Mostnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |g| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
79. kos.	V	LJUBLJANI,	dne	2.	oktobra	1925.	Letnik	VI.
V S E B
53li. Pravilnik k določbam o neposrednih davkih v zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—december 1935 ter januar—marec 1930 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april— julij 1935 in k proračunu drč. razhodkov in dohodkov za I. 1934./35., kakor tudi o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih.
Uredbe osrednje vlade.
53«.
Na osnovi pooblastitve po členu 161. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 predpisujem tale
pravilnik
k določbam o neposrednih davkih v zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece avffust-december 1935 ter januar-marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april-julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za L 1934./1935., kakor tudi o izpremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih.*
Clen 1.
Za drugim odstavkom točke 4. pravilnika** k členu 3. zakona o neposrednih davkih se dodaje lale nov odstavek:
>Po prednjih določbah idealno odmerjeni davek se izknjiži za tisto davčno leto, v katerem izteče rok začasne davčne oprostitve, odnosno davčne olajšave, samo za čas do dne izteka te oprostitve, odnosno olajšave.
Člen 2.
Točka 3. pravilnika k členu 11. zakona o neposrednih davkih se izpretninja in se glasi:
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne
10.	septembra 1935, št. 209/L/499. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v >Službenih novinah z dne 19. septembra 1935, št. 217/LII/521, in z dne 27. septembra 1935, St. 224/LV/543.
** Pravilnik o neposrednih davkih (prvotni) glej >Uradni list« št. 402/121 iz 1.1928. V naslednjem se navajajo (v opombah) le še njegove poznejše izpremembe; kjer ni pripombe, je torej limeti pravilnik v njegovi prvotni obliki.
1 N A :
537. Navodila za poslovanje tehničnih kontrolorjev pri rafinerijah rudninskih olj.
538. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
539. Razne objave iz ‘Službenih novi tre.
>3. za 6 let zemljišča, na katerih se zasade novi sadovnjaki, in to s pretežno požeško slivo (bistrico, modro, cepačo, čitlovko, madžarko) ali s pretežno jesenskimi jabolki in hruškami ter z orehi, mandeljni, lešniki in drugim žlahtnim sadjem, za 20 let pa zemljišča, na katerih se zasade nova oljičja;«.
Člen 3.
V točki 4. pravilnika k členu 11. zakona o neposred« n ih davkih se dodajejo na koncu lile novi odstavki:
Vsem osebam, navedenim v prvem odstavku ta točke, katerim je pristojno oblastvo že bilo izdalo odločbo o oprostitvi od zemljarine za 5 let, se podaljšuje ta petletna oprostitev še za nadaljnjih 5 let od izteka prve petletne davčne oprostitve dalje, neglede na to, ali je rok za prvo petletno oprostitev že potekel ali ne, toda samo, če so še in dokler bodo v posesti njim dodeljenega zemljišča, za katero je bila odobrena ta oprostitev. Osebe, ki so pridobile taka zemljišča zasebno-pravno od kolonistov (na-selnikov), nimajo pravice do te oprostitve.
K vsaki prejšnji odločbi o taki oprostitvi izda pristojna finančna direkcija takoj po uradni dolžnosti odločbo o tej nadaljnji petletni podaljšavi oprostitve od zemljarine kot dopolnitev k prejšnji odločbi, že izdani na osnovi točke 4. člena 11. zakona. Za podaljšavo oprostitve se računi čas od začetka prihodnjega leta, potem ko prestane oprostitev od zemljarine po tej prejšnji odločbi. •
Na prošnjo novih kolonistov (naselnikov) kakor tudi listih starih kolonistov (naselnikov), ki iz kateregakoli razloga doslej še niso pridobili te oprostitve in katerim se sedaj prvič izda odločba o oprostitvi od zemljarine, je odobriti oprostitev od zemljarine takoj za vseh 10 let, upoštevaje določbe člena 14. zakona. To velja tudi glede tistih kolonistov (naselnikov), ki doslej to oprostitev še niso zaprosili ali pa ki jim je bila zavrnjena, ker niso prošnje pravočasno vložili.
V vsaki odločbi je navesti tudi to, da se po izteku tudi teh drugih 5 let, odnosno po izteku celotne desetletne davčne oprostitve predpiše dotični osebi zemljarina za prvo prihodnje leto samo s četrtino, za drugo leto pa s polovico rednega enoletnega predpisa. Popolni redni
celoletni predpis pa se izvrši šele v tretjem letu po izteku teh drugih 5 let, odnosno po izteku vse desetletne oprostitve od zemlja rine.
Razen tega je pripomniti v že izdani prejšnji odločbi o oprostitvi starih kolonistov (naselnikov), da se davek, ki jim je bil po izteku prej že odobrenih prvih 5 let davčne oprostitve morda že odmerjen, odpiše, da se jim pa morebiti že plačane vsote ne vrnejo, marveč smatrajo za preplačila in zaračunijo kot odplačilo davčnega dolga za leta, ko postanejo zavezani plačilu zemljarine. Ta določba ne velja glede tistih kolonistov (naselnikov), glede katerih se izda odločba o tej oprostitvi sedaj prvič (šesti odstavek te točke).
Pristojne finančne direkcije dopolnijo s pripombami iz sedmega in osmega odstavka te točke po uradni dolžnosti odločbe o oprostitvi za agrarne koloniste po točki 4. člena 11. zakona in že izdane odločbe o oprostitvi kolonistov (naselnikov) po § 20. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 in 24. junija 1933. To stori tudi oddelek za kataster in državna posestva ministrstva za finance glede odločb, izdanih po § 21. spredaj omenjenega zakona.
Finančne direkcije, odnosno oddelek za kataster in državna posestva pri ministrstvu za finance pošljejo rečene svoje dopolnilne odločbe v prepisu obenem tudi pristojnim davčnim upravam, ki po njih ugotove, ali ni morda dotičnim davčnim zavezancem-kolonistom (nasel-nikom) zemljarina po izteku že prej jim dovoljene petletne oprostitve že predpisana, in izvrše, če je tako, po uradni dolžnosti odpis takega predpisa po veljavnih predpisih.«
Člen 4.
V točki 5. pravilnika k členu 40. zakona o neposrednih davkih se postavljajo namesto besed »nimajo pravice« besede »imajo tudi pravico«.
Clen 5.
V točki 8. pod B„ I. skupina, pravilnika k členu 42. zakona o neposrednih davkih se črtata besedi »in male«.
Člen 6.
Vse besedilo pravilnika k členu 53. zakona o neposrednih davkih* se črla, za členom 55. zakona pa se postavlja tole novo besedilo pravilnika:
»K členom 53., 54. in 55.
(Glej navodila k členu 120.)
Določbe členov 54. in 55. se uporabljajo celotno ob ugotavljanju davčne osnove po knjigah in sklepnih računih, če spozna davčni odbor, da so računi verodostojni in da so sestavljeni po zakonski predpisanih, pravilno vojenih trgovinskih knjigah. Pri tem se je treba ravnati po analognih navodilih, ki so podana za ustrezna konkretna vprašanja in za konkretne primere v pravilniku k členoma 82. in 83.«
Člen 7.
Pred točko 1. pravilnika k členu 59. zakona o neposrednih davkih** se postavlja točka »I.«, na koncu tega člena pa se dodajejo tile novi odstavki:
»11. Posebnemu davčnemu dodatku po točki 2. člena 59. zakona so zavezana:
a) tista industrijska podjetja, ki prodajajo blago neposredno porabnikom po svojih podružnicah, prodajal-nicah in komisionarskih založiščih ali po drugih fizičnih ali pravnih osebah;
b) tista trgovinska in obrtna podjetja, ki imajo razen glavnega obrata tudi še podružnice (prodajalnice) za prodajo blaga neposredno porabnikom:
c) vsi veliki magazini, t. j. tista podjelja, ki prodajajo neposredno porabnikom mnogovrstno blago, ki spada po svoji vrsti v razne proizvodne in trgovinske panoge.
Vsa ta podjetja so ob navedenih pogojih zavezana posebnemu davčnemu dodatku, če in ko preseže njih celotni kosmati promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom, Din 1,000.000-—. S celotnim prometom je razumevati ne samo promet, opravljen s porabniki, marveč tudi ves ostali promet, opravljen v državi in v inozemstvu tako po podjetju (centrali) kakor tudi po vseh njegovih odcepkih. Potemtakem je treba ob presoji vprašanja, ali preseza promet temu posebnemu davčnemu dodatku zavezanega podjetja na leto Din 1,000.000'— ali ne, upoštevati razloženi celotni promet. Šele ko se tako ugotovi davčna zavezanost, se izloči promet, opravljen z inozemstvom, in je ves preostali ostanek za osnovo odmeri tega posebnega davčnega dodatka.
8 kosmatim prometom, ki je zavezan posebnemu davčnemu dodatku, se umeva višina dogovorjene ali prejete odmene (v gotovini ali kredit) za oddano ali prodano blago brez kakršnihkoli odbitkov za prevoz, davščine, trošarino itd.
Promet, opravljen po podjetju v poslovanju s porabniki na osnovi naročil, nabranih po njegovih trgovinskih potnikih, ni zavezan posebnemu davčnemu dodatku, če se ni bavilo podjetje istočasno tudi z neposredno prodajo porabnikom na način, razložen v točki 2. člena 59. zakona; v tem primeru plača ta posebni davčni dodntek od celotnega svojega prometa, kakor je zgoraj razloženo.
Pri industrijskih, trgovinskih in obrtnih podjetjih se smatra za neposredno prodajo porabniku prodaja tistega blaga, ki je bilo v skladišču pri odcepkih omenjenih podjetij. Pri velikih magazinih pa se smatra za neposredno prodajo porabniku vsaka prodaja, opravljena bodisi pri podjetju samem ali pa pri njegovih odcepkih.
Za porabnika se smatra, kdor je nabavil dodelano blago, ki je dano na prodaj, za osebno lastno uporabo ali potrošek.
Prodaja polizdelkov, sirovin in temu pod. kupcu za njegovo lastno proizvodnjo ali uporabo v njegovem pridobitnem delu za plasiranje lastnih dodelanih izdelkov drugim osebam, ne pa porabnikom, se ne smatra za prodajo blaga porabniku. V tem poslednjem primeru ni podjetje zavezano plačilu posebnega davčnega dodatka, če se ne bavi obenem tudi z neposredno prodajo porabnikom na način, razložen v točki 2. Člena 59. zakona, ker plača v takem primeru ta posebni davčni dodatek od celotnega svojega prometa, kakor je zgoraj razloženo.
Posebnemu davčnemu dodatku ni zavezana neposredna prodaja lastnih proizvodov podjetja njegovim delavcem in nameščencem za njih lastno uporabo in potrošek, če se ne bavi podjetje obenem tudi z neposredno prodajo drugim porabnikom v smislu točke 2. člena 59. zakona.
Podjetja, ki so zavezana plačilu posebnega davčnega dodatka, morajo napovedati v svoji letni davčni prijavi ne samo promet, opravljen s porabniki, marveč tudi ves ostali promet, opravljen v državi in v inozemstvu, in ob-
enem posebej označiti, koliko tega prometa odpada na promet, opravljen z inozemstvom.
'Radi kontrole opravljenega prometa zbero davčna oblastVa vsako leto pravočasno pri carinarnicah, poštah, parbbrodnih družbah, prevoznih podjetjih itd. podatke o prejetem in odpravljenem blagu vsakega poedinega pod-jetja, zavezanega plačilu posebnega davčnega dodatka.
Po tako zbranih uradnih podatkih in po podatkih Vložene davčne prijave pregleda pristojno davčno oblastvo. prijavljeni promet. Če se pokaže potreba za to, opravi nadaljnje poizvedbe, zahteva od podjetja pojasnila in dokaze, vpogleda po potrebi tudi poslovne knjige, fakture, korespondenco, zaključnice, obračune in ostale listine (členi 85., 108. in 127. zakona in člen 120. pravilnika). Podjetje, ki ne dovoli vpogleda v knjige, se kaznuje v denarju od Din 1000-— do Din 10.000'—. To kazen izreka pristojna davčna uprava; zoper to razsodbo je dopustna pritožba v 15 dneh na pristojno finančno direkcijo.
Če poda podjetje, ki je prodajalo blago neposredno porabniku, negativno izjavo ali če poda neresnično izjavo glede skupaj opravljenega prometa ali če ne da pojasnil, ki jih davčno oblastvo od njega zahteva, ali ne dovoli vpogleda v knjige in račune, odmeri pristojno davčno oblastvo po ugotovitvi činjenic davek po podatkih, s katerimi razpolaga, uvede pa, če so podani elementi davčnega kaznivega dejanja, kazenski pregon podjetja po določbah člena 142. zakona.
Na odmerjeni posebni davčni dodatek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada. :
Člen 8.
V prvem stavki) drugega odstavlja pravilnika k členu 61. zakona o neposrednih davkih* se črtajo besede: », če je davčna osnova pridobnine določena na podstavi pravilnih računov, predloženih po členu 53, zakona, in če so bili dejanski vpisani v predloženih računih , in se postavljajo na njih mesto tele nove besede: .:, če se dokaže, da izhajajo dejanski iz poslovanja in da so kot taki prijavljeni davčnemu oblastvu in obseženi v dohodku, zavezanem pridobil in i.
V tretjem stavku drugega odstavka pravilnika k členu 61. zakona o neposrednih davkih se za besedami rod takih terjatev,< dodajejo tele nove besede: »če se pobira davek od njih z odtegovanjem po členu 71. zakona, ali .
Člen 9.
V drugi točkj 7. pravilnika k členu 63. zakona o neposrednih davkih** se črta številka 7.< in se postavlja številka '8.:. Pred naslednji odstavek se postavlja številka 9.«. Pred odstavek, ki sledi za točko 10., se postavlja številka 11.«. Ves naslednji odstavek za tem odstavkom (»Vse specialne odločbe,... «) se postavlja na konec tega člena pravilnika, predenj pa številka »17.«. Pred odstavek za točko 11. se postavlja številka »12.« Pred prihodnja dva odstavka se postavlja številka »13.«, za to pa pred naslednje odstavke po vrsti številke »14.«, »15.« in »16.«.
* »Uradni lisk št. 227/55 iz 1.1929., k členu 5.
** »Uradni list« št. 227/55 iz 1. 1929., k členu 6. — Vse te izpremembe so v »Uradnem listu« že izvedene; izvesti je treba tam le še izpremembo, ki se nanaša na uovi odstavek 17. (= četrti stavek gorenjega členu 9.) — 0p_. ur,
Člen 10.
Na koncu drugega odstavka točke 1. pravilnika’ k členu 68. zakona o neposrednih davkih se dodaje tale stavek:
»Vendar se ta določba ne uporabi, če davčni' zavezanec v postopku za odmero davka ali v pritožbenem postopku dokaže, da dejansko ni bil dogovorjen nikak dohodek, ali pa manjši od 6 odstotkov .
Prvi odstavek točke 3. pravilnika k členu 68. zakona o neposrednih davkih se črta.
Člen 11.
Za tretjim odstavkom pravilnika k členu 69.* zakona o neposrednih davkih se postavlja tale novi odstavek (kot četrti):
Če se pobira davek na rente posredno od upnika po členu 71. zakona, se uporablja davčna stopnja 6°/i>.«
V četrtem odstavku pravilnika k členu 69.** zakona o neposrednih davkih se črtajo prvi trije ptavki,. ostala dva stavka pa se postavljata za petim odstavkom kot nov (šesti) odstavek.
Člen 12.
V poslednjem stavku osmega odstavka pravilnika k členu 71. zakona o'neposrednih davkih se izpreminjata davčni stopnji 8°/n- , odnosno 15°/o: v »3%«, odnosno
6 odstotkov«.
V prvem stavku predposlednjega odstavka pravilnika k členu 71. zakona o neposrednih davkih se namesto
v 15 dneh postavlja v 45 dneh«.
Člen 13.
Na koncu prvega odstavka točke 6. pravilnika k členu 80. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede
od n-l*2®/«, t. j «, pa do konca tega odstavka in se
namesto tega postavljajo tele besede: »2%o, t. j. 2 dinarja od 1000 dinarjev vložene glavnice, odnosno čiste iino-vine, če ni vložene glavnice (drugi odstavek člena 86. zakona).
Na koncu drugega odstavka je treba popraviti izvedeni račun tako, da se glasi:
1,000.000 X 2
•-------1000------:	**	^	~	l-*^*b3,	odnosno zaokro-
ženo Din 1.507-—.:
Člen J4.
Odstavki sedmi pa do konca pravilnika k členu 81. zakona*** se črtajo, namesto njih pa se postavlja lale novi odstavek:
»Davčno oblastvo sme tudi preizkusiti ocenitev vrednosti vseh obstoječih zalog (materiala, sirovin, postranskih proizvodov, odpadkov, polizdelkov, dodelanih proizvodov in dodelanega blaga), če spozna, da so neopravičeno ocenjene pod nabavno, odnosno proizvodno, ceno. Pri preizkusu razlogov za nižjo ocenitev ugotovi davčno oblastvo nabavno, odnosno proizvodno ceno zalog, pregleda vsa pojasnila, ki jih poda podjetje v opravičbo nižje ocenitve, in izda glede na okolnosti, ki so bile odločilne v trenutku ocenitve imovine, svoj sklep. Če po tem pre-
izkusu ugotovi, da so bile zaloge neopravičeno znatno izpod nabavne, odnosno proizvodne cene ocenjene, vzame davčno oblastvo te in tako ugotovljene razlike v davčno osnovo. Davčno oblastvo naj ne izpodbija take nižje ocenitve, za katere so opravičeni razlogi, kakor: neugodne in negotove gospodarske razmere, zastoj v poslu, kopičenje zalog zaradi nedostatne prodaje, konkurenca, padec cen dodelanim proizvodom ali dodelanemu blagu, kvara v zalogah, izguba v teži, razsip fabrikatov, sirovin ali materiala itd., in ki ne presezajo najvišje meje 25 odstotkov. Minister za finance sme to mejo ocenitve premakniti in v drugih zneskih določiti, če je to po pridobitnih razmerah potrebno. Tako se pa sme popraviti ocenitev zalog samo do vročitve odločbe o odmeri družbenega davka. Za te razlike (poslednji odstavek člena 81. zakona) se podjetje ne more kazensko preganjati (sedmi odstavek člena 142. zakona).«
Člen 15.
Za prvim odstavkom točke 4. pravilnika k členu 82. zakona o neposrednih davkih se dodajejo tile novi odstavki:
»Da se smatra neka glavnica za lastno vloženo glavnico podjetja, katere obresti se po določbah točke 4. člena 82. vnašajo v davčno osnovo, postavlja zakon dva pogoja:
a) da je dana glavnica (kredit) podjetju v katerikoli pravni obliki stalno na razpolago;
b) da je nastala iz glavnice, dane podjetju na stalno razpolago, gospodarska istovetnost med dolžnikom in upnikom.
Kreditiranje podjetja v katerikoli obliki zavisi od varnosti, ki jo more dati podjetje kot dolžnik novemu upniku. Kot jamstvo, po čigar višini določa upnik tudi višino kredita, so poglavitno upoštevne delniška glavnica in obstoječe prihrane (rezerve). Delniška glavnica in prihrane so torej edini nosilci nevarnosti za izgubo imo-vine podjetja, kakor so tudi edina varnost za kredite. Če se torej da glavnica podjetju na stalno razpolago, prevzame ta tudi vlogo nosilca rizika za izgubo imovine podjetja in predstavlja kot taka lastno glavnico podjetja. Da se pa dobi kaka glavnica z odrejeno vlogo na stalno razpolago, ji mora dati podjetje taka jamstva, da to glavnico popolnoma zavarujejo. Ker v teh primerih delniška glavnica in prihrane niso zadostna varnost, je podjetje prisiljeno, da prizna taki glavnici posebne ugodnosti. Po teh ugodnostih pa pride podjetje, ne samd, da je izgubilo svojo samostalnost, tudi še v gospodarsko odvisnost, povezanost in upnikov interesni krog. V zvezi s tem gospodujočim položajem z vidika gospodarskih načel so združene v upnikovi osebnosti vse pravice, pri-stoječe podjetju. Gospodarska istovetnost med lastninsko pravico na podjetju in na glavnici, ki je dana podjetju na razpolago, nastane torej v vseh tistih primerih, ko pride podjetje v interesni krog koncentrirane glavnice, ki se pojavlja v raznih oblikah koncerna, holdinške družbe, interesne zajednice, ali pa je po tej finansirano; če je last določenih rodbin ali finansirano po domačih ali tujih pravnih ali fizičnih osebah, ki niso tukaj zavezane družbenemu davku. Ker določbe drugega odstavka točke
4.	člena 82. zakona ne odrejajo pogoja, da morajo ti upniki biti ustanovniki, delničarji ali člani podjetja, pomeni to, da je že ugotovitev obstanka gospodarske istovetnosti zadosten razlog, da se vnesejo obresti take glavnice v davčno osnovo.
Da se more gospodarska istovetnost dokazati, ugotovi davčno oblastvo s poizvedbami:
a) pogoje, po katerih je dana glavnica na stalno razpolago, čas trajanja kredita, uporabo glavnice za vloženo ali za prometno imovino in gospodarsko razmerje podjetja proti upniku;
b) način poslovanja (ali se opravljajo nakupi ali prodaje po upniku ali od njega, ali vpliva upnik glede na dani kredit na postavljanje članov upravnega in nadzornega odbora, direktorjev ali drugih nameščencev, ali je odposlan v podjetje kak predstavnik inozemskega upnika, ali je knjigovodstvo skupno, ali se pošiljajo upniku prepisi vknjižb, ali daje inozemski upnik smernice za sestavo bilance, za poedine vknjižbe itd.);
c) razmerje med vloženo in prometno imovino in razmerje celotne imovine proti delniški glavnici in pri-h ranam;
č) razmerje med delniško glavnico in prihranami ter glavnico, dano podjetju na stalno razpolago.
Če se ugotovi iz gospodarske odvisnosti in povezanosti, načina poslovanja in obstoječega nesorazmerja med delniško glavnico in prihranami pa glavnico, dano na stalno razpolago, da obstoji gospodarska istovetnost, priobči davčno oblastvo vse ugotovljene činjenice podjetju, navede razloge zakaj je smatrati gorenjo glavnico v smislu zakonu za lastno glavnico podjetja, in ga pozove, naj v tej stvari poda pojasnila ali nasprotne dokaze.
Če podjetje na ta poziv ne poda takih pojasnil ari nasprotnih dokazov, ki bi ovrgli činjenice, ugotovljene po davčnem obiastvu, vnese to dotične obresti v davčno osnovo; obrazložitev ugotovljenih činjenic pa velja za dokaz, da obstoji gospodarska istovetnost.
Če je dalo glavnico podjetju na stalno razpolago kako drugo podjetje, ki je v območju kraljevine Jugoslavije zavezano plačevanju družbenega davka, ugotovi davčno oblastvo samd, odnosno, zaprosi samd drugo pristojno davčno oblastvo, da ugotovi, ali so bile obresti te glavnice redno vknjižene kot poslovni dohodek pri tem drugem podjetju.«
Člen 16.
Na koncu prvega stavka prvega odstavka točke 3. pravilnika k členu 83. zakona se postavlja namesto pike vejica in se dodajejo tele nove besede: »kolikor je ta dohodek z istim zneskom tudi izkazan v bilanci.«
Na koncu drugega odstavka točke 3. pravilnika k členu 83. zakona se dodaje tale novi stavek: »Iz istih razlogov se tudi ne morejo priznati pasivne obresti, izgube ali' drugi poslovni stroški, ki obremenjajo tisti del imovine, čigar dohodki se izločajo iz davčne osnove.«
Na koncu tretjega odstavka točke 3. pravilnika k členu 83. zakona se postavlja namesto pike vejica in se dodajejo tele nove besede: »kolikor je ta dohodek z istim zneskom tudi izkazan v bilanci.«
V prvem odstavku točke 4. pravilnika k členu 83. zakona se črtajo besede: »obresti od hranilnih vlog pri Poštni hranilnici in pri vseh zadrugah, navedenih v členu
76.,	točki 7., ki so oproščene družbenega davka (člen 63., točka 4.), kakor tudi«.
Na koncu prvega odstavka točke 4. pravilnika k členu 83. zakona se v besedah »(člen 63., točka 6.)« črta »6.« in se namesto tega postavlja: »7.«.
Točka 6. pravilnika k členu 83. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi:
»6. Zakon dovoljuje, da se uvažujejo ob ugotavljanju davčne osnove vsotej ki so neposredno odpisane s dotič«
nem imovinskem računu kot obraba ali izguba v vrednosti inventarja ali pogonskega materiala, kot izgube, ki so že nastale v poslovanju na substanci, v tečaju ali v čem drugem. Pogoj, da se priznajo te izgube, je torej ta, da so v poslovanju že nastale in da se dajo obrazložiti in ugotoviti. V zvezi s to zakonsko določbo jo treba vse vsote, ki bi morda naknadno prišle od popolnoma ali deloma odpisanih izgub, naknadno vknjižiti v poslovnih knjigah kot izreden dohodek v tistem poslovnem letu, v katerem se ta dohodek ostvari.
Ker se dajo že nastale izgube odpisati ali neposredno v dotičnem imovinskem računu (točka 0. člena 83.) ali pa posredno po posebnih fondih (točka 7. člena 83.), veljajo vse določbe in pojasnila, ki so obsežene v naslednji točki 7. pravilnika k členu 83., tudi na neposredne odpise po točki 6. člena 83. zakona in se morajo tudi nanje smiselno uporabljati.::
Prvi odstavek točke 7. pravilnika k členu 83. zakona se izpreminja in se glasi:
Zakon dovoljuje v točki 7. člena 83., da se uvažujejo ob ugotavljanju davčne osnove tisti deli poslovnega dohodka, ki se vlagajo zaradi izgub, omenjenih v točki 6. člena 83. zakona, v posebne fonde (za odpise, za amortizacijo n. pr. investicij, tvorniških nepremičnin, strojev, rudnikov itd., za izgube itd.). Iz določb točk (i. in 7. člena 83. zakona izhaja torej, da se dajo že nastale izgube odpisovati ali neposredno v imovinskem računu (točka ti. člena 83.) ali pa posredno po posebnih fondih (točka 7. člena 83.). Ob posrednem odpisovanju določa zakon poleg pogojev, da so izgube v poslovanju že nastale in da se dajo dokazati in ugotoviti, tudi še, da se vnosijo deli poslovnih dohodkov v posebne fonde izrečno označe .e vrste. Ker se morejo pojavili v rednem poslovanju tudi take izgube, ki se po številki ne dajo ugotoviti, ker še niso ostvarjene, se pa vendar dajo zanesljivo pričakovati v bližnji bodočnosti, dovoljuje zakon, da se smejo tudi za te predvidljive izgube vlagati deli poslovnega dohodka v posebne fonde za pokritje izgub izrečno označene vrste. Da pa more davčna uprava te vložbo v fonde (rezerviranja) uvaževati, je postavljen pogoj: da je v išino predvidljive izgube moči oceniti, rezervirano vsoto pa zadostno obrazložiti, in da se ta izguba da pričakovati kot predvidljivi uspeh poslovnih odnošajev in delavnosti. Rezerviranja za predvidljive izgube se smejo n. pr. opravljati za dvomljive terjatve (dolžniki in menice), za razlike v tečaju efektov, deviz itd., za neobračunjene spore itd. Ko pa prestanejo razlogi za rezerviranje, se morajo vknjižiti ti fondi ali njih deli, kolikor že niso porabljeni za namene, za katere so bili ustanovljeni, kot izredni poslovni dohodek tistega leta, v katerem je prestal razlog za rezerviranje.«
V prvem stavku odstavka (‘) točke 7. pravilnika k členu 83. zakona se nadomeščajo besede Iz le odredbe s temile besedami:	Iz določb točk (i. in 7. člena 83.c.
Na koncu odstavka (2) točke 7. pravilnika k členu 83, zakona se dodajeta tale dva nova stavka: j Razen tega odreja zakon, da se smejo vsote iz takih posebnih rezervnih fondov porabiti (potrošiti) samo za tiste namene, za katere so ti fondi bili določeni. Vsote, ki se porabijo (potrošijo) iz takih fondov za druge namene, se vnesejo v davčno osnovo tistega leta, v katerem so se porabile (potrošile).«
Odstavek (’) točke 7. pravilnika k členu 83. zakona* se izpreminja in se glasi:
»Zakon dovoljuje tudi odpise zaradi drugih izgub, če so izrazito poslovnega značaja. Taki primeri se pojavljajo takoj pri likvidnem delu imovine (dodelanem blagu, materialu itd.) n. pr. zaradi izgube v teži, zaradi kvarjenja, razsipa fabrikatov, sirovin ali materiala, ker se niso prodali o pravem času ali ker se fabrikat slabo razpečava in se ne da več vnovčiti. Vendar pa se take izgube uvažujejo že pri ocenitvi zalog po tretjem odstavku člena 81. zakona in se potemtakem taka izguba ne more še vdrugič odpisati bodisi neposredno v dotičnem računu ali pa posredno z rezerviranjem v posebni rezervni fond.«
Odstavek (6) točke 7. pravilnika k členu 83. zakona* se izpreminja in se glasi:
. (•'■) Ne sme se odpisovati ne neposredno v dotičnem računu ne posredno z rezerviranjem v posebni rezervni fond vrednost tistih predmetov, ki se ob poslovanju ne obrabljajo (trošijo), kakor: zemljišče, samostalno ali pozidano, vrednost, vložena za odkup firme podjetja, patentne, licenčne ali druge podobne imovinske pravice, nadalje izgube pri nepremični imovini ali glavnici, povzročene po dogodkih, ki niso v neposredni zvezi s poslovanjem podjetja (kakor: izgube po požaru, poplavi itd.).
Neposredni ali posredni odpisi se uvažujejo glede tistih delov imovine, za katere je amortizacija priznana po posebnih zakonih in uredbah (zakon o valorizaciji, zakon o bilansiranju državnih vrednostnih papirjev, uredba o sanaciji bank itd.), samo do roka, določenega v teh zakonih in uredbah, odnosno dokler se ne izpolnijo pogoji iz teh zakonov in uredb.«
V četrtem odstavku v odstavku (s) točke 7. pravilnika k členu 83. zakona se pred 7. dodajo: ti. in .
V prvem stavku šestega odstavka v odstavku (*) točke 7. praviluika k členu 83. zakona se besedi : poslednjem stavku črtata in se namesto tega postavlja: »četrtem stavku točke 7.«.
Za drugim odstavkom v odstavku (‘") točke 7. pravilnika k členu 83. zakona se dodaje nov odstavek, ki so glasi:
Zaradi razlik, ki se pokažejo med davčnimi oblasivi in podjetji v neposrednih ali posrednih odpisih za že nastale izgube, kakor tudi v rezerviranjih za predvidljive izgube, ni kazenskega pregona (gl. sedmi odstavek člena 142. zakona).«
Na koncu prvega odstavka točke 8. pravilnika k členu 83. zakona se postavlja namesto pike vejica in se dodaje naslednje: »če je ta fond sainostalen in če ima svojo posebno upravo. Kond, ustanovljen po razloženem načelu, se smatra za poseben rezervni fond, ki se dotira neobdačeno, ker je za podjetje samo dolg proti nameščencem.«
Prvi trije odstavki točke 13. pravilnika k členu 83. zakona se črtajo in se postavljata namesto njih tale dva nova odstavka:
Da more davčno oblastvo zadostili določbi predpo-slednjega odstavka člena 83. zakona, naj ne predloži podjetje ob vložitvi davčne prijave pristojnemu davčnemu oblastvu samb nadrobne preglede o stanju, vnosih in potroških poedinega fonda v poslovnem letu, marveč naj tudi vsak odpis (neposredni in posredni), vsako rezerviranje in vsak potrošek zadostno pojasni in obrazloži. Davčna uprava pregleda te preglede, pojasnila in obrazložitve in sme zahtevati, če smatra, da niso zadostni, od podjetja nadaljnje preglede, pojasnila, obrazložitve in dokaze, odnosuo sme zaslišati po poslednjem odstavku
člena 108. zakona v mejah člena 120. zakona priče in pregledati poslovne knjige podjetja.
Če smatra davčno oblastvo tudi še po teh poizvedbah, da'odpisi, odnosno rezerviranja (točki 6. in 7. člena 83. zakona) niso primerni ali niso dovolj opravičeni, pribavi uradoma mnenje strokovnjakov, in sicer v prvi vrsti od dotičnih državnih ali banovinskih strokovnjakov. Če takih ni, sme pribaviti davčno oblastvo tako mnenje tudi od drugih strokovnjakov ali obstoječih strokovnih ustanov. Pri ocenitvi rezervnih fondov iz točke 7. člena 83. zakona mora upoštevati davčuo oblastvo druge stopnje poslednji odstavek točke 7. člena 83. zakona, po katerem ne sinejo ti rezervni fondi biti večji od tiste imovinske vrednosti, zaradi katere so osnovani.«
V drugem stavku poslednjega odstavka točke 13. pravilnika k členu 83. zakona se vrinja med besede " uvaže-vati« in »za ta fond« beseda »dotacije«.
Na koncu točke 13. pravilnika k členu 83. zakona se dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»O vseh obstoječih rezervnih fondih vodi davčno oblastvo druge stopnje stalno posebno razvidnico v knjigi podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. V to razvidnico se vpisujejo za vsako podjetje stanje vsakega poedinega fonda v začetku poslovnega leta, dotacije ali potroški v tem letu in stanje ob koncu istega leta. Razen tega se navede za vsak fond, ali je pravi rezervni fond, s katerim podjetje svobodno razpolaga, ali pa je vezan fond, ki je za korekturo dotičnega dela imovine. S tem v zvezi se označi za vsak fond, ali je obdačen, neobdačen ali pa mešan. Glede takega mešanega fonda je tudi še označiti, koliko je obdačenega, koliko pa neobdačenega. Stanje, dotacija in poraba teh fondov po navedeni raz-vidnici se morajo ujemati s stanjem teh fondov po bilanci in po odmeritveni odločbi davčnega oblastva druge stopnje.«
Člen 17.
Na koncu drugega odstavka točke II. pravilnika k členu 86. zakona o neposrednih davkih se postavlja namesto pike vejica in se dodajejo nato tele besede: prav tako pa tudi tista glavnica, katere obresti se vnašajo v davčno osnovo po drugem odstavku točke 4. člena 82. zakona.«
Za točko 3. pod II. pravilnika k členu 86. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova točka 4., ki se glasi:
»4. Četrti element, iz katerega sestoji vložena glavnica, je tista glavnica, katere obresti se vnašajo v davčno osnovo po točki 4. člena 82. zakona.«
V tretjem stavku prvega odstavka točke III. pravilnika k členu 86. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede: »l'2°/o vložene« in se namesto njih postavlja beseda: minimalne«. Na koncu tega odstavka se dodaje tale novi stavek: Ta minimalni davek pa nikakor ne sme biti manjši od 2%o vložene glavnice."
Na koncu pravilnika k členu 86. zakona o neposrednih davkih se dodajejo tile novi odstavki:
II.	Posebnemu davčnemu dodatku po točki 2. člena 86. zakona so zavezana:
a) tista industrijska delniška podjetja, ki prodajajo blago neposredno porabnikom posvojili podružnicah, pro-dajalnicah ali kbmisionarskih založiščih ali po drugih fizičnih ali pravnih osebah;
b) tista trgovinska in obrtna delniška podjetja, ki imajo razen glavnega obrata tudi še podružnice (proda-jalnice) za prodajo blaga neposredno porabnikom;
c) vsi veliki magazini, t. j. lista delniška podjetja, ki prodajajo neposredno porabnikom mnogovrstno blago,
ki spada po svoji vrsti v razne proizvodne in trgovinske panoge.
Vsa la podjetja so ob navedenih pogojih zavezana posebnemu davčnemu dodatku, če in ko preseže njih celotni kosmati promet, opravljen v poslovnem letli pred davčnim letom, 1,000.000'— dinarjev, S celotnim prometom je. razumevati ne samo promet, opravljen s porabniki, marveč tudi ves ostali promet, opravljen v državi ih v inozemstvu tako po podjetju (centrali) kakor tudi po vseh njegovih.odcepkih. Potemtakem je treba ob presoji vpra-' Sanja, ali preseza, promet "teinu posebnemu davčnemu dodatku zavezanega podjetja na leto 1,000.000"— dinarjev ali ne, upoštevali razloženi celotni promet. Šele ko se tako ugotovi davčna zavezanost, se izloči promet,, opravljen z inozemstvom, ih je ves preostali ostanek za osnovo odmeri tega posebnega davčnega dodatka.
S kosmatim prometom, ki je zavezan posebnemu davčnemu dodatku, se umeva višina dogovorjene ali prejete odmene (v gotovini ali kredit) za oddano ali prodano blago brez kakršnihkoli odbitkov za prevoz, davščine, trošarino itd.
Promet, opravljen po podjetju v poslovanju s porabniki na osnovi naročil, nabranih po njegovih trgovinskih potnikih, ni zavezan posebnemu davčnemu dodatku, če se ni bavilo podjetje istočasno tudi z neposredno prodajo porabnikom na način, razložen v točki 2. člena 86. zakona; v tem primeru plača ta posebni davčni dodatek od celotnega svojega prometa, kakor je zgoraj, razloženo.
Pri industrijskih, trgovinskih in obrtnih delniških podjetjih se smatra za, neposredno prodajo porabniku prodaja tistega blaga, ki je bilo v skladišču pri odcepkih rečenih podjetij. Pri Veljkih magazinih pa se smatra za. neposredno prodajo porabniku vsaka prodaja, opravljena bodisi pri podjetju samem ali pa pri njegovih odcepkih.
Za porabnika se smatra, kdor je nabavil dodelano blago, ki je dano na prodaj za osebno lastno rabo ali po-trošek. Prodaja polizdelkov, sirovin in temu pod. kupcu za njegovo lastno proizvodnjo ali uporabo v njegovem pridobitvenem delu za plasiranje lastnih dodelanih izdelkov drugim osebam, ne pa porabnikom, se ne smatra za prodajo blaga porabniku. V tem poslednjem primeru ni podjetje zavezano plačilu posebnega davčnega dodatka, če se ne bavi obenem tudi z neposredno prodajo porabnikom na način, razložen v točki 2. člena 86. zakona, ker plača v takem primeru ta posebni davčni dodatek od celotnega svojega prometa, kakor je zgoraj razloženo.
Posebnemu davčnemu dodatku ni zavezana neposredna prodaja lastnih proizvodov podjetja njegovim delavcem in nameščencem za njih lastno uporabo in potro-šek, če se ne bavi podjetje obenem tudi z neposredno prodajo drugim porabnikom v smislu točke 2. člena 86. zakona.
Podjetja, ki so zavezana plačilu posebnega davčnega dodatka, morajo napovedati v svoji letni davčni prijavi ne samo promet, opravljen s porabniki, marveč tudi ves ostali promet, opravljen v državi in v inozemstvu, in obenem posebej označiti, koliko tega prometa odpada na promet, opravljen z inozemstvom.
Radi kontrole opravljenega prometa zbero davčna oblastva vsako leto pravočasno pri carinarnicah, poštah, parobrodnih družbah, prevoznih podjetjih itd. podatke o prejetem in odpravljenem blagu vsakega poedinega podjetja, zavezanega plačilu posebnega davčnega dodatka.
Po tako zbranih uradnih podatkih in po podatkih vložene davčne prijave pregleda pristojno davčno oblastvo prijavljeni promet. Čo se pokaže potreba za to, opravi
nadaljnje poizvedbe, zahteva od podjetja pojasnila in dokaze, vpogleda po potrebi tudi poslovne knjige, fakture, korespondenco, zaključnice, obračune in ostale listine (členi 85., 108. in 127. zakona in člen 120. pravilnika). Podjetje, ki ne dovoli vpogleda v knjige, se kaznuje v denarju od 1.000'— do 10.000'— dinarjev. To kazen izreka pristojna finančna direkcija; zoper to razsodbo je dopustna pritožba v 15 dneli na oddelek za davke pri ministrstvu Za finance.
Ce poda podjetje, ki je prodajalo blago neposredno porabniku, negativno izjavo ali če poda neresnično izjavo glede skupnega opravljenega prometa ali če ne da pojasnil, ki jih davčno oblastvo od njega zahteva, ali ne dovoli vpogleda v knjige in račune, odmeri pristojno davčno oblastvo po ugotovitvi činjenic davek po podatkih, s katerimi razpolaga, uvede pa, če so podani elementi davčnega kaznivega dejanja, kazenski pregon podjetja po določbah člena 142. zakona.
Posebni davčni dodatek se smatra za neposredni davek, ki se vnaša v davčno osnovo po določbah točke 1. člena 82. zakona.
Na odmerjeni posebni davčni dodatek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.;
Člen 18.
V prvem stavku točke 1. pravilnika k členu 88. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede: med občine, kjer ima uprava sedež, in:.
Na koncu poslednjega stavka točke 1. pravilnika k členu 88. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede: »občini A, kjer ima uprava sedež, še:
(x : 160.000 == 40.000 : 240.000) = 26.607 Din, kar znaša skupaj 66.667 Din. Pri«; namesto tega pa se postavlja: »pri«. V nadaljnjem obračunu za občino R se popravlja »240.000« v 200.000«, »53.333 v 64.000 in v obračunu za občino C se popravlja 240.000 v 200.000«, : 80.000« pa v >96.000«.
V tretjem odstavku točke 2. pravilnika k členu 88. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede od čistih premij« do konca tega odstavka; namesto tega odstavka pa se postavlja: »kosmatih premij od vseh vrst zavarovanja (kamor spadajo tudi pozavarovalne premije) po odbitku storniranih poslov in bonusa, .
V četrtem odstavku točke 2. pravilnika k členu 88. zakona o neposrednih davkih se popravlja obračun takole: Črta se črka a). Nato se črta:
V, x : 100.000 = 40.000 : 240.000 . . 16.667'- Din
skupaj . . 166.667'— Din;«. Za občino B se popravlja >240.000 v »200.000« in »33.333« v »40.000«. Za občino Č se popravlja 240.000 v »200.000« in »50.000« v >60.000«.
Obračun v drugem odstavku točke 3. pravilnika k členu 88. zakona o neposrednih davkih se popravlja takole: Pod a) se črtajo besede od »od ostanka« do »3.000-— Din;«, pod b) se črtajo besede od »od vsote« do >1.000'— Oin;< in se nadomeščajo s temile besedami: »podružnici pripade ves ostanek v znesku 4.000 Din;«; pod c) se črtajo besede od »od ostanka vsote« do >6.450 Din;<; pod Č) se namesto >3.200« postavlja: »9.600«.
V drugem stavku točke 5. pravilnika k členu 88. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede: »občine, kjer ima centrala sedež, in«.
Člen 19. V prvem odstavku točke 2. pravilnika k členu 93. zakona o neposrednih davkih se postavljata pod besedi
na mesec« besedi »na teden«, pod to pa »na dan«.* V drugem odstavku, se namesto >160« postavlja: >240«.
Člen 20.
V točki 2. pod Ad 11. pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih se za besedo »uprave« dodaje:
in nadzornega odbora«.
Na koncu točke 3. pod Ad II. pravilnik", c členu 105 zakona o neposrednih davkih se dodaje: »kaKor tudi specifikacijo plačanih neposrednih davkov in samoupravnih doklad;«.
Za točko 10. pod Ad II. pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih se dodajejo tele nove točke:
»11. izpisek iz fabrikacijskega, eksploatacijskega ali blagovnega računa, sestavljen po kategorijah izdatkov in dohodkov;
12. spisek dolžnikov, glede katerih se je dotiral fond za dvomljive terjatve, in spisek odpisanih dolžnikov (pre-padlih terjatev) z označbo vsote, odvzete fondu, in vsote, vpisane v breme tekočih dohodkov;
13. pregled vrednostnih papirjev z vsem gibanjem med poslovnim letom;
14. preglede o stanju, gibanju, dotiranju in potroških v računu glavnice in vseh ostalih obstoječih pravih in vezanih fondih s pojasnilom glede vsake amortizacije ali pot roška;
15. pregled o stanju in potroških latentnih rezerv (§ 27. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o neposredn h davkih z dne 18. februarja 1934 in člena 22. pravilnim: k temu zakonu);
16. obračun dobičkov ali izgub, dohodkov ali razhod-kov iz konzorcijskih poslov, koncerna, kartela itd.;
17. pregled obresti, povračil, provizij itd., izplačanih domačim ali inozemskim upnikom, glavnim delničarjem, finansjejem, ustanovnikom, koncernom itd.:
18. izkaz dolžnikom ne obračunjenih obresti;
19. izkaz aktivnih in pasivnih prenosnih postavk;
20. izkaz upnikov (ime, bivališče in dokončni znesek terjatev);
21. specifikacije plačanih neposrednih davkov in samoupravnih doklad;
22. spisek tantiem, nagrad in dnevnic, izplačanih članom upravnega in nadzornega odbora;
23. spisek neobveznih nagrad in daril (revežem, društvom itd.);
24. izpisek iz računa inventarja.«
V prvem stavku pod Ad III. pravilnika k členu 105. zakona o neposrednih davkih je namesto besed: »po členu 40., poslednjem odstavku, po členu 65.. predposled-njem odstavku« postaviti: »po členu 40., predposlednjem odstavku, po členu 65.. petem odstavku, zakona«.
Clen 21.
V drugem stavku prvega odstavka točke 1. pravilnika k členu 108. zakona o neposrednih davkih se namesto »in 4.« postavlja: >4., 5. in 6.«.
Clen 22.
V drugem stavku točke 1. pravilnika k členu 111. zakona o neposrednih davkih se namesto »in 4.« postavlja: »do 6.«.
* V »Uradnem listu« št. 402/121 iz 1. 1928. že izveda-no. — Op. ur.
Člen ‘23.
V drugem stavku drugega odstavka točke 5. pravilnika k členu 113. zakona o neposrednih davkih se namesto »in 4.« postavlja: »do 6.«.
Odstavki četrti pa do konca točke 8. pravilnika k členu 113. zakona o neposrednih davkih se črtajo, namesto njih pa se postavljajo tile novi odstavki:
»Člane davčnega odbora, ki jih postavlja davčno oblastvo druge stopnje, je treba jemati predvsem izmed starejših upokojenih ali aktivnih državnih uslužbencev, če pa teh ni ali jih ni dovolj, izmed zemljarinskih, zgra-darinskih, pridobninskih itd. zavezancev iz okoliša dotič-nega davčnega odbora, ki so jim gospodarske razmere tega okoliša dobro znane in ki izpolnjujejo pogoje iz člena 114. zakona in pravilnika.
Davčno oblastvo prve stopnje predloži v mesecu novembru pred iztekom vsakega triletja (člen 114. zakona) davčnemu oblastvu druge stopnje v postavitev dva člana davčnega odbora in njuna namestnika za prihodnje triletje.
Istočasno pozove davčno oblastvo prve stopnje pismeno tudi vse pristojne zbornice svojega okoliša, naj izvolijo svoje člane v davčni odbor. Če ne ustreže kaka zbornica temu pozivu v določenem roku, ji pošlje ponovno enak poziv z opozoritvijo na določbo desetega odstavka člena 113. zakona. Zbornice morajo v svojem poročilu, s katerim priobčijo davčnemu oblastvu prve stopnje imena članov davčnega odbora, potrditi s podpisom svojih zakonitih predstavnikov, da izpolnjujejo vsi izvoljeni člani popolnoma pogoje iz čl. 114. zakona in pravilnika.
Voljeni člani (po dva) prisostvujejo razpravam davčnega odbora izmenoma, kakor se pač obravnavajo predmeti stroke tiste zbornice, ki jih je izvolila. Glede na to je potrebno, da se sestavi dnevni red razprav (gl. točko 3. pravilnika k členu 116.) in dajo davčni predmeti v razpravo za ves okoliš davčnega odbora zapovrstjo po strokah poedinih pristojnih zbornic, da je njih voljenim članom mogoče prisostvovati razpravam in na njih obravnavati predmete svoje pristojnosti naenkrat in brez prekinitve, zamude časa in stroškov. Tako se bodo dale tudi doseči potrebna pravilnost, enakomernost in sorazmernost pri odločanju o davčnih predmetih dotične stroke iz okoliša istega davčnega odbora. Potemtakem se spravljajo predmeti pred davčni odbor zapovrstjo po strokah iz vsega okoliša tega odbora in obravnavajo ob prisostvovanju voljenih članov (ali njih namestnikov) tiste zbornice, v katere pristojnost dotična stroka spada. Tako n. pr. davčne stvari vseh odvetnikov iz okoliša davčnega odboru ob prisostvovanju voljenih članov odvetniške zbornice, vseh lekarnarjev ob prisostvovanju voljenih članov lekarnarske zbornice, vseli trgovcev ob prisostvovanju voljenih članov trgovinske zbornice itd. To je treba imeti v mislih že pri sestavi davčnega razporeda in vpisati vanj davčne zavezance zapovrstjo po strokah tako, kakor se bodo obravnavali v davčnem odboru.
Kako se je ravnati, če se voljeni člani pristojne zbornice ne odzovejo pozivu na razpravo davčnega odbora, ali če teh morda ni ali jih ni dovolj, to je v zakonu jasno razloženo.
Člani davčnega odbora ali njih namestniki, postavljeni po davčnem oblastvu druge stopnje, prisostvujejo stalno vsem razpravam davčnega odbora o predmetih vseh strok brez razlike.«
Člen 24.
V	začetku	tretjega	odstavka točke 1. pravilnika
k	členu 114. zakona o	neposrednih davkih se Črtajo
besede: občinski sud (odbor) ali .
Člen 25.
V oddelku A pravilnika k členu 120. zakona o neposrednih davkih se črtata vsa točka V* in vsa točka Ad V.**
V prvem odstavku pod Ad I.* se črtajo besede od obvezno« v prvem stavku do »se vrši obdačba« v drugem stavku in se namesto tega za naslednjima besedama
po knjigah postavljata besedi:	davčnih zavezancev«,
V	začetku	prvega	stavka tretjega odstavka pod
Ad	I.*	se črtajo	besede:	»Pri podjetjih, ki niso zavezana
obdačevanju po knjigah,« in se namesto tega postavljati besedi »Davčnim zavezancem«.
Na koncu vsega Ad I.* se dodaje tale novi odstavek:
»Izredni primeri ustavitve poslovanja v obratu v predhodnem poslovnem letu se ne smejo upoštevati pri ugotavljanju davčne osnove za tekoče leto, ker se dajo taki primeri davčno rektificirati ob pogojih člena 51. v poslovnem letu samem, ko se pripetijo. Če je potemtakem zaradi takega primera računsko izkazan dohodek samo za del leta, v katerem se je obrat dejanski vršil, se mora davčna osnova, izvedena po računih, zvišati v razmerju s časom, ko obrat zaradi takega izrednega primera ni posloval. To zakonsko stališče (člen 51., drugi odstavek) velja tudi za ostale načine ugotavljanja davčne osnove pod
II.,	III. in IV.«
V odstavku (•’) točke 1. oddelka B pravilnika k čl. 12» zakona o neposrednih davkih se namesto »in 4.« postav lja« »do 6.«.
Člen 26.
V poslednjem stavku četrtega odstavka točke 7. pravilnika k členoma 125. in 126. zakona o neposrednih davkih se črtajo besede »in kdaj s« in se postavlja namesto tega: » , 12%, odnosno«.
Na koncu pravilnika k členoma 125, in 126. zakona o neposrednih davkih se dodaje nova točka, ki se glasi:
»8. Če uporabi minister za finance zakonsko pooblastitev iz šestega odstavka člena 125. zakona in podaljša pravnomočno odmero zgradarine in pridobnitie na naslednje davčno leto, se odmeri davek na prošnjo zaradi zmanjšanja dohodkov (sedmi odstavek Člena 125. zakona), odnosno po uradni dolžnosti zaradi povečanja dohodkov (osmi odstavek člena 125. zakona) iznova po določbah, ki veljajo za redno odmero davka. Sicer pa dobe davčna oblastva v tem primeru še posebna navodila.«
Člen 27.
V prvem stavku prvega odstavka točke 3. pravilnika k členu 127.** zakona o neposrednih davkih se besedi:
prve stopnje« nadomeščata z besedama: »druge stopnje«.
V prvem stavku poslednjega odstavka točke 3. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih* se besede: »na finančno direkcijo« nadomeščajo z besedami: »na oddelek za davke pri ministrstvu za finance.«
Točka 4. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih*** se	izpreminja in se glasi:
>4. Vse predpise s posebnimi odloki po točkah 1. in 2. člena 127. zakona morajo priobčiti davčna oblastva prve stopnje najkesneje v $ dneh po izteku vsakega me seča davčnemu oblastvu druge stopnje v individualnih pregledih, sestavljenih za vsako davčno obliko posebej
5.	Ob vsaki odmeri družbenega davka po točki 3 člena 127. zakona zbere pristojno davčno oblastvo druge stopnje, ko prejme davčne prijave in listine, kj jih omenja člen 105., Ad II., pravilnika, vse podatke in ugotovi vse važnejše momente, ki so potrebni in odločilni za pravilno odmero družbenega davka. V ta namen ugotovi: vrsto, način in obseg poslovanja podjetja; razpoložljiva lastna in tuja sredstvu; pogoje poslovanja; povezanost ali odvisnost od drugih oseb ali družb (karteli, koncerni, finansjeji, glavni delničarji itd.). Po pokazani potrebi sme pristojno davčno oblastvo druge stopnje zahtevati od podjetja tudi pojasnila za vsa tista vprašanja, vknjižbe, poslovne odnošaje ali transakcije, ki bi utegnili vplivati na poslovni uspeh, sme pa tudi odredili pregled knjig.
Po izvršenih poizvedbah ali pregledu knjig izda davčno oblastvo druge stopnje svojo obrazloženo odločbo o odmeri družbenega davka. V odločbi se morajo za vsako postavko, ki se je vnesla v davčno osnovo ali iz le izločila, nadrobno navesti razlogi in dotične zakonske določbe, po katerih se je postopalo. Razen tega se morajo v odločbi označiti stanje tondov in latentnih prihran (rezerv) v začetku poslovnega leta, njih dotacije in po-troški med poslovnim letom, kakor tudi stanje na koncu poslovnega leta tako, kakor je razloženo v četrtem odstavku točke 13. pravilnika k členu 83. zakona.
Vsako odločbo o odmeri družbenega davka morajo podpisati referent, šef odseka in finančni direktor.
Davčno oblastvo druge stopnje pošlje vsako odločbo o odmeri družbenega davka potem, ko jo je predhodno vpisalo v svojo sresko davčno knjigo, pristojnemu davčnemu oblastvu prve stopnje radi predpisa v davčni glavni knjigi in v davčnem letnem računu ter vročitve (proti potrdilu) dotičnemu podjetju. Potrjene vročilnice se vrnejo davčnemu oblastvu druge stopnje, da jih vloži v odmeritvene spise.
Davčno oblastvo druge stopnje mora osnovati in dalje voditi za vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, posebno razvidnostno knjigo teh podjetij. V tej knjigi morajo biti razvidni vsi podatki, ki so za odmero davka važni, kakor: naziv podjetja, vrsta poslovanja, sedež uprave, podružnice, poslovalnice, tvornice itd.; osnovna glavnica, pravi rezervni fondi (občni, fond za ažijo, valorizacijski fond itd.), vezani fondi (pokojninski fond, amortizacijski fond, fond za dvomljive terjatve); prijavljene, odn. ugotovljene latentne prihrane (rezerve) po § 27. zakona o izpremembah z dne 18. februarja 1934; dobiček ali izguba po bilanci za poedino poslovno leto; davčna osnova, ugotovljena po pristojnem oblastvu druge stopnje, ministrstvu za finance ali državnem svetu; vsota odmerjenega osnovnega, dopolnilnega, minimalnega davka, posebnega davčnega dodatka in kazni po finančni direkciji, oddelku za davke pri ministrstvu za finance ali državnem svetu, kakor tudi številka dotične odločbe. V tej knjigi je treba imeti v razvidnosti tudi ostale okolnosti in momente, ki so važni za pravilno presojo načina in uspeha poslovanja, kakršni so: ustanov-niki podjetja, glavni delničarji, finansjeji, koncerni, karteli, komisijske pogodbe, nakupi, prodaje, domače ali Inozemske poslovne zveze, gospodarska povezanost, po-glavitnejši upniki, plačila odškodnino ali povračila, uspeh
| pregleda knjig, kazenske preiskave in izrečene raz-:odbe itd.
Odmera družbenega davka, izvršena po davčnem »blastvu druge stopnje, spada pod naknadni pregled po oddelku za davke ministrstva za linance. Da bi bilo moči ta naknadni pregled (cenzuro) kar najhitreje opraviti, naj davčno oblastvo druge stopnje odločbo takoj po izvršeni odmeri davka vroči podjetju. Najkesneje v 8 dneh po izteku pritožbenega roka naj predloži isto oblastvo koncept odločbe z vsemi odmeritvenimi spisi za tekoče in predhodno davčno leto in z vročilnico oddelku za davke obenem z morebiti vloženo pritožbo. V spremnem spisu naj označi direkcija med drugim tudi ime podjetja in posel, s katerim se bavi; dan vročitve odločbe o odmeri davka: dan, do katerega je dopustna cenzura; obrazložitev in mnenje s predlogom o vseh spornih vprašanjih, kolikor je o teh pritožbe.
Ko prejme odmeritvene spise, začne oddelek za davke pri ministrstvu za finance takoj naknadni pregled (cenzuro) izvršene odmere davka.
Med postopkom naknadnega pregleda (cenzure) kakor tudi ob reševanju pritožbe se lahko pokaže, da je treba uvesti poizvedbe, zahtevati dopolnitev odmeritve-nega spisu ali pojasnila o poedinih vprašanjih ali pa odrediti pregled knjig. Vse te poizvedbe in dopolnitve veže oddelek za davke pri ministrstvu za finance na rok. Davčno oblastvo druge stopnje naj reši vse prejete spise v roku in osnuje v ta namen posebno razvidnico (rokovnik). Najkesneje v 15 dneh po prejemu spisa se morajo odrejene poizvedbe, dopolnitve, pojasnila ali pregled knjig ild. opraviti. Samo izjemoma, če teh dejanj ni moči opraviti v določenem roku, se sme zaprositi z obrazloženim poročilom, naj se rok podaljša.
Ce se ugotovi v cenzurnem postopku z naknadnim pregledom odmeritvenih spisov, s poizvedbami ali kako drugače, da se je odmeril davek z nižjim zneskom nego je bilo treba, popravi oddelek za davke odmero davka, opravljeno po davčnem oblastvu druge stopnje. Popravek se izda v obliki odločbe; zoper to se sme podjetje pritožiti na državni svet v 30 dneh od vročitve odločbe.
Oddelek za davke pri ministrstvu za finance sme na osnovi pregleda (cenzure) predpis naknadno popraviti samo v dveh letih od dne, ko se je vročila podjetju odločba davčnega oblastva druge stopnje, pa do dne, ko se mu je vročila odločba oddelka za davke pri ministrstvu za finance.
Oddelek za davke pri ministrstvu za finance sme popraviti odmero družbenega davka (cenzura) po vročitvi odločbe davčnega oblastva druge stopnje o vseh predmetih in vprašanjih, nanašajočih se na družbeni davek (člen 81., drugi odstavek, in členi 82. do 88. zakona), razen glede ocenitve zalog (poslednji odstavek člena 81. zakona).
Odmera družbenega davka se naknadno ne more več popraviti po tistih vprašanjih, ki jih je državni svet konkretno in pravnomočno že razsodil.«
Dosedanja točka 5. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih* postaja točka 6., dosedanja točka G. pa postaja točka 7.
V drugem stavku dosedanje točke 5. pravilnika k členu 127. zakona o neposrednih davkih* se dodajejo za besedo »davka« še tele besede: »na škodo davčnega zavezanca«.
Člen 28.
Šesti odstavek pravilnika k členoma 134. in 135. zakona o neposrednih davkih* se črta in se postavljajo na njegovo mesto tile novi odstavki:
»Člane reklamacijskega odbora, ki jih postavlja oddelek za davke pri ministrstvu za finance, jfc treba jemati predvsem izmed starejših upokojenih ali aktivnih državnih uslužbencev iz okoliša dotičnega reklamacijskega odbora, ki so jim gospodarske razmere tega okoliša dobro znane in ki izpolnjujejo pogoje iz člena 114. zakona in pravilnika.
Davčno oblastvo druge stopnje predloži v mesecu novembru pred iztekom vsakega triletja (člen 114. zakona) oddelku za davke pri ministrstvu za finance v postavitev štiri člane reklamacijskega odbora in njih namestnike za prihodnje triletje.
Istočasno pozove pismeno tudi vse pristojne zbornice svojega okoliša, naj izvolijo svoje člane v reklamacijski odbor. Če ne ustreže kaka zbornica temu pozivu v določenem roku, ji pošlje ponovno enak poziv z opo-zoritvijo na določbo sedmega odstavka člena 134. zakona. Zbornice morajo v svojem poročilu, s katerim priobčijo davčnemu oblastvu druge stopnje imena članov reklamacijskega odbora, potrditi s podpisom svojih zakonitih predstavnikov, da izpolnjujejo vsi izvoljeni člani popolnoma pogoje iz § 114. zakona in pravilnika.
Od štirih voljenih članov reklamacijskega odbora, ki prisostvujejo razpravam, morata zmerom biti dva od tiste zbornice, v katere pristojnost spada stroka davčnega predmeta, ki se obravnava. Glede na to je potrebno, da se sestavi dnevni red razprav in dajo pritožbeni predmeti v razpravo iz vsega okoliša reklamacijskega odbora zapovrstjo po strokah poediuih pristojnih zbornic, da je njih voljenim članom mogoče prisostvovati razpravam in na njih obravnavati davčne predmete naenkrat in brez nepotrebnih prekinitev, zamude časa in stroškov. Tako se bodo dale tudi doseči potrebna pravilnost, enakomernost in sorazmernost pri odločanju o davčnih predmetih dotične stroke iz okoliša istega reklamacijskega odbora. Potemtakem se spravljajo pritožbe davčnih zavezancev pred reklamacijski odbor zapovrstjo po strokah iz vsega okoliša tega odbora in se obravnavajo ob prisostvovanju voljenih članov (ali njih namestnikov), med katerimi morata vsekakor biti dva od tiste zbornice, v katere pristojnost dotična stroka spada. Tako n. pr. davčne stvari vseh odvetnikov iz okoliša reklamacijskega odbora ob prisostvovanju voljenih članov odvetniške zbornice itd. (gl. šesti odstavek pravilnika k členu 113.).
Kako se je ravnati, če se voljeni člani pristojne zbornice ne odzovejo pozivu na razpravo reklamacijskega odbora ali če teh morda ni ali jih ni dovolj, to je v zakonu jasno razloženo.
Člani reklamacijskega odbora (odnosno njih namestniki), postavljeni po oddelku za davke pri ministrstvu za finance, prisostvujejo stalno vsem razpravam reklamacijskega odbora o davčnih predmetih vseh strok brez razlike«-.
Na koncu poslednjega odstavka pravilnika k členoma 134. in 135. zakona o neposrednih davkih* se dodaje tudi še tale nov stavek: »Potemtakem mora reklamacijski odbor pred meritorno odločitvijo o pritožbenem predmetu predhodno obravnavati ta zahtevek davčnega za-
vezanca, izražen v pritožbi, in izdati o svoji odločbi o tem obrazložen zapisniški sklep<.
Člen 29.
V pravilniku k členom 142., 143., 144. in 145. zakona o neposrednih davkih se dodajejo tile novi odstavki:
>1. V smislu določb tretjega odstavka člena 81. in točk 6., 7., 8. in 9. čl. 83. zakona je dovoljeno podjetjem, zavezanim javnemu polaganju računov, svobodno oceniti sestavine svoje imovine in po tem vršiti gospodarsko razumljive nižje ocenitve, odpise, amortizacije ali rezerviranja. S temi zakonskimi določbami je torej vsem podjetjem, zavezanim javnemu polaganju računov, dana možnost, da znižajo ob sklepu letnih računov poslovne dohodke dotičnega poslovnega leta za vse že nastale ali predvidljive izgube, ki so zmanjšale vrednost imovine ali povečale obveznosti podjetja.
Ker so tako zajete vse izgube, ki so nastale ali se ' pričakujejo kot posledica poslovnih odnošajev in poslovne delavnosti, se ne sme poleg teh in takih gospodarsko opravičenih izgub dovoliti, da se v knjigah, listinah ali zaključnih računih karkoli drugega stori ali opusti, s čimer bi se radi davčne utajbe ostvarjeni dobiček prikril, otujil ali na drugega prevrgel. Zato je v šestem odstavku člena 142. zakona določeno, da se pri podjetjih, zavezanih javnemu polaganju računov, smatra, da je podano kaznivo dejanje davčne utajbe že s tem, če in ko se ugotovi, da so v knjigah, listinah ali zaključnih računih podjetja opravljena ali opuščena dejanja, po katerih so družbena aktiva, dohodek ali dobiček izkazani manjši, odnosno družbena pasiva, stroški ali izguba izkazani večji nego dejanski so. Ker so podani v teh dejanjih ali opustitvah elementi davčnega kaznivega dejanja že s tem, da obstoje, pomeni to, da jih, če se ugotove kot taki, podjetja ne morejo več nekaznovano opravičiti; z druge strani pa davčno oblastvo ni dolžno, v teh primerih dokazati, da je podjetje zlonamerno in vedonia to storilo, ker zakon to presumira. Zakon je zato izjemoma določil, da je podjetje v takih primerih oproščeno kazenske odgovornosti in kazni samč, če priobči taka dejanja ali opustitve pristojnemu davčnemu oblastvu prej, nego oblastvo zanje zve, in tako ustvari pred tem zakonu ustrezajoče stanje. Zato naknadna prijava podjetja, če davčno oblastvo kakorkoli zve, da je tako kaznivo dejanje podano, ne velja več za upostavitev zakonu ustrezajočem stanja in se zato kazensko preganja in kaznuje. Potemtakem za davčno kaznivo dejanje te vrste ni več odločilen trenutek, davčno oblastvo podjetju priobči, da je zoper njega uveden kazenski postopek, marveč tisti trenutek, ko davčno oblastvo za to kaznivo dejanje zve. Zato mora davčno oblastvo, če in ko kakorkoli zve za taka dejanja ali opustitve iz odstavka šestega člena 142. zakona, te kot take smatrati za dejanja davčne utajbe in jih kazensko preganjati.
Raznovrstnost dejanj ali opustitev po šestem odstavku člena 142. zakona je tolika, da jih ni mogoče našteti. Zato se le za primer navajajo taka dejanja ali opustitve, s katerimi se dobiček podjetja zmanjšuje, odnosno izguba povečuje, kakor: voditev dvojnih trgovinskih knjig; ponaredbe knjižnih listin katerekoli vrste; odobritev povračil, obresti, provizij, patentov, licenc itd. na osnovi fiktivnih pogodb, zaključnic ali obveznosti, prevzetih v korist glavnih upnikov, finansjejev, članov družbe, kartela, koncerna itd., ki ji je namen, da se del dobička ne obdači ali da se obdači samo po nižji davčni stopnji (rentni davek); zaračun pasivnih obresti ali pre-
nos ostvarjenih dohodkov na račune fiktivnih dolžnikov ali vlog; izplačilo tantiem, dividend, honorarjev, premij in podobnih izdatkov na podstavi fiktivnih potnih računov ali drugih knjižnih listin; obremenitev uspešnih računov na podstavi dvojnih ali fiktivnih obračunov, listin itd.; sklenitev fiktivnih borznih ali drugih spekulacij, transakcij itd., da bi se vknjižil poslovni dobiček v korist inozemskih upnikov, glavnih delničarjev, ustanov-nlkovj poslovnih prijateljev itd.; fiktivni storili faktur za blago, ki je že prodano; nepravilno prikazovanje poslovnih odnošajev in transakcij na podstavi fiktivnih pogodb, zaključnic itd., po katerih se vknjižujejo nakupi, odnosno prodaje v komisiji namesto za lastni račun, ali se vknjižujejo nabave nad, prodaje po pod normalno tržno ceno; opustitev vknjižbe dobičkov iz konsorcijskih poslov, iz prodaje blaga ali drugih imovinskih delov, iz prejetih povračil, odškodnin, neizterljivih terjatev; opustitev obračuna pripadajočih aktivnih obresti, opustitev inventarizacije vrnjenega blaga, blaga na potu, plačanega blaga ali tistega blaga, katerega faktura je bila vknjižena v breme tekočih dohodkov; izključitev iz inventure dela obstoječih zalog ali drugih imovinskih delov; nepravilna inventarizacija zalog po količini in vrsti; zatajitev kakršnegakoli izvora dohodka ali dela imovine, čigar dohodek je zavezan družbenemu davku; nepravilni prenosi vsot in salda ob otvoritvi knjig, med letom ali ob sklepu knjig ter nepravilni prenosi poedinih vknjižb v neustrezne račune ali z ne ustrezajočo vsoto; nepravilni seštevki ali množitve v inventarju, fakturah, kontih, računskih saldih itd.
Če davčno obLastvo, preden priobči podjetje dejanja ali opustitve, po katerih se je zmanjšal dobiček, odnosno se povečala izguba, za taka dejanja ali opustitve iz šestega odstavka člena 142. zakona zve in jih kot take ugotovi, se uvede zoper podjetje brez odlašanja kazenski postopek po določbah čl. 142. zakona in uredbe o postopku glede kaznivih davčnih dejanj,* ker za take primere ni potreben dokaz, da se je kaj storilo ali opustilo namerno in vodoma, ker je to po zakonu že zajeto v samem dejstvu, da obstoje taka dejanja ali opustitve.
2.	Da pridobi ovaditelj pravico do nagrade, je po zakonu potrebno, da poda v svoji ovadbi konkretne podatke ali dokaze. Za konkretne podatke ali dokaze se smatrajo knjižne listine, knjižni in drugi taki natančni podatki, na osnovi katerih more davčno oblastvo takoj brez težav in zanesljivo ugotoviti materialno resnico.
Če ne poda ovaditelj takih podatkov ali dokazov, ga pristojno davčno oblastvo predhodno pozove, naj svojo ovadbo obrazloži in podkrepi z drugimi činjenicami, ki bi mogle služiti za osnovo kazenski preiskavi in ugotovitvi davčnega kaznivega dejanja.
Če ovaditelj temu pozivu ne ustreže, opravi pristojno davčno oblastvo samo na osnovi prejete ovadbe predhodno zaupne potrebne poizvedbe in odloči po njih izidu, ali je uvesti zoper davčnega zavezanca kazenski postopek ali ne. V poslednjem primeru položi ovadbo s svojo obrazložitvijo med spise.
Če začne in izvede davčno oblastvo po opravljenih predhodnih poizvedbah kazenski postopek zoper davčnega zavezanca, mora ugotoviti, ali in koliko so ovaditeljevi podatki in dokazi v vloženi ovadbi točni. Na osnovi iako ugotovljenega stvarnega stanja se nakaže ovaditelju nagrada samo od tistega dela izterjane kazni, ki soraz-
merno odpada na podatke in dokaze v ovadbi, ki se spoznajo in ugotove za točne in resnične.
3.	Poizvedbe in preiskave o kaznivih dejanjih iz člena 142. zakona o neposrednih davkih vrše praviloma tista davčna oblastva, ki so pristojna za odmero davka. Po pooblastitvi v drugem odstavku člena 143. zakona pa smejo tudi višja davčna oblastva take poizvedbe in preiskave pravnoveljavno uvesti in izvršiti. To zakonsko pooblastitev uporabi višje davčno oblastvo, kadarkoli to najde za primerno; zlasti pa če je po važnosti predmeta in po državni koristi potrebno, da se postopaj brez odlašanja in nujno, ali če je potrebna posebna strokovnost preiskovalnih organov. Višje davčno oblastvo pa mora poslati, brž ko izvrši take poizvedbe in preiskave, čim-prej vse spise pristojnemu davčnemu oblastvu, da to dalje pristojno po zakonu postopa.
Člen 30.
V odstavku (*) točke I. pravilnika k členu 148. zakona o neposrednih davkih se namesto >v 15 dneh« postavlja: v 45 dneh- ; namesto >15. julija« se postavlja:
14.	avgusta«, namesto >15. januarja pa se postavlja: >14. februarja«.
V odstavku (:i) točke 111.* pravilnika k členu 148. zakona o neposrednih davkih se namesto »15. julija« postavlja: 14. avgusta , namesto 15. januarja« pa postavlja: 14. februarja«.
Člen 31.
Za prvim odstavkom pravilnika k členu 151. zakona
0 neposrednih davkih se dostavljata tale dva nova odstavka:
»Najmanjša eksekutivna pristojbina znaša, in sicer? za opomin Din 1'—, če davčni dolg ne znaša več ko Din 200- —, za rubežen pa Din 5'—, če dolg ne znaša več ko Din 500'—. Če preseza davčni dolg te vsote (t. j. Din 200'—, odnosno Din 500'— in ne znaša več ko Din 10.000'—), se pobira od vse vsote dolga eksekutivna pristojbina za opomin po 0'5%>, za rubežen pa po l°/o. Če davčni dolg presega Din 10.000'—, se pobira od vse dolgovane vsote kot eksekutivna pristojbina za opomin
1 °/o, za rubežen pa 2%. Potemtakem se zaračunavajo te eksekutivne pristojbine konkretno po naslednjih primerih: 1. za davčni dolg Din 150'— znaša pristojbina za opomin Din 1'—, za rubežen pa Din 5-—; 2. za davčni dolg Din 450'— znaša pristojbina za opomin (14°/o =) Din 2-25, za rubežen pa Din 5'—; 3. za davčni dolg Din 6500'— znaša pristojbina za opomin (ki0/o ~) dinarjev 32'50, za rubežen pa (1°/« =) Din 05'—; za davčni dolg Din 25.000'— znaša pristojbina za opomin (l°/o =) Din 250'—, za rubežen pa (2%> =r) Din 500'—, itd.
Eksekutivne pristojbine se smejo za isti dolg za-računiti samo enkrat.«
Člen 32.
Za členom 150. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se dodaje tale novi člen:
»K členu 156. a.
Po davčnem zavezancu vplačana vsota se mora poračunih predvsem na njegov prejšnji davčni dolg, obresti in izvršilne stroške, nato pa na njegov tekoči dolg, obresti in izvršilne stroške. Če po takem poračunu in obračunu vseh zadolžitev in razdolžitev preostane kak presežek
* »Uradni list« št. 33/8 iz 1. 1929.
* Prav pač: II. — Op. ur.
(preplačilo), se ta vknjiži davčnemu zavezancu v dobro in kot odplačilo še ne dospelega davka za tekoče ali prihodnje leto. Davčni zavezanec pa sine zahtevati, da se nni to preplačilo v gotovini vrne. To svojo pravico pa more ostvariti samo v petih letih od dne opravljenega plačila. Če je od tega dne že preteklo pet let, je njegova pravica do povračila preplačila v gotovini zastarala.
Prav tako sme zahtevati v istem roku povračilo vplačanega davka tudi tisti, ki je plačal pomotoma ali od kogar se je plačilo protipravno izterjalo, n. pr.: davek je odmerjen komu drugemu (error in persona) ali ni bilo davčnega predmeta (error in objedo) ali davek se je odmeril očitno pomotoma, kar bi se bilo moralo že po službeni dolžnosti popraviti, in temu pod.
Vsako izročeno prošnjo za povračilo, ki je takse prosto, mora davčno oblastvo prve stopnje s potrebnimi podatki in obrazloženim mnenjem takoj predložiti pristojnemu višjemu oblastvu v nadaljnji postopek po veljavnih predpisih.
Preplačila brez tekočega predpisa, ki so pa za povračilo v smislu gorenjega že zastarala, mora davčno oblastvo prve stopnje po službeni dolžnosti izravnati s pripisom v smislu določb pravilnika o vknjiževanju neposrednih davkov.*«
Člen 33.
Izrednemu ln/oiiemu prispevku iz točke 4. člena 16. finančnega zakona za 1. 1934./19i5. so zavezani v smislu § 44. zakona o proračunskih dvanajstinah za l. 1935./1936. vsi prejemki, ki so zavezani po členih 89. do 103. zakona o neposrednih davkih uslužbenskemu davku, izvzemši samo ponavljajoče se prejemke iz službenega razmerja, ki ni osnovano na mesečni plači z odpovednim rokom.
Potemtakem niso zavezani temu prispevku tisti ponavljajoči se prejemki, ki se ne izplačujejo mesečno, marveč v krajših rokih, na pr.: dnevno, tedensko, na pol meseca, prav tako tudi ne listi ponavljajoči se prejemki, ki se pač izplačujejo mesečno, toda dotično službeno razmerje ni osnovano na odpovednem roku.
Za to, da so ponavljajoči se prejemki zavezani izrednemu prispevku, ni odločilno, ali obstoji za dotično službeno razmerje pismena pogodba ali kaka druga pismena listina, marveč je odločilna samo okolnost, da se izplačujejo prejemki mesečno in da je razrešitev dotičnega službenega razmerja vezana na odpovedni rok.
Nasprotno pa so prejemki, ki se izplačujejo zdaj pa zdaj (člen 96. zakona o neposrednih davkih), zavezani l°/onemu izrednemu prispevku vsekdar, kadarkoli se izplačujejo.
Izjemoma se ta izredni prispevek vobče ne pobira od službenih prejemkov naslednjih oseb: od hišnega »lužabništva, orožnikov, graničarjev, podčastnikov in upokojencev, katerim so pokojnine urejene po določbah zakonov, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 3i julija 1923, zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923 in zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
1 °/oni izredni prispevek se pobira pač zase, toda po isti osnovi, ob istem času in na isti način kakor usluž-benski davek in veljajo v tem pogledu tudi vse dotične določbe, ki veljajo za uslužbenski davek. Če se torej pobira uslužbenski davek v gotovini po spisku, se pobira tako tudi izredni prispevek, če se pa plačuje uslužben-
* >Uradni list« št. 403/121 iz 1. 1928.
ski davek z uporabo davčnih znamk, se plačuje tako tudi izredni prispevek.
Ta izredni prispevek je povsem zvezan z usodo uslužbenskega davka; če se ta naknadno s pripisom ali odpisom popravi ali povrne, je treba istočasno enako ravnati tudi z izrednim prispevkom.
Člen 34.
Po določbi člena 57. zakona o zemljiškem katastru se sme dovoljevati revizija kulture in razreda zemljišč v vseh krajinah države samo za cele občine, ne pa za poedine manjše površine v občini, če so izpolnjeni pogoji črke c) točke 2. člena 59. tega zakona.
§ 45. zakona o proračunskih dvanajstinah za 1. 1935./ 1936. odreja izjemo od te zakonske določbe in dovoljuje, da se sme v krajinah, kjer je bil opravljen v 1. 1928. katastrski popis zemljišč, ni pa še opravljena katastrska izmeritev zemljišč, dopustiti v poedinih občinah, kjer se katastrska izmeritev zemljišč še ni začela, revizija kulture in razreda tudi za poedine vaške, občinske, samostanske, državne in zasebne pašnike in gozde, večje od 25 ha v enem kosu, če so izpolnjeni pogoji črke c) točke 2. člena 59. zakona o zemljiškem katastru.
Pri reviziji kulture in razreda omenjenih zemljišč je upoštevati samo kmetijsko uporabno površino in določiti tisto kulturo, za katero je dotično zemljišče stalno namenjeno in uporabljano; razred pa se določa po dejanskih gospodarskih činiteljih dotičnega zemljišča, da je le novo ugotovljeni razred v lestvici katastrskega čistega dohodka in enak razredu drugih zemljišč iste kulture, a podobne kakovosti (bonitete) v katerikoli občini dotičnega sreza. Morebitne neplodne površine takih zemljišč ne spadajo v površino kulture, marveč se mora njih ploščina posebej na oko preceniti in vrsta neplodnega zemljišča označiti.
Revizijo kulture in razreda omenjenih zemljišč odredi minister za finance samo na opravičeno in predpisno kolkovano prošnjo prizadetih zemljiških posestnikov. Prošnja se vlaga pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje, ki preizkusi navedbe v prošnji in jo predloži z izčrpnim poročilom in predlogom pristojni finančni direkciji; ta pa predloži prošnjo po preizkusu vseh činje-nic s poročilom in predlogom oddelku za kataster in državna posestva pri ministrstvu za finance v pristojno uradovanje. Prošnja mora biti stvarno izčrpno obrazložena in podkrepljena s potrebnimi stvarnimi činjenicami in dokazi.
Odobreno revizijo kulture in razreda opravi na mestu samem strokovni organ odseka za kataster in državna posestva pri pristojni finančni direkciji vpričo dveh občinskih predstavnikov in prizadetih zemljiških posestnikov.
Pri laki reviziji ugotovljeno stanje velja izza dne
1.	januarja 1929 pa do leta, v katerem se začne odmerjati davek na zemljišče po podatkih katastrske izmeritve in nove klasifikacije zemljišč v dotični občini.
Z razlikami v davku na dohodek od zemljišč, ki se pokažejo po opravljeni reviziji kulture in razreda, je ravnati takole:
1.	Če se pokažejo razlike v korist davčnih zavezancev, se smatrajo za preplačila, ako so že izterjane. Če razlike še niso izterjane, se predpisana zemljarina za dotično razliko po veljavnih predpisih odpiše.
2.	Ce se pokažejo razlike v korist državne blagajne, jih je izterjati ob izterjavi prvega prihodnjega obroka zemljarine.
Člen 35.
S § 46. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935./1936. je določena izjemno od veljavnih zakonskih predpisov posebna ugodnost odložitve odmere in odložitve izterjave že odmerjenega davka na rente.
Pravico do ugodnosti, da se odloži odmera davka na rente, imajo samo tisti davčni zavezanci (upniki), ki v svojih rednih davčnih prijavah (člen 105. in drugi odstavek člena 107. zakona o neposrednih davkih) davčnemu oblastvu svojo terjatev in dogovorjeno korist od nje prijavijo, obenem pa podajo tudi dokaze, da zaradi dolžnikove plačilne nezmožnosti ali zbog veljavnih zakonskih predpisov ne morejo dogovorjeno korist ostvariti. Take davčne prijave in tem priložena dokazila naj pristojno davčno oblastvo prve stopnje temeljito preizkusi; po potrebi naj zahteva od vložitelja tudi še nadaljnja pojasnila in dokaze. Ce na osnovi tega davčno oblastvo najde, da so navedbe davčnega zavezanca v vloženi davčni prijavi dovolj obrazložene, podkrepljene in dokazane, odloži odmero davka na rente za to in za prihodnja davčna leta, dokler se dotična dogovorjena korist ne ostvari.
Do te ugodnosti, da se odloži odmera davka na rente nimajo pravice tisti davčni zavezanci (upniki), ki jih kdc ovadi davčnemu oblastvu, preden podajo redno davčne prijavo. Tem se davek na rente odmeri in od njih izterja po veljavnih predpisih, najsi dotičnih dogovorjenih koristi od svojih terjatev še niso ostvarili.
Imajo pa pravico do ugodnosti, da se do ostvaritve dogovorjene koristi odloži izterjava že odmerjenega davka na rente, tisti davčni zavezanci (upniki), katerim se je ta davek na podstavi že prej vložene redne davčne
prijave odmeril, ki pa iz istih razlogov, ki so navedeni zgoraj v drugem odstavku, dogovorjeno korist od dotičnih svojih terjatev še ne morejo ostvariti. Taki davčni zavezanci, ki se žele koristili s to ugodnostjo, morajo to prositi s posebno prošnjo, ki se vloži pri pristojnem davčnem oblastvu prve stopnje, in morajo obenem to svojo zahtevo temeljito obrazložiti in s stvarnimi dokazi podkrepiti. Davčno oblastvo prve stopnje preizkusi predhodno take prošnje in jih predloži s svojimi podatki, mnenjem in predlogom davčnemu oblastvu druge stopnje, ki o njih odloči, odnosno jih predloži, če gre za davčni dolg nad Din 50.000’—, v rešitev oddelku za davke pri ministrstvu za finance. Če se tako odobri odložitev izterjave že predpisanega davka na rente, se ta odmeri in izterja po istem predmetu za prihodnja leta po določbah v drugem odstavku.
Kadarkoli se dogovorjena korist od dotične terjatve, četudi le deloma, ostvari, mora davčni zavezanec (upnik) to v 15 dneh po ostvaritvi prijaviti. Če tega ne stori, se kaznuje po členu 138. zakona o neposrednih davkih; če ga pa kdo drug ovadi, ga zadenejo tudi druge posledice, določene z istim zakonom.
Če davčno oblastvo prve stopnje kakorkoli zve, da je bila dotična dogovorjena korist ostvarjena, izterja naknadno po veljavnih predpisih že predpisani davek, odnosno odmeri naknadno še ne odmerjeni davek vsakikrat )d tistega dela dogovorjene koristi, ki in kadar se ostvari. Ta naknadna odmera se izvrši v rednem davčnem razporedu, če pa je ta že zaključen, s posebno odločbo po Ionu 127. zakona o neposrednih davkih.
Davčno oblastvo prve stopnje osnuje in vodi dalje posebno razvidnico o odobrenih odložitvah tako odmere kakor izterjave davka na rente z naslovom »Razvicjnica odložene odmere in izterjave davka na rente« po temle obrazcu:
Po redni davčni prijavi
Naknadno izvršena odmera
o —
c -s
Pri-
pomba
-O
o.
e.
ca —
t)in| p
Dinj p
Pia
Pin
Din
Pin
Pin
Iz razpredelkov gorenjega obrazca se natančno razvidi, kje in kaj je treba vpisati; za vpis še kakih drugih podatkov pa se lahko uporabi razpredelek »Pripomba«. Na osnovi te razvidnice mora davčno oblastvo prve stopnje tudi saino po uradni dolžnosti stalno nadzirati take primere odložene odmere in izterjave davka na rente in preizkušati, ali ni bila dotična dogovorjena korist, glede katere je odmera, odnosno izterjava odložena, v tem že ostvarjena. Davčna oblastva druge stopnje morajo po svojih inšpekcijskih organih ob vsaki priliki nadzirati
poslovanje davčnih oblastev prve stopnje po teh predmetih in po potrebi primerno ukreniti, da se to vrši »ra. vilno in skladno s prednjimi določbami.
Člen 36.
Z določbo § 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za 1. 1935./1936. se je podaljšala ugodnost obročnega odplačila davčnih dolgov do konca 1. 1932., ki je bila oda. hrena s § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934,
kmetom in tistim malim obrtnikom, ki staifhjejo v krajih, za katere veljajo določbe točke III. člena 37. zakona o neposrednih davkih, še za nadaljnja štiri leta tako, da jih je moči odplačali v 15 letih, začenši z 1. 1934.
Glede na to določbo naj izvrše davčne uprave v davčnih glavnih knjigah za navedene davčne zavezance nov preračun njih davčnega dolga do konca 1. 1932. v smislu določb, obseženih v § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934,* v členu 23. pravilnika št. 14.735 z dne 18. februarja 1934** in razpisih oddelka za davke pri ministrstvu za finance št. 14.104 z dne 19. februarja 1934 in Št. 18.973 z dne 23. marca 1934, in morajo pobirati dospele obroke navedenih davčnih dolgov na osnovi tega novega preračuna.
Člen 37.
V smislu § 50. zakona o proračunskih dvanajstinah za 1. 1935./1936. smejo občine, vasi in zasebni zemljiški posestniki v audrijeviškem srezu, ki so imeli pravdo z državo za določeno površino gozdov in pašnikov, ki so jih smatrali za svojo last, in ki so te površine gozdov in pašnikov v 1. 1928./1929. ali pozneje prijavili davčnim oblastvom za odmero davka na dohodek od zemljišč, a jim je država te površine gozdov in pašnikov odvzela in jih postavila pod svoj nadzor, upravo in eksploatacijo, pa jih prijavila davčnim oblastvom v 1. 1928./1929. za odmero davka na dohodek od zemljišč ali pa jih morda vobče ni prijavila, podati po dokončanem sporu, če so postali po sodni sodbi lastniki teh spornih površin gozdov in pašnikov, davčni upravi prijavo brez takse, da se izpremčni lastništvo teh gozdov in pašnikov v popisnem operatu in odpiši zemljarina. S prošnjo morajo predložiti tudi:
1. overovljeni prepis sodne sodbe;
2. overovljeni prepis svojega posestnega lista, v katerem označi interesent sam v stolpcu »Pripomba« številko sodne sodbe pri vsaki parceli, na katero se sodba nanaša;
3. potrdilo pristojne občinske uprave, da so zemljišča, označena v sodni sodbi št. ......, res tista zemljišča, ki
so vpisana v posestnem listu št občine........................
pod parcelno številko ;
4. potrdilo pristojne gozdne uprave, da so zemljišča,
označena v sodni sodbi št , res tista zemljišča, ki so
vpisana v posestnem listu ministrstva za šume in rudnike št občine  .................. pod parcelno številko......
,V tem potrdilu gozdne uprave se mora označiti natančno tudi čas, ko je bilo to zemljišče dotičnemu posestniku odvzeto in podrejeno državni upravi in ko je bilo zemljišče lastniku zopet vrnjeno in njemu prepuščeno na svobodno razpolago. Če gozdna uprava dotičnega zemljišča za odmero davka na dohodek od zemljišč ni prijavila, mora v tem svojem potrdilu posebej navesti, da tega zemljišča omenjenega v sodni sodbi št  in vpisanega v posestnem listu št  zasebnega zemljiškega posestnika N. N.
kot parcela št , ni prijavila davčnemu oblastvu radi
obdačbe in razlog, zakaj tega ni storila; nadalje mora tudi označiti natančno čas, od kdaj do kdaj je država to zemljišče upravljala in ukoriščala.
Davčna uprava v Andrijevici vzame vse vložene in z listinami opremljene prijave takoj v postopek in preizkusi vse navedbe v prijavi in v listinah; nato izvede
* »Službeni list« št. 149/17 iz 1.1934.
po spisku izprememb izpremembo lastnikov v popisnem operatu po predpisih Vil. dela 1. oddelka pravilnika za vzdrževanje katastra v krajinah, kjer še ni dovršena katastrska izmeritev.
Glede predpisa davka na dohodek od zemljišč za čas, dokler je bilo dotično zemljišče pod državno upravo, izda davčna uprava odločbo, naj se ta davek dotičnemu posestniku odpiše, in pošlje to odločbo finančni direkciji v Podgorici v odobritev in nadaljnji zakonski postopek.
Če se državi ni predpisala zemljarina za čas, doklei je laka odvzela zemljišča ukoriščala, ni treba državi naknadno predpisovati zemljarino, ker jo je po dotičniJi določbah finančnih zakonov izknjižiti.
V Beogradu, dne 30. julija 1935; št. 55.000/111.
Minister za finance Dušan Letica s. r.
• —
537.
Na osnovi člena 68. zakona o državni trošarini predpisujem
navodila
za poslovanje tehničnih kontrolorjev pri rafinerijah rudninskih olj.*
Člen 1.
Tehnični kontrolor sprejema s predstavnikom rafi-I nerije pri vnosu sirovo rudninsko olje ali njegove izdelke. Rafinerija da tehničnemu kontrolorju na vpogled deklaracijo in carinsko analizo o prejetem blagu. Vnos širovin v rafinerijo in analitične podatke vpiše tehnični kontrolor v posebno knjigo, ki jo vodi in konec vsakega meseca sklene.
Člen 2.
Tehnični kontrolor vrši popolni nadzor nad poslovanjem rafinerije in ugotavlja ob iznosu blaga iz rafinerije, ali ustreza blago iznosni prijavi.
Člen 3.
Organi finančne kontrole v rafineriji so pomožni organi tehničnega kontrolorja in vodijo vse predpisane trošarinske knjige, ki jih tehnični kontrolor sopoJpisuje.
Člen 4.
Tehnični kontrolor vrši v rafineriji mešanje bencina s špiritom po določbah pravilnika o mešanju špirita z bencinom radi proizvajanja sredstva za pogon motorjev.**
Člen 5.	.i
O vsakem mešanju bencina s špiritom spiše tehnični kontrolor zapisnik po členu 18. pravilnika o mešanju bencina s špiritom** in pošlje prepis neposredno oddelku za davke. I stota ko odvzame tehnični kontrolor od vsakega izvršenega mešanja ogledke in jih pošlje oddelku za davke.	*
Clen 6.
Tehnični kontrolor mora voditi nadzor tudi nad ostalimi proizvodi rafinerije, ki so trošarinski predmeti, in skrbeti, da ne pride nič iz rafinerije, dokler se trošarina n? plača, odnosno dokler se ob obračunskem plačevanju ne izvede po knjigah.
Clen 7.
Vse listine o iznosu trošarinskih predmetov iz rafinerije podpisuje poleg kontrolnega organa finančne kontrole pri rafineriji tudi tehnični kontrolor.
Clen 8.
Tehnični kontrolor mora pceebej paziti na liste trošarinske predmete, ki Se z dovolitvijo pristojnega cblastva iznašajo iz rafinerijo brez plačila trošarine. Tudi denaturiranje in barvanje bencina in mešanice, ki se oddaje brez plačila trošarine, vrši tehnični kontrolor in postopa po predpisu razpisa št. 88.318/111 z dne ‘27. novembra 1930 (»Službene novinec štev. 284/XCYII z dne
10.	decembra 1930).*
Clen 9.
Tehnični kontrolor mora nadzirati uporabo trošarinskih predmetov po rafinerijah za proizvodnjo drugih predmetov, na katere se ne plačuje državna trošarina, brez plačila trošarine z dovolitvijo pristojnega oblastva in skrbeti, da se proizvod popolnoma od ostalih odloči in pravočasno iz rafinerije iznese.
Clen 10.
Ce hoče proizvajati rafinerija iz uvoženih sirovin derivate v drugem razmerju, nego je določeno z analizo po členu 1. teh navodil, mora to tehničnemu kontrolorju javiti, ki priloži prijavo knjigi iz člena 1. teh navodil in zapiše pripombo ob dotičnem vnosu eirovine v rafinerijo.
Clen 11.
Tehnični organ popiše konec vsakih {reli mesecev v proizvodnem obdobju (od dne 1. septembra do dne 31. avgusta) skupaj z organom finančne kontrole in predstavnikom rafinerije zaloge vseh sirovin in izdelkov v rafineriji. Zapisnik o popisu zalog priloži trošarinskemu računu za tisti mesec, v katerem so se zaloge popisale.
Clen 19.
Na koncu proizvodnega obdobja je treba priložiti knjigo iz člena 1. teh navodil letnemu računu in podati oddelku za davke v cenzuro.
Clen 13.
V pogledu kontrole nad proizvodi, ki se iznašajo iz rafinerije, se je ravnati tehničnemu kontrolorju po naslednjih predpisih;
a)	Bencin. — Za bencin se smatra destilat sirove nafte, katrana kamenega premoga in parafinovega skrilavca itd., neglede na to, pod kakim imenom se pojavlja, ki ima pri -f- 15° C manjšo gostoto nego 0-795. Toda gorenji destilat, čigar gostota je pri -j-15° C manjša dd 0-795, se ne smatra za bencin, če se ugotovi, da ima GQ°/°
ali več frakcije, ki prehaja med 150“ C in 280“ C z neprekinjeno destilacijo na Englerjevem aparatu, ali da ima vnetišče v Abel-Penskega aparatu 21“ C ali več (pripomba 1. k točki 13. čl. 72. zakona o državni trošarini).*
b) Petrolej; 1. Za petrolej se smatrajo destilat sirove nafte, katrana kamenega premoga in parafinovega skrilavca kakor tudi vsi drugi produkti, uporabni za razsvetljavo v normalnih petrolejskih svetiljkah, ki je njih specifična teža pri 15" C med 0-790 in 0-860, neglede na njih barvo, vnetišče in količino petrolejskih frakcij, ki jih imajo v sebi;
2. vsi produkti, omenjeni v točki 1., ki je njih specifična teža pri 15“ C manjša od 0-790, če se ugotovi, da imajo 60*/* ali več frakcije, ki prehaja med 150“ C in 280" C z neprekinjeno destilacijo na hnglerjevem aparatu, ali da imajo vnetišče v Abel-Penskega aparatu 21" C ali več;
3. vsi produkti, omenjeni v točki 1., ki je njih specifična teža pri 150“ C večja od 0-860, če se ugotovi, da imajo 60"/o ali več frakcije, ki prehaja med 150" C in 280“ C z neprekinjeno destilacijo na Englerjevem aparatu, ali da imajo vnetišče v Abel-Penskega aparatu 50" C ali manj.
c) Plinsko olje. — Plinska olja, solarna, višnjeva, zelena in vsa podobna olja so olja, ki ne rabijo za razsvetljavo, dalje vse neprečiščene prekapine (destilati), dobljeni iz sirove nafte, ostankov od nafte, katrana rjavega premoga in parafinovega skrilavca, črne, rjave, rdečkaste, zelenkaste ali višnjevkaste barve in ki je njih specifična teža pri 15* C največ 0-900, kupljivost po En-glerju pri 20" C največ 2'5, vnetljivost v odprti posodi po Markusonu največ 120° C. Ce je plinsko olje, pogledano proti svetlobi, brezbarvno ali rumenkasto do izrazito rjave oranžne barve ali vobče svetlejše od tipa, določenega z razpisom C. št. 18.973/1927, je prečiščeno in se smnlra za olje za mazanje ter je zavezano trošarini po Din 200'— za 100 kg.
č) Olje za mazanje in vazelin sla olji, dobljeni od nafte, katrana rjavega premoga in parafinovega skrilavca, prečiščeni ali ne prečiščeni, če imajo kupljivost po Englerju ob 20" C nad 2'5 in vnetišče v odprti posodi po Markusonu nad 120" C.
Clen 14.
Tehnični kontrolor se mora pri svojem poslovanju v rafineriji natančno ravnati po teh navodilih, morebitne nove pojave pri poslovanju pa takoj sporočiti oddelku za davke.
Clen 15.
Oddelek za davke naj dalje ukrene, česar je treba.
V Beogradu, dne 30. julija 1935; št. 55.002.
Minister za finance Letica s. r.
* »Službeni list« št. 155/25 iz 1. 1930,
Banove uredbe.
538.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske bano-vine z dne 18. septembra 1935, I. No. 6128/2, je po potrebi službe postavljen Gračnar Ivan, vršilec dolžnosti upravnika banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina
IV.	položajne skupine 2. stopnje* za upravnika iste skupine in stopnje omenjenega zdravilišča.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 18. septembra 1935, I. No. 8525/1, je bil Kogovšek Fran, bivši banovinski pisar re-aktiviran v banovinski službi in postavljen za banovinskega pisarja 1X. položajne skupine s prvim periodičnim poviškom pri omenjeni banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 14. septembra 1935, I. No. 7765/1, je bil postavljen dr. Zaletel Simon za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1275-— pri banovinski bolnici v Brežicah.
539.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 109 z dne 11. maja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. marca 1935 je napredoval v VI. položajno skupino R a z-potnik Franjo, učitelj v Grižah in dosedanji uradnik VII. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. marca 1935 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Vidmar Ivanka, učiteljica v Vuzenici, Vrečer Rajko, učitelj v Žalcu, Miklič Marija, učiteljica v Gomilskem, Farkaš Marija, učiteljica v Mariboru, Demšar Ivan, učitelj v Ljubljani, Cepregi Karl. učitelj v Martjancih, srez murskosoboški in K r a j n e r J o s i p, učitelj v Stari cerkvi, srez kočevski.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremem-bah in dopolnitvah tega zakona: z odlokom z dne 4. maja 1935, št. Kus 561/35, razširjanje in prodajanje številke
13.	tednika M s t r a* z dne 4. maja 1935; z odlokom z dne 4. maja 1935, št. 562/35, razširjanje in prodajanje št. 8. polmesečnika ».G las za g o s p o d a r s k o - k u 1-turni pregled« z dne 29. aprila 1935, in z odlokom z dne 4. maja 1935, št. Kns 563/35, razširjanje In prodajanje številke 19. tednika »Trgovački Vijes-n i k« z dne 4. maja 1935.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom z dne 7. maja 1935, I. št. 20436, uvažati in razširjati v naši državi knjigo Die V e r a n t w o r 11 i c h e n im V eltkriege; od Ericha Čeh-Johberga v izdaji K. J. Keller Leipzig.
Številka 11(1 z dne 13. maja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. marca 1935 so bili odlikovani na predlog ministra za finance: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje K a -c i c J o s i p in <1 r. Rozina Igo r, člana upravnega odbora Narodne banke; z redom Jugoslovanske krone
V.	stopnje Za k Dragotin, upravnik podružnice Narodne banke v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. aprila je bil odlikovan na predlog ministra za finan-c z redom Sv. Save IV. sl p' Gregorič Ivan, upravnik podružnice Narodne banke v Ljubljani.
Z >•' zo kraljevskih namestnikov z dne 11. ap-Ma 1915 so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in nar'dno zdravje za delovanje na polju zdravstvene zaščite šolske mladine: z redom Sv. Save IV. stopnje dr. Rebernik Jakob, upravnik zdravstvenega doma v Celju; z redom Sv. Save V. stopnje dr. Kristan -Lunaček Slava, vršilec dolžnosti sela šolske poliklinike v Ljubljani, in d r. Vrtovec J o s i p, vršilec dolžnosti upravnika zdravstvenega doma v Mariboru.
Z odlokom ministra za notranje posle z dne 10. aprila 1935, 111. št. 12716, je bil postavljen po službeni potrebi za ekonoma Vlil. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani D o n a j Ivan, ekonom iste položajne skupine ministrstva za notranje posle.
številka 111 z dne 14. maja 1935.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne.11. aprila 1935 so napredovali: za višjega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje Pavlič Nikola, svetnik IV polož. skupine 2. stopnje direkcije pošte in telegrafa Ljubljana; za p. t. inšpektorje V. položajne skupine: Pevec Iva n, 1’ o m a ž i č Miroslav in L e n a s s i Hugo pošte Ljubljana 1; Kumer Matko pošte Maribor 1; P u č e 1 i k Vojteh in Š t a n c a r Milan, direkcije pošte in telegrafa Ljubljana; Sla v er Ivan pošte Kranj; A v s e r Karel pošte Jesenice, vsi višji p. t. kontrolorji VI. položajne skupine istih p. t. ustanov; za ,višje p. t. kontrolorje VI. položajne skupine: B rum ec Franc pošte Gornja Radgona; Bizjak Alojzij pošte Domžale; K o s m a n Katarina pošte Kranj; BuljevlČ Marija, Crnjač Iva, Kolar Marija, Krat oh vil Ana in Gos tič Marija pošte Ljubljana 1; S m e r d u Viljem, Smerdu Marija in Trsten jak.Antoni,j a pošte Ljubljana 2; Zagorski V i k t o r pošle Maribor 1; Grošelj Miroslav pošte Maribor 2; K i ž i š n i k Marija pošte Moste pri Ljubljani; M o n d a J o s i p pošte Novo mesto; Višner Leopold in Mirnik Meta pošte Celje; Meden Marija pošte Cerknica in L e n a r d Amalija pošte Št. Vid nnd Ljubljano, vsi p. t. kontrolorji VII položajne skupine istih p. t. ustanov.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 79. kosu VI. letnika z dne 2. oktobra 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. No. 10/587.	2626-3-2
Razpis ra nabavo drv.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 86.-98. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku
II.	javno ofertno licitacijo za nabavo 300 m' bukovih drv v eepanieah in 35 in3 mehkih drv za podkuriti.
Licitacija se bo vršila dne 12. oktobra 1935 ob 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleiweisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% pontidene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tarif. post. 25. zakona o taksah, potrdilo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji je na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati ^Ponudba za drva«.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med 10. in 12. uro v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba 48.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. septembra 1935.
*
K V No. 5491-3.	2645—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Gornji Vižingi I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26.
Ponudbe naj se glase v obliki popusti v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 93.503-24.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. septembra 1935.
K V No. 5999-4.	2644—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega poslopja carinskega oddelka v Holmcu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. oktobra 1935 ob 11. uri v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26.
Ponudbo naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 99.974-21.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25i septembra 1935.
*
K V No. 5859/2.	2646—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Savodnju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
15.	oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 16.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 95.398-42.
Podrobnosti razpisa' so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. septembra 1935.
*
K V No. 5172-3.	2643—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za poslopje carinskega oddelka v Sorici I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. oktobra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med niadnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 95.427-67.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. septembra 1935.
K V-No. 279/7.	2658-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo del pri gradnji carinskega oddelka v Hotedršici
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1935 ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 224 tisoč 920'— dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. septembra 1985.
*
K V-No. 278/9.	2657-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo del pri gradnji carinskega oddelka v Žireh
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1935 ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Poia«iila in ponudbeni pr! nnioč-ki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami na tehničnem oddelku v sobi št. 26.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 240 tisoč 875'79 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. septembra 1935.
*
K V. No. 5792/12	2700-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo J. skupine gradbenih del za III. drž. realno gimnn-zijo v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 19. oktobra 1935, ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna v dinarjih za
1. a) železobetonska 2,070.124'80, kavcija 154.000'—,
b zidarska dela 2,014.662'50, kavcija 151.000'—,
2. tesarska dela 228.106'42, kavcija 2B.000'—,
'3. kleparska dela 472.521'53, kavcija 48.000'-,
4. mizarska dela 1,023.752'41, kavcija 102.000—,
5. ključavničarska dela 182.717'64, kavcija 19.000'—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ni. 8, soba št. 13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. septembra 1935.
K V. No. 5792/12	2701-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo III. skupine gradbenih del za III. drž. realno gimnazijo v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. oktobra 1935, oh 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna v dinarjih za
1. električno instalacijo 120.932'—, kavcija 13.000'—,
2. elektrostrojno opremo 125.820 —, kavcija 13.000'—,
3. strelovodno napeljavo 4.225'—, kavcija 1.000'—,
4. plinsko instalacijo 17.014'—, kavcija 2.000'—,
5. instalacija mrzle in tople vode 180.947'48, kavcija 19.000'—,
6. instal. toplovodne centralne kurjave 851.73372, kavcija 86.000'-.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, soba št 13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. septembra 1935.
*
VI No 23288/1.	2G78
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Delak Franjo, sreski sanitetni referent v Laškem, dr. Klinc Erik, zdrav-
nik v Gornji Radgoni, dr. Čavič Djor-dje, zdravnik v Škofji Loki, dr. Jereb Stanko, zdravnik v Ljubljani in dr. Slapar Jože, zdravnik v Ljubljani, so bili vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. septembra 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1119—5/35—2.	2090
Razglas.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani je postavilo dr. Alujeviča Branka, pravnega referenta pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, za stalnega zapriseženega sodnega tolmača za francoski, italijanski in latinski jezik za okoliš ljubljanskega in novomeškega okrožnega sodišča s sedežem v Ljubljani.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 24. septembra 1935.
$
S 24/35.	2682
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 19. junija 1935, opr. štev. II R 193/35—2, je bil Levstik Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec z živino, stanujoč v Malih Laščah št. 27, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Rupar Jože, posestnik iz Krvave peči št. 10.
Sresko sodišče v Velikih Laščah, dne 27. septembra 1935.
Ila Po 195/35-1.	2688
Oklic.
Tožeča stranka:	Tvrdka	Chr.	Aug.
Otto Markneukirchen v Nemčiji, zastopana po dr. Zanggerjn Frideriku, odvetniku v Celju, je vložila ploti toženi stranki: Dorflerju VValterju, tenis-tre-nerju v Celju, sedaj neznanega bivališča, radi Din 29.280-50, k opr. številki Ila Po 195/35 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 18. oktobra 1935 ob 8.30 uri dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 2.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Skoberne Jurij, odv. v Celju, za skrbnika na čin, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Celju, odd. Ila, dne 21. septembra 1935.
Og 44/35-3	2699
Amortizacija.
Na prošnjo Žužek Josipine, vdove v Ljubljani, Florijanska ul. št. 19, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne
knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila
ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo:
Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 202.293 z vlogo 920 Din, glaseča se na ime: Teran Boris.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 27. septembra 1935.
St 20/34-45.	2685
Dražbeni oklic.
V konkurzni zadevi Certanca Fortu-nata, posestnika in trgovca na Vačah št. 10., se prodado na javni dražbi, ki bo dne 10. oktobra 1935 ob 9. uri dopoldne na Vačah št. 10, dva konja, konjska oprema, vozovi, motorno kolo, pisalni stroj, trgovska oprema in zaloga manufakture, galanterije in Živil.
Izklicna cena in najnižji ponudek tvorita Vs ugotovljene cenilne vrednosti. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Sresko sodišče v Litiji,
dne 25. septembra 1935.
$£
I 762/35—5	2607
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1935 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Polana, vi. št. 123 pod
B 4 in 5, vi. št. 243 pod B 1227 in 1233, vi. št. 515 pod B 1149 in 1155, vi. št. 516 pod B 1153 in 1159, vi. .št. 614 pod B 1233 in 1239.
Cenilna vrednost: Din 43.500'—.
Vrednost pritikline: Din 520—.
Najmanjši ponudek: Din 29.349.—.
Pravice, ki bi n« pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-tenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 14. septembra 1935.
I 268/35-8	2666
Dražbeni oklic.
Dne 25. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stenično, vi. št. 215.
Cenilna vrednost: pare. štev. 514/1 Din 31.363'—, pare. štev. 514/2 dinarjev 26.136'—.
Najmanjši ponudek: za pare. št. 514/1 Din 20.908'66, za pare. štev. 514/2 dinarjev 17.424'—.
Varščina: za pare. štev. 514/1 dinarjev 2.091'— za pare. štev. 514/2 dinarjev 1.743.—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
hencm naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbem oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 13. septembra 1935.
I 688/35—6;	2635
Dražbeni oklic.
Dne 6. novembra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brezje, vi. št. 21.
Cenilna vrednost: Din 9.832-95.
Vrednost pritikline: Din 90—.
Najmanjši ppnudek: Din 6.555-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah,
dne 29. avgusta 1935.
Konkurzni razglasi
882.
St 14/35 — 25	2674
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Krašovec Franc, lesni trgovec, Vrhnika.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St. 14/35—14 o imovinj prezadol-ženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
24.	septembra 1935.
*
883
St 18/35—27	2673
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Uran Franc, trgovec, Glince, Tržaška c. 24.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom St 18/35—3 o imovini prezadol-ženca, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
23.	septembra 1935.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Ad T. No. 1084/1—H.	2649a—2—1
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju razpisuje v skrajšanem roku oddajo gradbenih del za carinska poslopja v Ratečah, na Podkoronskcm sedlu in na Jezerskem vrhu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 22. oktobra 1935 ob 11. uri dop.
pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju.
Vse natančnejše podatke in pojasnila glej prilogo k 78. kosu »Službenega lista« z dne 28. septembra 1935.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 26. septembra 1935.
*
Il/a štev. 14064/1973/1935.	2693
Razpis 1. dimnikarskega ometalnega okoliša v Mariboru.
Razpis.
Juričko Marija, ki upravlja po pok. možu Jakobu 1. dimnikarski ometalni okoliš v Mariboru, je tuur. pismeno izjavila, da pogojno odloži dovolitev za izvrševanje dimnikarskega obrta.
Zaradi tega razpisuje mestno poglavarstvo v Mariboru kot obrtna oblast
1.	stopnje na podstavi § 93. obrtnega zakona in § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta z dne 9. novembra 1932 »Službeni list« št. 728/91 oddajo tega mesta. Pogoji so na vpogled pri mestnem poglavarstvu, soba št. 4.
Prošnje, opremljene s predpisanimi listinami in izpolnjene na predpisani tiskovini, je vložiti pri mestnem poglavarstvu v Mariboru do 24. oktobra 1935.
Mostno poglavarstvo Maribor, dne 24. septembra 1935.
Štev. 2419	2663
Razpis.
Občina Dobova, srez Brežice, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole.
Varščina Din 10.000'—.
Pravilno kolkovane prošnje je podpreti z vsemi listinami po čl. 7 ter 8. uredbe o občinskih uslužbencih ter vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Dobova,
dne 27. septembra 1935.
vo. 1508.	2686
Razpis.
Občina Metlika-mesto, sre/ metliški, razpisuje pogodbeno mesto službv občinskega stražnika. Nastop službe s 1. januarjem 1936. leta.
Starost 24—30 let, krepke rasti, pismen.
Mesečna plača 600 Din s pravico napredovanja.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do
15.	novembra 1935 pri tej občini.
Občina Metlika-mesto, dne 28. septembra 1935.
K štev. 950.	2692
Razglas.
Sreski cestni odbor Litija razpisuje za popravo mostu v tiru banovinske ce-
ste II. reda štev. 134 čez reko Savo v Litiji:	Ponovno (II.) javno pismeno
olertno licitacijo za dobavo potrebnega lesa (v skrajšanem roku) na dan 14. oktobra 1935 ob 11. uri popoldne v pisarni sreskega cestnega odbora v Litiji.
Pismene, pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovitku z naslovom »Ponudba za dobavo lesa« v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 21.988'—. Vsak licitant mora predložiti predpisano 10% no kavcijo proračuna, potrdilo o plačanih davkih za zadnje tromesečje in dokaze o svojih dobavnih sposobnostih. Podrobnosti razpisa in pogoji so na vpogled med uradnimi urami v pisarni sreskega cestnega odbora Litija v Litiji.
Šreski cestni odbor Litija v Litiji, dne 28. septembra 1935.
-H
E. R. št. 14466.	2672-3-1
Razpis nabave.
Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. decembra 1935 do 31. marca 1936 se razpisuje
I.	ofertna licitacija,
ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 4. novembra 1935 za vse vrste mesa, slanino in kruh.
dne 5. novembra 1935 za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevške izdelke in premog,
dne 6. novembra 1935 za špecerijo in hišne potrebščine,
dne 7. novembra 1935 za zdravila, obvezila in druge lekarniške in terapev-tične potrebščine.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob
11.	uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne drž. bolnice v Ljubljani, dne 27. septembra 1935.
Št. 804/35	2611-3-3
Razpis nabave.
Za nabavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva Drž. bolnici za ženske bolezni v Ljubljani v času od 1. decembra 1935 do 31. marca 1936 se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih člena 89. v zvezi s členom 82. ter ostalih predpisih zakona o drž. računovodstvu, pravilnika za izvrševanje istega in ostalih zakonskih predpisov ter pooblastil, in sicer:
1. dne 39. oktobra 1935 za špecerijo in hišne potrebščine, mleko in mlečne izdelke ter premog-kockovec in koks za centralno kurjavo,
2. dne 31. oktobra 1935 za vse vrste mesa, mesne izdelke in slanino, kruh vseh vrst in kvas ter moko, mlevske izdelke in poljske pridelke.
Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob lt. uri v pisarni tukajšnje bolnice.
Ako prva licitacija ne bo uspela iz kakršnegakoli razloga, se bo vršila v smislu Člena 94. zakona o državnem računovodstvu na istem kraju in ob istem času druga ofertna licitacija, in sicer za potrebščine, navedene pod točko 1., dne
20.	novembra 1935 in za one pod točko
2.	dne 21. novembra 1935.
Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava Drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 21. septembra 1935.
•j;
Štev. 9958	2671
Objava.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 9. 10. 1935 neposredno pismeno ponudbo za nabavo 40 ton cementa. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 26. septembra 1935.
■J;
BF. No. 2299/35	2698
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, Celovška cesta 4, razpisuje tile zdravniški mesti;
1. mesto specialista za kožne in spolne bolezni s sedežem v Mariboru;
2. mesto žel. zdravnika za rajon IV v Ljubljani.
Podrobnejša pojasnila daje obl. uprava in g. načelnik postaje Maribor gl. kol
Kompetenti naj vlože prošnje do
25.	oktobra t. I.
Ljubljana, 30. septembra 1935.
Oblastna uprava boln. fonda pri direkciji drž. žel. v Ljubljani.
Razne objave
2697
Vabilo
na
XIV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Petovia, usnjarska industrija d. d.,
dne 12. oktobra 1935 ob 15. uri v pisarniških prostorih na sedežu svojega podjetja na Bregu pri Ptuju.
Dnevni red:
Dopolnilna volitev nadzorstva.
Po § 15. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri družbeni blagajni na Bregu pri Ptuju, ali pri Ljubljanski kredit-
ni banki v Ljubljani, ali njeni podružnici v Ptuju, ali pri Jugoslavenski udru-ženi banki v Zagrebu. Na podstavi te založbe se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime in navaja število založenih delnic in na nje odpadajočih glasov. Po storjeni založitvi ima delničar pravico vpogleda v listo založiteljev.
Breg pri Ptuju, 27. septembra 1935.
UPRAVNI SVET.
.
II. izredni občni zbor »Edinstva«, registrovane pomožne blagajne v Celju,
se bo vršil
v nedeljo, dne 13. oktobra 1935 ob '/i 19. uri v Celju, Aškerčeva ulica št. 3.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika 1. izrednega občnega’zbora v letu 1935. v II. sklicanju.
‘2. Nadomestne volitve v izpopolnitev upravnega odbora.
3. Izprememha pravil.
4. Razno.
Ako ob ‘/s 10. uri občui zbor zaradi premajhne udeležbe ne bi bil sklepčen, se bo vršil čez pol ure, t. j. ob 10. uri, na istem rneslu in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov.
V Celju, dne 28. septembra 1935.
Načelstvo.
2665—3—1
Objava.
Delničarji »Pražarne in kemične tovarne d. d.« v Celju so sklenili soglasno na rednem občnem zboru te družbe, ki se je vršil dne 29. maja 1935 v Ljubljani, razdružbo »Pražarne in kemične tovarne d. d.« v (Zelju zaradi fuzije s tvrdko »Rude in kovine d. d.« v Ljubljani.
Ta sklep je odobrilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odločbo z dne
7.	8. 1935, opr. št. li br. 23111/K, in raz-družba zaradi fuzije je bila zabeležena po sklepu okrožnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani,' odd. III. z dne
21.	9. 1935, opr! št. Fi 889 — Rg B.
II.	102/15, v trgovinskem registru pri okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani.
Obenem s to objavo pozivljemo vse upnike »Pražarne in kemične tovarne d. d/, v Celju po določbah čl. 243. in 247. trg. zak. in določbah ces. nare.dbc z dne 21. 6. 1873, drž. zak. št. 114, naj prijavijo terjatve in zahtevke, ki jih imajo proti Pražarni in kemični tovarni d. d/ v Celju, v treh mesecih od dne,, ko se ta objava tretjič natisne v »»Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine:.
Sočasno obveščamo vse delničarje »Pražarne in kemične tovarne d. d.« v
Celju, da se bo izvršila po določbah fuzijske pogodbe izmena delnic »Pražarne in kemične tovarne d. d.« v Celju za delnice tvrdke »Rude in kovine d. d.« v Ljubljani po preteku treh mesecev od dne, ko se ta objava tretjič natisne v »Službenem listu kralj, banske uprave Dravske banovine«
V Ljubljani, dne 27. septembra 1935. Upravni svet »Pražarne in kemične tovarne d. d.« v Celju.
2689-3-1
Poziv upnikom.
Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likv., pozivlje upnike, da ji v smislu § 40. z. z. priglase svoje morebitne terjatve.
Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani v likvidaciji,
Tyrševa c. 38/11.
2560 3—3
Poziv upnikom.
Ker je tvrdka: Kemična tovarna »Me-dacet« družba z o. z. v Ljubljani po sklepu občnega zbora z dne 31. avgusta 1935 sklenila in sodišču prijavila razdružitev in likvidacijo družbe, se družbi-ni upniki pozivajo, da prijavijo svoje zahteve do družbe pri podpisanem likvidatorju tekom dveh mesecev.
Likvidator: Florjančič Hinko, LjubljaiiA,
Jegličeva 23.
*'
Objava.
Izgubil sem v letu 1935. svoj orožni list za nošenje lovske puške dvocevke, izdan od sreskega načelstva v Brežicah, Sp. N 3257/1 z dne 24. I. 1929, reg. štev. 291/29, ter ga proglašam za neveljavnega.
Cizelj Janez s. r.,
Glogov brod št. 7, občina Artiče, srez Brežice.
*	2691
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje floberta, izdan od sreske izpostave v Škofji Loki, reg. št. 202, vložni zapisnik št. 4598/29, na ime: Dolinar Maks. Proglašam ga za neveljavnega.
Dolinar Maks s. r.
Objava.
Zorčič Jožica je izgubila letno izpričevalo 5. razreda drž. realne gimnazije v Ptuju za leto 1934./35,, ter ga proglaša s tem za neveljavno.
Zorčič Jožica s. r., dijakinja Breg - Ptuj.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.