po dosedanjih predpisih niso izpolnjevale pogojev za pridobitev teh pravic. ' ■ v . \ - 57. člen Ta sporazum se lahko spremeni, oziroma dopolni po postopku, kakršen velja za njegovo sklenitev, oziroma sprejetje. 58. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 010/4-7 • Maribor, dne 18. novembra 1974. 856. Na podlagi 19. člena zakona o 'zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74) ter 20. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Maribor je skupščina skupnosti na svoji seji dne 10. marca 1975 sprejela STATUT Skupnosti za zaposlovanje Maribor r. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V samoupravno skupnost za zaposlovanje Mari-,bor (v nadaljnjem besedilu: skupnost) se združujejo delovpi ljudje po temeljnih in drugih organizacijah / združenega dpla, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci po svojih sindikalnih organizacijah na območju občin Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. 2. člen I Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri se delovni ljudje združujejo in povezujejo ter zagotavljajo sredstva za uresničevanje svojih interesov, pravic in dolžnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. V skupnost združujejo svoja sredstva tudi organizacije združenega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti, da si z njimi zagotavljajo zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pridobljenih pravic delavcev za primere, če njihovo delo v organizaciji združenega dela ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati. 3. člen Sedež skupnosti je v Mariboru, Gregorčičeva ulica, številka 37. 4. člen Delo skupnosti je javno. Skupnost obvešča delovne ljudi 6 svojem delu, stanju in problemih po. njihovih delegatih v skupščini in njenih organih, sredstvih javnega informiranja ali na drug primeren način. 5. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom na robu kroga: Samoupravna skupnost za zaposlovanje; sedež skupnosti je napisan v sredini. Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z istim besedilom kot je na pečatu. O vrstah in 'številu pečatov 'in štampiljk, načinu uporabe, hranjenju, evidenci, uničevanju in slično se lahko predpiše s posebnim poslovnikom. 6. člen Dejavnost skupnosti se opravlja na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma o njeni ustanovitvi, tega statuta in drugih splošnih aktov skupnosti. Naloge skupnosti se uresničujejo in izvajajo na podlagi vsakoletnega' programa dela. Program dela je lahko enoten za vse skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, če se te tako sporazumejo. 7. člen Pri izvajanju svoje dejavnosti je skupnost dolžna zlasti: — zagotoviti v skupnost vključenim delavcem učinkovito varstvo njihovih pravic in pjihovega uveljavljanja; — zagotoviti temeljnim in drugim organizacijam združenega dela', samoupravnim' organizacijam in delovnim skupnostim vse oblike strokovne pomoči, ki so po zakonu predmet dejavnosti skupnosti; — izvajati zavarovanje za primer brezposelnosti tako, da lahko dčlavci na najenostavnejši način uveljavljajo svoie nravice: — sodelovati z družbenopolitičnimi skupnostmi in druHimi oreanizac;’ami na svoiem območju pri ob-h^ovanju in izvaianiu politike zaposlovanja, kadrovske politike in pri uresničevanju nalog skupnosti; — skrbeti za smotrno poslovanje ter gospodarno upravljanje s sredstvi, ki jih delovni ljudje ter temeljne in druge organizacije združenega dela združujejo v skupnost. v 8. člen Skupnost se združuje v zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. II. NALOGE SKUPNOSTI < 9. člen Skupnost opravlja zlasti naslednje naloge: — načrtuje ukrepe za doseganje tekočih in perspektivnih ciljev politike zaposlovanja; — spremlja in proučuje potrebe po kadrih; — posreduje delo iskalcem zaposlitve ter jim strokovno pomaga, da se zaposlijo po svojih sposobnostih in nagnjenjih; — organizirano zbira, objavlja in posreduje inr formacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in predvsem, da pomaga organizacijam združenega dela, da dobijo svojim potrebam ustrezne delavce; — zagotavlja načrtno strokovno pomoč: mladini pri izbiri šolanja in poklica, upoštevajoč naravne sposobnosti in nagnjenja posameznikov ter zahteve druž-beno-ekonomskega razvoja; odraslim pri izbiri dopolnilnega usposabljanja; izobraževalnim zavodom pri sprejemanju učencev v šole itd; — priprava delovnih ljudi na zaposlitev, ki obsega pridobivanje, izpopolnjevanje alf spremembo znanja in sposobnosti, potrebnih za zaposlitev v določenem poklicu ali za določeno delo; — izvaja opravila v zvezi z uveljavljanjem in za- • gotavljanjem pravic do denarnega nadomestila, denarne pomoči, zdravstvenega varstva in priprave za zaposlitev osebam, ki so začasno brezposelne ali iščejo zaposlitev. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI 10. člen Delovni ljudje združeni v skupnosti urejajo medsebojne odnose v skupnosti na samoupravnih osnovah, na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter določajo takšno organizacijo skupnosti, ki jim zagotavlja neposredno odločanje oziroma odločanje preko izvoljenih delegatov pri določanju pravic in obveznosti, ki so jih prevzeli v skupnosti. 11. člen Zaradi zagotovitve učinkovitega uveljavljanja pravic in smotrne uporabe v okviru skupnosti združenih sredstev delovni ljudje vključeni v skupnost zlasti: — izbirajo delegate izmed sebe v organe skupnosti; — obravnavajo v okviru delegacij probleme in pojave s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti; — sodelujejo v razpravah, postavljajo vprašanja in dajejo predloge svojim delegacijam in tudi organom skupnosti. Organi skupnosti so dolžni obravnavati vprašanja in predloge delovnih ljudi oziroma delegatov ter s svojimi stališči seznanjati tiste, ki so zastavili vprašanja. 12. člen Organi upravljanja skupnosti so: 1. skupščina skupnosti za zaposlovanje; 2. izvršilni odbor skupnosti; 3. komisija za samoupravni delavski nadzor; ’ 4. komisija za kadrovske zadeve. Za izvajanje nalog skupnosti lahko skupščina skupnosti izvoli stalne in začasne komisije. 1. Skupščina skupnosti 13. člen Delegatska mesta v skupščini skupnosti so porazdeljena na posamezne skupščine enot/ skupnosti tako, da ima: a) skupščina enote Lenart v Slovenskih goricah 6 delegatskih mest; b) skupščina enote Maribor 9 delegatskih mest; c) skupščina enote Ormož 6 delegatskih mest; č) skupščina enote Ptuj 7 delegatskih mest; d) skupščina enote Slovenska Bistrica 6 delegatskih mest;- Medobčinski svet zveze sindikatov ima v skupščini skupnosti eno delegatsko mesto. 14. člen Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvoli na prvem zasedanju. ‘ Predsednik in namestnik predsednika skupščine sta stalna člana delegacije/v katero sta bila izvoljena. 15. člen Skupščina opravlja svdje delo po določbah poslovnika. , Skupščina sklepa na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat letno. Prvo sejo novoizbrane skupščine skliče predsed-. nik /skupščine predhodnega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. 16. člen Predsednik je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na predlog: — 1/4 delegatov skupščine — izvršilnega odbora skupščine — skupščine enot skupnosti — skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje. Ce predsednik v 8 dneh po prejemu predloga ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj. 17. člen Pismeno'vabilo skupno z gradivom za sejo skupščine morajo delegati prejeti najmanj 15 dni pred sejo. O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in seje iz opravičljivega razloga ni bilo mogoče sklicati v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko predsednik skliče sejo s skrajšanim rokom vročila dnevnega reda in dostave gradiva, vendar ne krajšega od osmih dni. 18. člen • Zasedanje skupščine je veljavno, če je navzočih več kot polovica delegatov. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina navzočih delegatov, razen če s tem statutom ni predpisana drugačna večina. 19. člen O seji skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar. Zapisnikarja določi predsednik skupščine. V petnajstih dneh po zasedanju skupščine morajo biti delegatom vročeni v pismeni obliki vsi sklepi, ki jih je sprejela skupščina. 20. člen ■ rravice in dolžnosti delegata skupščine so zlasti: — da odloča o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepa skupščina; — da predlaga skupščini stališča in sklepe; — da predlaga skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in njenih organov; — da predlaga skupščini vprašanja iz delovnega področja skupnosti; — da predlaga /kandidate za predsednika * skupščine' in njegovega namestnika, za predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora ter člane komisij skupščine; — da redno spremlja delo organov skupnosti in aktivno sodeluje na sejah skupščine in njenih organov; — da si pred sejami skupščine zagotovi mnenja in stališča delegacij oziromđ organizacij, ki so ga delegirale, o vprašanjih, ki so na dnevnem redu; — da poroča delegacijam oziroma organizacijam, ki so ga delegirale, o svojem delu v skupščini in spre. jetih sklepih skupščine. 21. člen Delegati imajo na zasedanjih skupščine pravico postavljati ustmena ali pismena vprašanja iz katerega koli področja dejavnosti skupnosti. Organi skupnosti so dolžni na ta Vprašanja odgovoriti oziroma priskrbeti odgovor neposredno za tem, najpozneje pa na prvem -naslednjem zasedanju skupščine, razen če ta ne odloči drugače. Ce posamezen član skupnosti, njegov delegat, organizacija ali skupnost ni prejela odgovora na postavljeno vprašanje, ali če ni zadovoljna z odgovorom, lahko zahteva, da se to vprašanje obravnava kot posebna točka dnevnega reda na prvem naslednjem zasedanju skupščine. 22. člen Delegat je za svoje delo v' skupščini odgovorep organizaciji oziroma organizacijam, ki šo ga delegirate v skupščino. Skupščina. skupnosti pismeno obvesti skupščino enote in delegacijo na primere, ko izbrani delegati ne prihajajo na seje ali se ne udeležujejo dela skupščine in njenih organov. 23. člen Pristojnosti skupščine skupnosti so določene v 20. členu samoupravnega sporažuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Skupščina skupnosti si je dolžna pred dokončno odločitvijo priskrbeti mnenje vseh enot skupnosti v naslednjih zadevah: — pri spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti; — pri sprejemanju, spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti; — pri sprejemanju finančnega načrta skupnosti; — pri sprejemanju programa dela skupnosti. Na sejo skupščine, kjer se razpravlja in sklepa o zadevah iz drugega odstavka tega člena, se obvezno vabijo predsedniki skupščin enot, kolikor niso delegati skupščine. 24. člen Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi predsednika skupščine enote, da sodeluje pri delu skupščine tudi v drugih primerih, če gre za vprašanja, ki se neposredno nanašajo na enoto skupnosti, 25. člen Pri delu skupščine' lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter posamezni strokovni sodelavci, ki v skupnosti odgovarjajo za delo posameznih področij. Na sejo skupščine jih\vabi predsednik skupščine, če oceni, da je to v interesu dela skupščine. , 2. Predsednik skupščine 26. člen Predsednik skupščine predstavlja in zastopa skupnost. Kandidata za predsednika poda komisija za kadrovske zadeve skupščine skupnosti po predhodnem postopku evidentiranja kandidatov. Pravico predlagati kandidate za predsednika skupščine ima tudi vsak delegat skupščine. V odsotnosti predsednika opravlja predsednikove naloge njegov namestnik. 27. člen Vojitve za predsednika in njegovega namesto,n.a se izvedejo z javnim ali tajnim glasovanjem, o čemer odloča skupščina. Ce skupščina odloči, da se izvedejo volitve predsednika s tajnim glasovanjem, .se glasuje z glasovnicami. Volitve izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje skupščina. Predsednika komisije imenuje skupščina. Volilna komisija razdeli glasovnice med prisotne delegate skupščine. Na glasovnici morajo biti napisani vsi predlagani kandidati po abecednem redu. Delegati volijo tako, da obkrožijo na glasovnici številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasujejo. . Glasovnice, na katerih ni obkrožena nobena številka, in glasovnice, ki imajo obkrožene dve ali več številk, so neveljavne. Delegati oddajo izpolnjene glasovnice v posebno skrinjico. Po končanem glasovanju prešteje volilna komisija glasove in njen predsednik takoj objavi izid glasovanja.. Ce imata dva ali več kandidatov enako število glasov, se glasovanje ponovi. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovalo vsaj 2/3 delegatov skupščine. Namestnika predsednika se voli po enakem postopku kot predsednika. če skupščina odloči, da se izvedejo volitve z javnim glasovanjem, je za predsednika in namestnika predsednika izvoljen kandidat, ki je dobil 2/3 glasov prisotnih delegatov skupščine. Zapisnikar vnese izid volitev v zapisnik in glasovnice shrani kot dokumentacijo k zapisniku. 28. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje skupščine; — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume ter druge splošne akte in sklepe, ki jih sprejema skupščina; — usklajuje delo skupščine in njenih komisij; — skrbi za izvajanje sklepov skupščine skupnosti; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini. 29. člen Predsednik skupščine ali njegov namestnik jelah, ko razrešen iz naslednjih razlogov: — če s svojim delom težje krši predpise, ki se nanašajo na delo skupnosti in njenih organov, statut ali druge splošne akte skupnosti; — če s svojim nepravilnim delom povzroči skupnosti ali družbeni skupnosti Večjo materialno škodo ali če bi zaradi takega njegovega ravnanja lahko nastala večja škoda; — če zaradi njegovega izvrševanja funkcije skupnost ni mogla izvršiti svojih glavnih nalog ali je bilo njihovo izvrševanje znatno otežkočeno; — če kaže malomaren odnos do svoje funkcije ali če izgubi zaupanje delegatov, ki so ga izvolili. Predsednik skupščine je lahko razrešen tudi, če za to sam zaprosi. 30. člen Postopek za razrešitev se začne na zahtevo najmanj polovice delegatov skupščine. V tem primeru je treba predlagati sklicanje skupščine, da se ugotovi, ali obstoje pogoji za razrešitev, pri čemer je treba prizadetemu omogočiti, da obrazloži razloge svojega ravnanja. Pred sklepanjem skupščine o razrešitvi mora svoj predlog z obrazložitvijo obvezno podati komisija za kadrovske zadeve skupščine skupnosti. Če skupščina ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev, se ta ugotovitev vnese v zapisnik in se takoj preide k glasovanju o odpoklicu. 31. člen 0 razrešitvi predsednika ali njegovega namestnika se glasuje javno ali tajno, o čemer odloča skupščina. V primeru tajnega glasovanja se glasuje z glasovnicami v smislu določil postopka za izvolitev predsednika. Predsednik ali njegov namestnik sta razrešena, če je za razrešitev glasovala dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine. 3. Izvršilni odbor skupščine 32. člen Izvršilni odbor je kolektivni izvršilni organ skupščine skupnosti in šteje 9 članov. V izvršilnem odboru morajo biti zastopani delegati iz vsake skupščine enote skupnosti. Izvršilni odbor se voli na prvi seji novokonstitu-irane skupščine za dobo 4 let. Mandat delegatov izvoljenih za člane izvršilnega odbora je stalen. Kandidate za člane izvršilnega odbora poda komisija za kadrovske zadeve po predhodnem postopku evidentiranja kandidatov. Na listi kandidatov, ki jo predloži komisija za kadrovske zadeve je toliko kandidatov, kolikor članov se voli v izvršilni odbor. Vsak delegat skupščine ima pravico predlagati dopolnitev kandidatne liste. 33. člen Ce kandidatna lista, ki jo predloži komisija za kadrovske zadeve ni dopolnjena, se glasuje o listi kot celoti z javnim glasovanjem. Lista kandidatov za člane izvršilnega odbora je sprejeta, če je zanjo glasovalo 2/3 delegatov skupščine. 34. člen Ce je lista kandidatov za člane izvršilnega odbora dopolnjena po 4. odstavku 32. člena tega statuta, se izvedejo volitve s tajnim glasovanjem. Volitve izvede tričlanska komisija, ki jo imenuje skupščina. Predsednika komisije imenuje skupščina. Voli se z glasovnicami. Na vsako glasovnico se napiše irtiena vseh kandidatov za izvršilni odbor. Za člane izvršilnega odbora so izvoljeni kandidati, ki 'so dobili največ glasov. Glede glasovanja in izida glasovanja se smiselno uporabljajo določbe kot za postopek volitev predsednika skupščine. 35. člen Izvršilni odbor si na prvi seji z javnim glasovanjem izvoli predsednika in namestnika predsednika izmed izvoljenih članov. 36. člen Izvršilni odbor dela na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov. 1 Seje izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik, v času njegove odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi. Za obravnavo gradiva, o katerem dokončno odloča izvršilni odbor mora biti navzočih najmanj dve tretjini vseh članov izvršilnega odbora. 37. člen Izvršilni odbor skupščine opravlja, razen zadev iz 24. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje, še naslednje zadeve: — pripravlja predlog statuta in drugih splošnih aktov skupnosti ter njihove spremembe in dopolnitve; — razpravlja o osnutkih in predlogih predpisov s področja zaposlovanja, o katerih razpravlja skup-' nost in daje skupščini skupnosti svoje predloge, pripombe in mišljenja; — pripravlja predloge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sklepa skupnost ter daje svoja mnenja, če skupnost pristopa k tem aktom; — daje predlog programa dela in finančnega plana skupnosti; — razpravlja o zaključnem računu skupnosti in daje nanj svoja mišljenja; — razpravlja o problematiki organizacije in financiranja skupnosti in predlaga odgovarjajoče ukrepe; — razpravlja o problematiki raznih analiz in informacij, ki jih izdeluje delovna skupnost skupnosti ter daje svoje pripombe in mišljenja; — odloča o zadevah, ki imajo podlago v že sprejetih stališčih skupščine in zadevajo tekoče poslovanje skupnosti; — opravlja druge zadeve iz svojega delokroga, za katere ga pooblasti skupščina. 38. člen Član izvršilnega odbora se lahko razreši iz , istih razlogov, iz katerih se lahko razreši predsednik skupščine. Glede razrešitve člana izvršilnega odbora se smiselno uporabljajo določila o odpoklicu predsednika skupščine. 4. Stalne in občasne komisije '39. člen Komisija ima predsednika, namestnika preaseam-ka in 3 člane. V komisijo izvoli vsaka enota skupnosti za zaposlovanje enega delegata. Komisija za samoupravni delavski nadzor opravlja naloge, ki so določene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti. 40. člen Komisija za kadrovske zadeve opravlja zlasti: — skrbi za pravočasno delegiranje delegatov v skupščine skupnosti; , — daje skupščini predloge za izvolitev predsedni- ka in namestnika predsednika skupščine, za predsed-' nika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora ter za predsednika, namestnika predsednika in člane komisij skupščine; — na podlagi javnega razpisa daje predlog za imenovanje sekretarja skupnosti; __opravlja druge zadeve iz svojega delokroga, za katere jo pooblasti skupščina. Komisija za kadrovske zadeve ima predsednika in namestnika predsednika in 3 člane, ki jih imenuje skupščina za 4 leta. 41. člen Občasne komisije se lahko ustanovijo za obdelavo posameznega vprašanja oziroma določenega ožjega problema. Skupščina skupnosti določi število članov posamezne komisije, imenuje predsednika in člane komisije ter določi delovno področje. 42. člen Komisije skupščine delajo na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. Komisije sprejemajo odločitve z večino glasov svojih članov. 43. člen Skupščina skupnosti lahko razreši člane komisi: tudi preden opravijo svoje delo. Glede razrešitve se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o razrešitvi predsednika skupščine. 44. člen Izvrševanje dolžnosti predsednika, namestnika predsednika skupščine in izvršilnega odbora ter članov izvršilnega odbora in komisij skupščine je častno. Skupščina skupnosti lahko določi zaradi priznanja de. la funkcionarjem iz tega člena posebne nagrade. IV. ENOTE SKUPNOSTI 45. člen Ce skupščina enote ne sprejme svojega statut^, se ta statut uporablja tudi za skupščino enote. 48. člen Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika, ki sta stalna člana delegacije, v katero sta bila izvoljena. . 47. člen ■ Enote so deli skupnosti s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi, ki jih imajo na temelju ustave, zakona, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. tega statuta in svojega poslovnika. Enota skupnosti vrši svoje samoupravne pravice na področju zaposlovanja na teritoriju, za katerega je osnovana. 46. člen Organi upravljanja enot skupnosti so skupščine. Skupščina enote v posamezni občini šteje toliko delegatskih mest, kolikor je to določeno v družbenem dogovoru, ki so ga sklenile družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti po 4. odstavku 19. člena zakona o oblikovanju in volitvah ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno odločajo s pristoj- nimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 34/74). Delegacije delovnih ljudi, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo kmetijsko ali obrtno dejavnost in občani v krajevni skupnosti niso ustanovitelji in ne sodelujejo v skupnostih za zaposlovanje. V vsaki skupščini enote imajo po 1 delegatsko mesto brezposelne osebe, prijavljene pri izpostavi skupnosti, katere zastopa občinski sindikalni svet. 49. člen. Skupščina enote skupnosti opravlja zadeve, ki so določene v 29. členu samoupravnega sporazuma skupnosti. Poleg tega: — obravnava in predlaga skupščini skupnosti izvršitev določenih ukrepov, ki se nanašajo na probleme zaposlovanja na območju enote; — sodeluje z OZD na svojern območju glede politike zaposlovanja in predlaga skupščini skupnosti ukrepe za izvajanje te politike; — sodeluje pri družbenem sporazumevanju in samoupravnem dogovarjanju pri programiranju in financiranju dejavnosti skupnosti; — sodeluje s skupščino občine v vprašanjih, ki zadevajo področje zaposlovanja; — sodeluje pri politiki štipendiranja mladine ter pri poklicnem usposabljanju in izobraževanju odraslih. 50. člen . Delo enoie mora biti v soglasju z aeiom skup-nosti. Ce izvršilni odbor ^skupščine ugotovi, da so sklepi skupščine enote v nasprotju s sklepi skupščine skupnosti, je enota dolžna, da daje sporno zadevo v . obravnavo skupščini skupnosti. Do končne odločitve se sporni sklepi ne morejo izvajati. Skupščina skupnosti je dolžna sporno zadevo obravnavati po hitrem postopku. Na sejo, na katei5) se vrši obravnava, se povabi tudi predsednika skupščine enoite. 51. člen Sporna vprašanja, o katerih se ne doseže soglasje po prejšnjem členu, daje skupščina skupnosti v reševanje arbitraži. Arbitraža se sestoji iz enakega števila predstavnikov (arbitrov) obeh spornih strank in predsednika, ki ga arbitri določijo sporazumno. Člani arbitraže so lahko le delegati skupščine skupnosti in delegati skupščine enote. Odločitev arbitraže o spornem vprašanju je dokončna. ,52. člen Določbe 15. do 22. člena ter 25. do 30. člena tega statuta se smiselno uporabljajo tudi za delo skupščine enote. V DET .OVNA SKUPNOST SKUPNOSTI 53. člen Strokovna služba skupnosti je organizirana kot enotna delovna skupnost, ki opravlja vsa strokovna, administrativna, finančna in tehnična ter druga opravila za skupnost. 54. člen Delovna skupnost kot strokovna služb pravlja na podlagi programa dela zlasti. 1. ugotavlja vire, primanjkljaje in presežke prebivalstva za za.poslitev, proučuje socialno-ekonomsko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo zvezano poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove; 2. proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam združenega dela pomoč pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih; 3. spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposle, nih, .analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje * pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih; 4. sodeluje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo postane v posameznih organizacijah združenega dela nepotrebno; 5. opravlja zadeve v zvezi ž zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini, sprejema prijave delavcev za začasno zaposlitev v tujini, daje delavcem obvestila o zaposlitvi pri tujem delodajalcu ter jih seznanja s pravicami in obveznostmi delavcev po predpisih države, v kateri se nameravajo zaposliti, organizira odhajanje jugoslovanskih delavcev v tujino ter pomaga pri njihovem vračanju In zaposlovanju v domovini; 6. razvija in proučuje metode in pripomočke za poklicno usmerjanje, za izbiro poklicev in za izbor delavcev pri zaposlovanju; 7. opravlja naloge posredovanja dela, poklicnega usmerjanja in priprave za zaposlitev ter skrbi za prehodno in začasno nastanitev oseb. ki iščejo zaposlitev; 8. opravlja zadeve v tvezi' z zagotavljanjem zavarovanja za primere brezposelnosti ter s storitvami s področja posredovanja dela. poklicnega usmerjanja in priprave za zaposlitev, omogoča in varuje zaposlitev; 9. upravlja v skladu s samoupravnimi sporazumi sredstva za zaposlovanje, ki jih v skupnosti združujejo delavci in organizacije združenega dela in zasebni delodajalci; 10. vodi predpisane evidence s področja dela in zaposlovanja; 11. opravlja druge naloge, določene z zakonom, s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, tem statutom in drugimi splošnimi akti skupnosti. Delavci delovne skupnosti opravljajo te naloge na sedežu skupnosti in na delovnih mestih, ki so ustanovljena na sedežih enot zaradi potreb delovnih ljudi pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju in zato. da se jim zagotovi najracionalnejši način za uveljavljanje; njihovih pravic. 55. člen Za izvajanje nalog, navedenih v 54. členu tega statuta, ima delovna skunnost naslednje strokovne skupine in izpostave: 1. skupino za posredovanje zaposlitev 2. skupino za poklicno usmerjanje 3. skupino za analize in statistiko 4. skupino za splošne zadeve 5. skupino za računovodsko-finančne zadeve 6. izpostave po enotah skupnosti. 56. člen Naloge skupin iz prejšnjega člena in delovno področje so določene v 14. členu samoupravnega sporazuma skupnosti. 57. člen Temeljne samoupravne pravice izvršujejo delovni ljudje delovne skupnosti neposredno. Posamezne izvršilne zadeve lahko delovna skup-'nost p: enese na svoje izvršilne- organe. 58. člen Delavci delovne skupnosti prejemajo v soglasju s skupščino skupnosti samoupravne splošne akte, s katerimi uredijo notranjo organizacijo, sistemizacijo in organizacijo upravljanja delovne skupnosti; 59. člen Delavci delovne skupnosti sprejemajo samostojno: — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu; — samoupravni sporazum o oblikovanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke v skladu z veljavnim samoupravnim sporazumom o delitvi teh sredstev, ki ga sklenejo udeleženci tega sporazuma; — samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanjskih posojil in stanovanj; — predračun dohodkov in izdatkov delovne skupnosti v skladu s finančnim načrtom skupnosti; — zaključni račun delovne skupnosti. 60. člen Individualni poslovodni organ delovne skupnosti je sekretar. Sekretar vodi neposredno delo delovn^ skupnosti na podlagi zakonov in drugih predpisov, sklepov skupščine, izvršilnega odbora, zbora delovne skupnosti, tega statuta in drugih splošnih aktov skupščine in delovne skupnosti skupnosti. Sekretar podpisuje vse akte delovne skupnosti skupnosti. 61. člen Za sekretarja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednjb pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo; — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih; — da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje. Kandidati, ki kandidiralo za mest" sekretarja, morajo poleg prijave predložiti dokaze o izpolnjevanju razpisnih pogojev. 62. člen Mesto sekretarja se mora razpisati najpozneje 3 mesece pred potekom časa, za katerega je imenovan. . Predlog za imenovanje sekretarja daje komisija za kadrovske zadeve skupščine skupnosti. Predno poda komisija za kadrovske zadeve svoj predlog za imenovanje najprimernejšega kandidata za sekretarja, si mora predhodno priskrbeti mnenje delovne skupnosti. Komisija za kadrovske zadeve mora svoj predlog utemeljiti. 63. člen Sekretar se Imenuje za mandatno dobo 4 let in Je lahkp jpo izteku tega roka ponovno imenovan. 64. člen Sekretar delovne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — zastopa in predstavlja delovno skupnost ter sklepa pogodbo v njenem Imenu; — zastopa skupnost v premoženjskopravnih in drugih pravnih razmerjih nasproti tretjim osebam; — vodi in organizira delo ter poslovanje delovne skupnosti; — izvršuje sklepe skupščine in delovne skupnosti; — skrbi za izvajanje določb samoupravnih aktov skupščine in delovne skupnosti; / — izdaja odločbe b zahtevah, s katerimi upravičenci uveljavljajo svoje pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti; — Izdaja odločbe in druge individualne akte ha podlagi sklepov delovne skupnosti; — Izdaja odločbe s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu; — skrbi za redno izpolnjevanje zakonskih, pogodbenih in drugih obveznosti; — je odredbodajalec finančnega načrta; — skrbi za zakonito in pravilno poslovanje delovne skupnosti; — skrbi poleg predsednika skupščine in predsednika izvršilnega odbora za pripravljanje sej skupščine in 'izvršilnega odbora skupnosti; — občasno poroča skupščini skupnosti o delu in poslovanju delov'ne skupnosti; — opravlja zadeve' s področja narodne obrambe, za katere je pooblaščen s splošnimi akti; — opravlja druge zadeve, za katere je pooblaščen z zakonskimi določili, tem statutom in z drugimi splošnimi akti ter sklepi skupščine, izvršilnega odbora in delovne skupnosti skupnosti. 65. člen Sekretar je pri svojem delu samostojen in odgovoren skupščini in delovni skupnosti skupnosti. Sekretar Ima pravico in dolžnost, da prisostvuje sejam skupščine skupnosti, da sodeluje v razpravi in da daje svoje predloge in mišljenja o posameznih vprašanjih, vendar brez pravice odločanja. 66. člen Ce sekretar ugotovi, da je posamezen sklep delovne skupnosti skupnosti ali njenih organov, v na- sprotju z zakonskimi predpisi ali splošnimi akti skupnosti ali delovne skupposti, je dplžan na to opozoriti organ za čigar akt gre. Ge ta organ vztraja pri svojem sklepu, je sekretar dolžan v treh dneh to sporočiti izvršilnemu odboru skupščine skupnosti, da ustavi izvršitev takega sklepa. Do odločitve izvršilnega odbora iz drugega odstavka tega člena, se sklep ne more izvršiti. 67. člen - V Sekretar se lahko razreši zaradi enakih razlogov, ki veljaji za razrešitev predsednika skupščine skupnosti, razen tega se lahko razreši; — če pri svojem delu teže krši samoupravne pravice delavcev in druge splošne akte delovne skupnosti; — če namenoma ali neopravičeno ne izvršuje sklepe delovne skupnosti ali zavestno dela proti tem sklepom. 68. Han Predlog za razrešitev sekretarja lahko poda: — zbor delovne skupnosti ali — 1/2 delegatov skupščine skupnosti Glede razrešitve sekretarja se smiselno uporabljajo določila o razrešitvi predsednika skupščine. 69. člen Ce je sekretar razrešen na svojo zahtevo, lahko skupščina skupnosti odloči, da mora sekretar ostati na svojem delovnem mestu dokler ne bo imenovan nov sekretar, toda največ 6 mesecev od dneva', ko je vložil zahtevek za razrešitev. 70. člen Ce na izpraznjeno delovno mesto sekretarja delovne skupnosti ni pravočasno imenovan nov sekretar, imenuje Skupščina skupnosti vršilca dolžnosti sekretarja. Vršilec dolžnosti sekretarja se imenuje največ » 6 mesecev. 71. člen Sekretarja nadomešča v primeru odsotnosti z vse_ mi pravicami in dolžnostmi eden izmed vodilnih delavcev delovne skupnosti, ki ga določi izvršilni odbor skupščine skupnosti. Sekretar lahko za podpisovanje pooblasti druge vodilna ali strokovne delavce delovne skupnosti. VI. SAMOUPRAVNI NADZOR SKUPNOSTI 72. člen Člani uveljavljajo samoupravni nadzor v skupnosti po posebni komisiji samoupravnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: komisija). 73. člen Predsednika in namestnika predsednika si izvoii komisija ha prvi seji. Prvo sejo komisije Skliče predsednik skupnosti. Mandatna doba 'članov komisije je 4 leta in sovpada z mandatno dobo delegatov skupščin. Skupščine enot so dolžne izvoliti svoje delegate v komisijo najkasneje v dveh mesecih po svojem konstituiranju. 74. člen Član komisije je lahko razrešen, če ne izvršuje svoje funkcije oziroma, če kaže malomaren odnos do nje. O razrešitvi člana komisije odloča konferenca delegacij enote, ki ga je izvolila za člana komisije.. Glede razrešitve člana komisije se smiselno uporabljajo določila o razrešitvi predsednika skupnosti. 75. člen Komisija ima pravico zahtevati dokumentacijo od vseh organov skupnosti, ki ji je potrebna za ugotavljanje pravilnosti dela in poslovanja skupnosti. 76. člen Komisija ima pravico in'dolžnost, če ugotovi nepravilnosti. da s svojim mnenjem in predlogi seznanja delovne ljudi — člane skupnosti in skupščino skupnosti, da bi se sprejeli odgovarjajoči ukrepi za odpravo teh nepravilnosti. Skupščina skupnosti je dolžna, da se o danih pripombah in predlogih komisije izjasni na prvi naslednji seji, vendar najkasnejje v roku 90 dni. Če skupščina skupnosti ne sprejeme predlogov, pripomb in mišljenj komisije ali če se o njih ne doseže soglasje na skupni seji, obvesti komisija o spornih vprašanjih skupščino občine, ki odloča dokončno. Komisija sodeluje po potrebi tudi z drugimi or-eani družbenega nadzorstva in organi kontrole. 77. člen Na komisijo se lahko neposredno obračajo brezposelne osebe, , delavci, organizacije združenega dela in drugi s pritožbami in pripombami na delo skupščine skupnosti in njenih organov ter na delo strokovne službe skupnosti. VII. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI 78. člen Sredstva skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delovni ljudje v združenem delu, delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci ter občani, ki z osebnim delom opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost iz osebnih dohodkov; — prispevki, ki jih zagotavljajo TOZD, druge organizacije in delovne skupnosti iz dohodka; — dohodki iz sporazumov ali pogodb z drugimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela za pripravo delovnih ljudi za zaposlitev; — samoprispevki in prispevki občanov, volila, darila ter druga sredstva; — obresti od denarnih sredstev. 79. člen o nacihu m pogojih porabe sredstev odloča skupščina skupnosti s finančnim načrtorri na podlagi programa dela. Finančni plan za vsako koledarsko leto se sprejme najkasneje do kraja prvega trimesečja tekočega leta. Skupščina skupnosti sprejme do sprejema finančnega plana začasni finančni načrt s tem, da se to začasno financiranje lahko vrši največ do 1/4 skupne višine sredstev po zaključnem računu iz preteklega leta. 4 80. člen S finančnim planom se razporeja sredstva na: — gmotno preskrbo nezaposlenih oseb; — pripravo delovnih ljudi za zaposlitev; — skupne zadeve zaposlovanja v zvezi skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma in solidarnostna sredstva; , — deio skupnosti, enot skupnosti in delovne skupnosti skupnosti; — obvezne zakonske rezerve. VIII. UVELJAVLJANJE PRAVIC BREZPOSELNIH OSEB 81. člen Brezposelne osehe uveljavljajo pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti pri skupnosti, če se je plačeval' pri njej prispevek za zaposlovanje oziroma, če so pri njej prijavljene za zaposlitev. 1 82. člen Postopek za uveljavitev pravic iz zavarovanja za brezposelnost se začne na podlagi pismenega zahtevka osebe, v izjemnih primerih pa tudi na podlagi ustnega zahtevka na zapisnik pri skupnosti. Poleg pismenega zahtevka je Oseba dolžna predložiti vso dokumentacijo, ki jo zahteva skupnost na podlagi katere se ugotovijo pogoji za pridobitev teh pravic. 83. člen » Minimalno denarno nadomestilo, ki ga izplačuje skupnost, je enako najmanjšemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji. 1 84. člen Denarna pomoč je po 47. členu zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti enaka znesku najnižjega osebnega dohodka, ki je s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom dogovorjen za območje, kjer upravičenec stalno prebiva. Če ta znesek ,ni dogovorjen, je denarna pomoč enaka najmanjšemu osebnemu dohodku v SR Sloveniji. Za vsakega vzdrževanega družinskega člana, ki jih oseba preživlja, se izplačuje še dodatek k denarni pomoči, ki je enak višini dodatka za vzdrževane družinske člane pri pravici do prejemanja denarnega nadomestila. 1 ' 85. člen Tisti, kateremu je bil izplačan kakšen znesek na podlagi zakona, pa do tega ni bil upravičen, mora na zahtevo skunnosti prejeti znesek vrniti. 86. člen , Natančnejše določbe uveljavljanja pravic brezposelnih oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko skupnost ureja s posebnim pravilnikom. IX.PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 87. člen Vsi splesni akti skupnosti in delovne skupnosti skupnosti se morajo uskladiti z določbami tega statuta v roku 6 mcgecev od dneva, ko stopi v veljavo ta statut. V roku 6 mesecev se morajo sprejeti tudi ostali splošni akti, ki jih predvideva ta statut. 88. člen Denarno nadomestilo brezposelnih oseb, ki na dan 1. I. 1975 prejemajo to nadomestilo, od tega dne daljfe ne more biti manjše od najnižjega osebnega dohodka v SR Sloveniji. 89. člen Brezposelne osebe, prijavljene pri skupnosti, ki jim je denarno nadomestilo prenehalo pred 1. I. 1975, pa izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do denarne pomoči po zakonu o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, se prizna denarna pomoč ne'glede na določilo prvega'odstavka 46. člena tega zakona. , 90. člen Tolmačenje tega statuta daje skupščina skupnosti. 91. člen Ta sta'"‘ začne veljati, ko ga sprejme skupščina, skupnosti in v osmih dneh po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje. Maribor, dne 31. januarja 1975. Predsednik skupščine Skupnosti za zaposlovanje Maribor ■Silvo Bedrač 1. r. NOVA GORICA 857. Skupščina občine Nova Gorica je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št.'3/ 73) in 149. člena statuta občine Nova Gorica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. maja 1975 sprejela ODLOK o uvedbi občinskega samoprispevka na območju občine za sofinanciranje gradnje osnovnih šol. vzgojnovar-stvenih zavodov in posebne osnovne šole 1. člen Za območje Nova Gorica se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu 20. aprila 1975 uvede občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov in posebne osnovne šole po programu, ki so ,ga sprejele Skupščina občine Nova Gorica in skupščina skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo ter je sestavni del tega odlok?. 2. člen Občinski samoprispevek se uvaja za dobo petih let (60 mesecev) od 1 junija 1975 do 31. maja 1980. Občinski samoprispevek za območje krajevne skupnosti Vogrsko se uvaja za dobo petih let (60 mesecev) od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1982 in za območje krajevne skupnosti Šempas od 1. maja 1976 do 30. aprila 1981. Objekti, za katere je uveden občinski samoprispevek, morajo biti zgrajeni do konca leta 1980 po sprejetem programu. 3. člen Občinski samoprispevek se plačuje na zbirni račun pri upravi za dohodke Skupščine občine Nova Gorica za gradnjo osnovnih šol,‘vzgojnovarstvenih objektov in posebne osnovne šole. Skupščina izobraževalne skupnosti občine Nova Gorica odpre poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva — podružnici Nova Gorica. Zbrana sredstva so strogo namenska. Skupščina skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo imenujeta v soglasju s Skupščino občine Nova gorica gradbeni odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor). Odbor izmed sebe imenuje predsednika. Mandatna doba odbora preneha po zaključnem obračunu uporabljenih sredstev občinskega samoprispevka. . Odbor izvaja nadzor nad upravljanjem in uporabo sredstev zbranih z občinskim samoprispevkom, skrbi za ustreznost načrtov, razpisuje natečaj o oddaji del, zbira izvajalce del. sklepa pogodbe o oddaji del in imenuje nadzorni organ za izvajanje del. Odbor je dolžan, da vsako' leto v občinskem glasilu ali na drug primeren način, seznani delovne ljudi in občane o višini zbranih sredstev, o njihovi uporabi in o drugih važnejših podatkih, v zvezi z občinskim samoprispevkom in izvajanjem sprejetega programa izgradnje šolskih in vzgojnovarstvenih objektov in posebne šole. Administrativna dela in ustrezno evidenco o plačevanju občinskega samoprispevka opravlja strokovna služba izobraževalne skupnosti občine Nova Gorica. 4. člen Občinski samoprispevek plačujejo po stopnji 2®žo naslednji zavezanci: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, — občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Nova Gorica, pa1 dosegajo dohodke izven območja občine, kakor tudi izven območja SR Slovenije, — občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve ali imajo dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od skupne osnove za odmero prispevkov in davkov, — občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presega minimalno pokojnino, — občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje krpetov, od osnove za odmero davka, po stopnji 3 “/o letno. 5. člen Občinskega samoprispevka so oproščeni: — občani, od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, — upokojenci, ki prejemajo minimalno pokojnino, — Občani, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov od osnove, za katero so trajno ali začasno oproščeni davka iz kmetijstva. — občinskega samoprispevka bodo na lastni predlog oproščeni tudi občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od pokojnin, če skupni dohodek na enega družinskega člana ne presega 700 din mesečno. O predlogih občanov bo odločala komisija, ki jo je za odpis davkov imenovala Skupščina občine Nova Gorica. 6. člen Skupščina občine Nova' Gorica lahko zviša osnove •za oprostitev plačevanja občinskega samoprispevka sorazmerno z gibanjem življenjskih in osebnih stroškov. 7. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačila neto osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo pa ga temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije združenega dela ter samoupravne in druge interesne skupnosti. Kmetijski proizvajalci in druge osebe, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, morajo svoje obveznosti izpolniti v rokih in na način, kot davek iz osebnega dohodka ter zavezancev. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. I • ' . 8. člen Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja občinski samoprispevek, mora odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter ga predložiti v sprejem Skupščini občine Nova Gorica, le-ta pa v primernem roku s podatki zaključnega računa seznani tudi zbore delovnih ljudi in občanov. Za morebitni višek dohodkov nad izdatki, ki se bodo zbrali od samoprispevka, bo sestavljen nov program o usmeritvi dohodka. Program usmeritve sredstev morajo potrditi zbori delovnih ljudi in občanov. 9. člen Enotna navodila za izvajanje- tega odloka daje Izvršni svet Skupščine občine Nova Gorica. 10. člen • Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati odlok o uvedbi krajevnega: samoprispevka sa sofinanciranje izvedbe enotnega programa gradnje' osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov na območju Krajevne skupnosti Kromberk. Nova Gorica in Solkan (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in To-lmm, št. 6/73). 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po 'objavi v Uradnem glasilu občine Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, uporablja pa se od 1. junija 1975. St. 014-1/75 Nova Gorica, dne 8, maja 1975. Predsednik Skupščine občine Nova gorica Jože Šušmelj 1, r. ^ 858. Nh podlagi 9. člena odloka o uvedbi občinskega samoprispevka na območj,u občine za sofinanciranje gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov in posebne osnovne šole (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 4/75), izdaja Izvršni svet Skupščine občine Nova Gorica NAVODILO o plačevanju občinskega samoprispevka na območju občine Nova Gorica 1 Po določilu 4. člena odloka o uvedbi občinskega samoprispevka na območju občine za sofinanciranje gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov in posebne osnovne šole (v nadaljnjem besedilu; »odlok o samoprispevku«), plačujejo občinski samoprispevek občani občine Nova Gorica za dobo petih let od 1. junija 19,75 do 31. maja 1980, razen občanov s stalnim prebivališčem v naselju Dobrava in Vogrsko, ki plačujejo občinski SEjmoprispei^ik po odloku o samoprispevku od 1. januarja 1977 do 31. decembra 1982 ter občani s stalnim prebivališčem v naselju Šempas, ki plačujejt) občinski samoprispevek po odloku o samoprispevku od 1. maja 1976 do 30. aprila 1981. Občinski samoprispevek se plačuje od dohodkov, doseženih v razdobju navedenih petih let. (Občinski samoprispevek se ne plačuje od doseženega dohodka do uvedbe občinskega samoprispevka v primeru, da je ta izplačan v razdobju, za katero je občinski samoprispevek uveden.) , Plačujejo ga naslednji zavezanci: a) občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, od neto osebnih dohodkov po stopnji 2*/*; b) občani, ki z .osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve ali imajo dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih Izboljšav, od skupne osnove za odmero prispevkov in davkov po stopnji 2 Vo, c) občani, ki imajo dohodek od pokojnine, ki presegajo minimalno pokojnino po stopnji 2 "/o. Osnova za plačevanje je mesečno neto izplačilo pokojnine; č) občani, ki e osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost in ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, od osnove za odmero davka iz kmetijstva pri stopnji 3 °/o letno. 2 Vsi izplačevalci osebnih dohodkov v Jugoslaviji, pri katerih so zaposleni občani občine Nova Gorica, so zavezani ob izplačilu osebnih dohodkov občanom občine. Nova Gorica odtegovati 2 °/o od neto osebnih dohodkov. Za neto osebni dohodek je šteti vse denarne prejemke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih, razen denarnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov in sicer: a) potni stroški, dnevnice, povračila stroškov prenočevanja in nadomestila za službena potovanja, za terensko delo, dodelitev na delo ali izpopolnitev izven stalnega prebivališča delavca, b) stroški za osebni prevoz in drugi stroški v zvezi s selitvijo delavcev in njihovih ožjih družinskih članov iz enega kraja v drugega ter druga povračila, ki se dajejo delavcu v zvezi s premestitvijo. c) nadomestila, ki se dajejo delavcem za prevoz na delo in z dela, č) nadomestilo za ločeno življenje; d) stroški začasnfe nastavitve delavcev, ki se vrnejo v SFRJ z začasnega dela v tujini, e) povračila za večjo obrabo oziroma sredstva za. nakup delovne obleke in opreme. f) prejemki z naslova regresiranja prehrane, g) pavšalna povračila materialnih stroškov, ki so določena z veljavnimi predpisi ali samoupravnim sporazumom. Oprostitev iz prejšnjega odstavka se priznava za denarne prejemke do višine, ki so določene v družbenem dogovoru oziroma samoupravnem sporazumu. Občinski samoprispevek se ne plačuje tudi od invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov, socialnih Podpor ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Izplačevalci nadomestila osebnega dohodka, zaradi začasne zadržanosti od dela in zaradi porodniškega dopusta, so dolžni od nadomestila obračunati 2°/o samoprispevka ter ga odvesti na ustrezni račun. Po prvi alinei 4. člena odloka o samoprispevku so delovne organizacije dolžne obračunavati in odvesti dvoodstotni občinski samoprispevek tudi za delavce, ki so začasno zaposleni v tujini, in sicer od osnove, od katere se obračunavajo davki (sedaj družbene obveznosti do SIS, Uradni isti SRS. št. 39/74) iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po 42. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), če tega davka ni, se'tudi občinski samoprispevek ne plačuje. 3 Od dohodkov, od katerih se plačujejo davki po odbitku od vsakega posameznega bruto dohodka od-samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali negospodarskih storitev, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, je treba občinski samoprispevek obračunati in odvesti ne glede na višino zneska. Od tistih računov, ki so registrirani pri davčni upravi, je izplačevalec računa dolžan odtegnili in vplačati občinski samoprispevek v skladu z nalogom davč-he uprave, ki je na samem računu. Nekatere račune ni treba, če je tako predpisano, predlagati v registracijo davčni upravi, temveč jih občani predlagajo v izplačilo neposredno izplačevalcem. Izplačevalci so dolžni obračunati 2"/u opčinskega samoprispevka in ga odvesti na ustrezni račun. Osnova za obračun po 2 in 3. odstavku te točke je bruto, znesek, navpden na predloženem računu, od dohodkov avtorskih pravic pa je obračunati od tiste osnove, kot se obračunava davek. 4 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in druge organizacije v Jugoslaviji, ki izplačujejo pokojnine, morajo ob izplačilu občanom občine Nova Gorica obračunati 2 °/o samoprispevka in odvesti na ustrezni račun. Organizacije iz prejšnje točke so dolžne obračunavali in plačevati 2% samoprispevek tudi od vseh nadomestil. 5 Izplačevalci iz 2. in 4. točke tega navodila so od vsakem izplačilu osebnih dohodkov oz. pokojnin dolžni obračunati, 2 °/o samoprispevek in ga s prenosnim nalogom ob vsakem dvigu osebnih dohodkov oziroma nakazilu pokojnin plačati na tekoči račun 52000-843-036-794 1 občinski samoprispevek Nova Gorica. Na tekoči račun iz prejšnjega odstavka se odvaja tudi krajevni samoprispevek za posamezne krajevne skupnosti, če je ta uveden. Na hrbtni strani virmana je potrebno vplačani znesek razčleniti tako, da se ločeno prikaže občinski in ločeno po krajevnih skupnostih, krajevni samoprispevek. Občinski samoprispevek iz 3. odstavka 3. točke tega navodila se nakazuje skupno z davkom na tekoči račun 52000-846-036-21 Nova Gorica. Na prenosnem nalogu pa je tjeba napraviti razčlenitev plačanega zneska na davek in občinski ter krajevni samoprispevek. 6 Na podlagi 10. člena odloka o samoprispevku je s 1. junijem 1975 prenehal veljati odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izvedbe enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarst-venih zavodov na območju krajevne skupnosti Kromberk. Nova Gorica in Solkan (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 6 z dne 31. maja 1973). 7 Služba družbenega knjigovodstva je po veljavnih predpisih pooblaščena, da kontrolira pri uporabnikih družbenih sredstev obračunavanje in izplačevanje samoprispevka in po potrebi ustrezno ukrepa pri vseh izplačevalcih osebnih dohodkov, pokojnin- in drugih izplačevalcih. 8 To navodilo se objavi v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin ter v Uradnem listu SRS. St. 014-1/75 Nova Gorica, dne 13. junija 1975. , Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Nova Gorica dr. Vinko Mozetič 1. r. SEVNICA . 859. Na podlagi 9., 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 4. člena odloka o urbanističnem programu občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 28/68 in Uradni list SRS, št. 55/72) je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica na seji dne 18. junija 1975 šprejel SKLEP o javni razgrnitvi urbanističnih redov za naselja na območju občine Sevnica 1 Javno se razgrnejo urbanistični redi za naslednja naselja: • 1. Blanca 2. Brezovo 3. Bučka 4. Boštanj 5. Breg 6. Gabrijele 7. Ledina 8. Log 9. Loka 10. Orehovo 11. Lončarjev dol 12. Hinje 13. RovišČe 14. Smarčna 15. Kompolje 16. Šentjanž ' . ' 17. Studenec 18. Tržišče 19. Zabukovje S temi urbanističnimi redi je urejena gradnja objektov navedenih naselij. 2 Predlog bo javno razgrnjen od dneva te objave v Uradnem listu SRS do vključno 30. dne po objavi, in sicer vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 8. do 14. ure, ob „sredah pa od 8. do 16. ure v sejni sobi Skupščine občine Sevnica. Obenem bodo kopije urbanističnih redov razgrnjene na vsefi krajevnih uradih za posamezne krajevne skupnosti. Občani lahko dajo pripombe na urbanistični red pri pristojnem krajevnem uradu ali na Skupščini občine Sevnica. 3 Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. ŠMARJE PRI JELŠAH 860. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 2. člena odloka o osnovah za izdelavo urbanistične dokumentacije za občino Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 11/70) s soglasjem Kmetijske zemljiške skupnosti Šmarje pri Jelšah št. 320-76/75, 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5-230/75) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbeno- > političnega zbora dne 22. maja 1975 sprejela ODLOK o urbanističnem načrtu naselja Rogatec ' 1. Člen Da se zagotovijo možnosti za načrten gospodarski in družbeni razvoj ter najbolj smotrno 'graditev kra- " ja Rogatec, se sprejme urbanistični načrt Rogatec. 2. člen Sestavni del tega odloka je elaborat »Urbanistični načrt Rogatec«, ki ga je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje v mesecu maju 1975, in ga sestavljajo dve knjigi in sicer: 1. knjiga 1 — tekstualni del 2. knjiga 2 — grafični del v merilu 1 : 2500 ‘ , t 3. člen Urbanistični načrt Rogatec obravnava ureditveno območje kraja Rogatec v okviru meja. ki so tekstualno navedene v knjigi — tekstualni, del ter v grafičnem prikazu na karti 1 : 2500 v knjigi — grafični del. Območje znotraj t,e meje se ureja s splošnimi določili urbanističnega načrta Urbanistični na'črt določa potrebno stopnjo dokumentacije za posamezne zazidljive otoke kot tudi za nezazidljive površine. 4. člen Na podlagi urbanističnega načrta Kozje se izdelajo zazidalni načrti za posamezne predele s tem. da se z izgradnjo po etapah zaključijo posamezni zazidalni otoki. . 5. člen 'Skupščina občine usklajuje najmanj vsakih 5 let urbanistični načrt, s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi potrebami in koristmi. G. člen Nadzor nad izvrševanjem urbanističnega načrta opravlja v okviru zakonodaje pristojna urbanistična inšpekcija. . 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS. St. 010-30/75-1 Šmarje pri Jelšah, dne 22 maja 1975. 'Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Mišo Keršič 1. r. 2ALEC 861. Skupščina občine Žalec je na podlagi 10. in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17, junija 1975 sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o nagradi občine Žalec Odlok o nagradi občine Žalec (Uradni list SRS. Jt, 25/72) »e spremeni in dopolni tako, da\se njegovo besedilo glasi: ODLOK o nagradi občine Žalec 1. člen Ustanovi se nagrada občine Žalec kot posebno družbeno priznanje za prispevek k razvoju in napredku občine. 2. člen Nagrada občine Žalec je v denarju oziroma posebnem priznanju in jo podeljuje skupščina občine na slavnostni seji ob praznovanju občinskega praznika organizacijam in posameznikom, ki &o največ prispevali ■k razvoju in napredku. občine. 3. člen Vsako leto se podeli do pet denarnih nagrad. Denarne nagrade se podelijo organizacijam in posameznikom. Podelijo se lahko tudi priznanja in sicer organizacijam združenega dela in posameznikom. Denarna nagrada za organizacijo znaša 8000 din, za posameznika pa 3000 din. Sredstva za izplačilo denarnih nagrad se zagotovijo v proračunu občine. 4. člen Pobudo za podelitev nagrade lahko dajo organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva, druge organizacije in občani. 5. člen Predloge za podeljevanje nagrade občine Žalec predhodno obravnava izvršni -odbor občinske konference SZDL Žalec in predlaga občinski skupščini, kateri organizaciji in posamezniku se naj podeli nagrada oziroma priznanje iz 3. člena tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. ns-e^s-a/z Žalec, dne 17. junija 1975. Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r. 862. Skupščina občine Žalec in Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Žalec sta na podlagi 4. člena zakona o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih “organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem (Uradni list SRS, št. 4/71) in 126. člena statuta občine (Uradni list SRS, št. 9/74) na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine dne 30. maja 1975 in na zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Žalec dne 18. junija 1975 sprejeli ODLOK o ustanovitvi delavske univerze Žalec 1. člen Ustanovi se delavska univerza Žalec. Ustanovitelj delavske univerze Žalec je občina Žalec. 2. člen Delavska univerza Žalec je pravna oseba. Sedež delavske univerze Žalec je v Žalcu. \ . 3. člen Delavska univerza Žalec deluje v skladu z zakonom o delavskih univerzah, izobraževalnih centrih in drugih organizacijah, ki se poleg šol ukvarjajo z izobraževanjem. 4. člen Delavska univerza Žalec organizira zlasti družbenoekonomsko. politično in strokovno izpopolnjevanje delovnih ljudi in občanov z namenom uspešnejšega izpolnjevanja delovnih dolžnosti, uveljavljanja samoupravnih pravic in dolžnosti ter za osebno življenje. Delavska univerza Žalec organizira tudi razne oblike izobraževanja za potrebe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 5. člen Poslovanje delavske univerze Žalec, samoupravljanje, obseg dela in vse drugo se . uredi s statutom ,in drugimi samoupravnimi akti. Direktorja imenuje skupščina občine. 6. člen Priprave za ustanovitev izvrši pristojen upravni organ skupščine občine v sodelovanju s strokovno službo občinske izobraževalne skupnosti do 30. septembra 1975. 7. člen Začetna sredstva za delovanje delavske univerze v višini 100.000 din se zagotove iz sredstev proračuna občine in občinske Izobraževalne skupnosti tei) vračila sredstev in premoženja, kj je prenešeno ob združitvi delavski univerzi Celje. Sredstva za redno dejavnost pridobiva delavska univerza z zaračunavanjem svojih storitev. 8. člen • Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-3/75-2/6 Žalec. dne. 30. maja 1975. » Predsednik Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r. Predsednik skupščine občinske izobraževalne skupnosti Viktor Drama, inž. 1. r. V odloku o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 17-807/75, je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka; zato na podlagi 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in tretjega odstavka 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije dajem POPRAVEK odloka o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru V II. točki se besedilo glede imena sodnika porotnika: »Marija Guštin, personalni referent, Tovarna pletenin Sežana;« pravilno glasi: »Ljubo Guštin, personalni referent, Tovarna pletenin Sežana;«. St. 111-12/75 Ljubljana, dne 27. junija 1975. Generalni sekretar Skupščine SR Slovenije Jože Pacek 1. r. , V odloku o spremembi odloka o p>osebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 16/75) se je ugotovila napaka, zato dajemo . / POPRAVEK odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 2; člen odloka se pravilno glasi: Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975. St. 421-9/72-1 Cerknica, dne 13. junija 1975. VSEBINA Stran PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 841. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb 883 USTAVNO SODlSCE SR SLOVENIJE 845. Odločba o odpravi določbe tarite plačil za storitve organizacijskih enot SDK v plačilnem prometu, uveljavljena z odlokom Izvršnega sveta Skupščine SRS 883 IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 846. Odlok o razdelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine kmetom — borcem NOV v letu 1975 884 847. Odlok o olajšavah za republiški davek iz dohodka temeljnih organtaacij združenega dela v letu J975 885 848. Sklep o ustanovitvi komiteja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za samostojno osebno delo s sredstvi v lastnini občanov 886 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI iN ZAVODI 849. odredba o ustanovitvi častnih sodišč prve stopnje za rezervne nižje olicirje, oficirje in vojaške uslužbence 887 850. Navodilo za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim prostorskim pianom oziroma urbanističnim programom občine 887 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI i 851. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1974 888 852. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na izven — ureditvenem območju občine Ljubljana' Bežigrad " 889 853. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na ob- močju krajevne skupnosti Laze za sofinanciranje obnovitve nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica (Logatec) 891 85! Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za obnovitev nizkonapetostnega elektro omrežja v naselju Laze in Jakovica (Logatec) 892 855. Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje (Maribor) *92 856. Statut skupnosti za zaposlovanje Maribor 898 857. Odlok o uvedbi občinskega samoprispevka na ob- močju občine za sofinanciranje gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov in posebne osnovne šole (Nova Gorica) 907 858. Navodilo o plačevanju občinskega samoprispevka na območju občine Nova Gorica 998 859. Sklep o javni razgrnitvi urbanističnih redov za naselja na območju občine Sevnica 910 860. Odlok o urbanističnem načrtu naselja Rogatec i (Šmarje pri Jelšah) 910 861. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nagradi občine Žalec 911 862. Odlok o ustanovitvi delavske univerze Žalec 911 — Popravek odloka o določitvi števila in, izvolitvi'sod- nikov porotnikov Okrbžnega gospodarskega sodišča v Kopru 912 — Popravek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Cerknica) 912 Predsednik Skupščine občine Cerknica Slavko Tomič, dipl. oec. 1. r. Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Bfbei - Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1975 200 din. inozemstvo 300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dm 00 Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava, Ljubljana. Veselova 1l ooštni predal I7»'VT1 Telefon direktor Uredništvo upravf In knjigovodstvo- 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davki 00 mnenlu Sekretariata za informacije v tzvrSnein svetu Skupščine SR Slovenile št »21 -1 '■7?