»Z v onče k« lisi s podobami za mladino Ceto XXXIV Uredil dr. Pavel Karlin 1932 1933 U Cjubljani Izdaja, xalaga «i tiska Učiteljska tiskarna u Cjubljani (predstavnik Francò Štrukelj) vi* 35986 KAZALO I. Pesmi Gorenjske otroške popevke: I. Vse narobe, fI. Pojdimo v Ljubljano, III. Gurajmo, delajmo (Manica) Kurja (lì. V. Radoš)..... Ko sonce zahaja (Ivan Albreht) Miklavževo (Venceslav Winkler) Lišček (Vladimir Kapus) . . . Ptičke zebe (Lojze Zupane) . . .Svetonočna (Venceslav Winkler) Sveta noč (Danilo Gcrinšck) . . Zmagalec (Ivan Campa) . . . Zimska pokrajina pri Metliki (Po Otonu Juliju Bierbaumu - Pavel Grošelj) Kratkočasila (Marijana Željeznova Ko- kalj)............ V spominsko knjigo (E. Gangl) . . . Da ste jo poznali... (Zdravko Ocvirk) Večerna molitev (Marijana Zeljeznova- Kokalj)........... Jutrnja molitev (Marijana Željeznova- Kokalj)......... Pismo od Soče (Ivan Albreht) . Srca naša... (E. Gangl) . . . Kdo lovi? (Danilo Gorinšek) Mlado jutro (B. V. Radoš) . . Bogastvo (E. Gangl)..... Kam tak naglo? (Cvetko Golar) Maj v mestu (Br.šljanski) . . . Majniški večer (Ivan Campa) .lasno nebo (Ivan Albreht) . . Črne črešnje (Danilo Gorinšek) . Viharna noč (Andrej Rapè) . . Na kresni večer (B. V. Radoš) . Pesem o viru (Cvetko Golar) . II. Pripovedni spisi Ugrabljeni kraljevič (Vinko Bitenc) . 39, 86. 09, 127. 151. 177, 201. Štefančičev gospod (Manica Komanova) ............. Oslovi trije stavki (Danilo Gorinšek) . Bobi Nespodobi, začarani pes (Marija Grošljeva) ... 11. 69, 105, 137, Ji-Pen, kitajski norček...... Deček iz sirotišnice (Arnošt Adamič) 47, 91, 107, 139, 161. 185, 207. Pripovedka o rokomavhu (Vinko Bitenc) ............ Puranova no«a (E. Legouvć - P. V. B.) Lučka na hribu (Venceslav Winkler) . 106 123 125 134 150 153 172 183 189 197 2l»5 206 213 221 227 237 239 3, 225 7 8 200 14 17, 235 20 25 27 Žaba in kača (J. Vrba)......29 Krizanteme (Gustav Strniša) .... 34 Princeska Krizis (Indijska nravljica) . 52 Božična bajka (dr. Ivan Lah) .... 58 Tadek in Miklavž (Arnošt Adamič) . 63 »Nočem, da bi mi kdo kaj p-daril!« (Lojze Podobnik) ...... 66 Boštjančkova poslednja sveta noč (Vinko Bitenc) . . . _.....72 Naš sveti večer (Manica Komanova) . 80 Snežinka (Slavko Zimnik) .... 114 Babo žagajo (Manica Komanova) . . 122 Kurent (Gustav Strniša).....124 Na pustni dan (M. K.)......126 Zlate čeri (lika Vaštctova) . . . . 146 Prve trobentice (Manica Kcmanova) . 154 »Ali si kaj jezen?«... (Lojze Zupane) 158 Punčka iz lecta (Vinko Bitenc) . . . 170 Spomini na Veliko noč (dr. V. Korun) 176 Zdravnik in bolnik (Indijska pripovedka )...........189 Tatic (E. Gangl)...... 195, 222 Stori svojo dolžnost (Po A. Lichten- bergerju - Slava T.).......204 Ka j se je to zimo godilo v Podkarpat- . skem gozdu (dr. L L.).....211 Roža ljubezni (Vinko Bitenc) . . . 212 O godcu z raztrgano harmoniko (Venceslav Winkler)........218 Kača in jež (J. Vrba)......224 Zdravilni grozd (Lojze Zupane) . . 230 Moja družinica (dr. V. Korun) . . . 240 111. Kramljanja o priredi in tehniki Dvoboji slonov..................10 Zrakoplov, riba in vodna kapljica . . 12 Stopinje v snegu........89 Kako sneg greje zemljo (Rč.) . . 111 Čajevec pripoveduje (Marko Vzhod- nik) ............130 Iz zgodovine krompirja......134 150 let letalstva ........160 Kdaj so iznašli kompas......234 IV. Iz zgodovine, zemljepisja in narodopisja Človek — otrok prirode (dr. Roman Savnik)......................2 Na ledenem severu.......36 V sibirskem pragozdu......103 V gorskem zatišju........148 Jetniki afriškega pragozda.....182 Stran Kaj je povedal boter Matjaž (Oskar Hudales) 1. Palčki na lovu................15 2. Mostišča iz leta 1932 ............46 3. Sveto mesto Kairuan......81 4. Otoki v peščenem morju .... 116 5. Kitajski templji........135 6. V azijskih Benetkah......164 7. V Guatemali.........188 8. Za lepoto vse store......238 Gorjanski hajduki (Viktor Pirnat) . . 23 Največje slove-nsko jezero. Kras Ko- rotana (Dravski) .......173 Letovišča ob Vrbskcm jezeru . . 198 Srbske otroške velikonočne igre (2. Cvetkovič)............175 Punčka, najstarejša igračka .... 184 Zdravniki na Kitajskem.....205 V. Za pridne roke Žoga.............31 Cvetice iz papirja........50 Božično presenečenje ......79 Punčke iz papirja........89 Grelec za jajce in čajna punčka . . 155 Pletenine iz travnatih bilk.....206 VI. Glasba Pri jaslicah (za petje in klavir priredil J. Pavčič)..........78 VII. Pouk in zabava Uganke . . . . 30. 54, 94, 118. 142. 166, 190, 214, 243 Drobne zanimivosti . . 31, 117, 136, 167. m, 215, 244 Spelica in Medvedek Nevedek (Marija Groš] jeva)..........42 Hlačck in Biba . . 44, 84, 112, 132, 15o. 180, 228 Za smeh...... 55, 95, 119, 143 V vlaku (Božična idrica).....75 Kako fotografiram božično drevo . . 83 Nekaj o mladinskem smučanju (Tone Smučar)...........102 Podkev, ki donaša srečo.....106 Cjpek in Capek v eni potezi! ... 143 VIII. Naslovne slike Za zimo..........................1 Brez strehe ..........33 Božič.............57 Stran Zima.............97 Pust.............121 Na Gregorjevo.........145 Piruh.............169 Pomlad............193 Kresna noč..........217 (Risal jih je Francè Pcdrekar.) IX. Iz mladih peres (prispevki »Zvončkarjev«) A. Pesmi: Naš petelinček (Štefan Vipavec) . . 32 Matjaž je vstal (M. A. P.).....56 Kraljev rojstni dan (M. A. P.) . . . 56 Božično pismo (D-v.) ......96 Brž smučke v roke! (Pik).....96 Zapuščeno dete (B. Z.)......144 Pozimi (Amalija Juvanova) .... 168 Pomlad prihaja (Stefan Vipave) . . 192 Zvonček (Terezija šepetavčeva) . . 192 Bogastvo pomladnega sonca (Boris Grabnar) ..........216 Naš Janko (Josip Mihelič) .... 244 B. Pripovedni spisi: Slika (Marica Oblakova).....32 Dedek je pravil... (Anton Dobrajc) . 56 še pričakujem .. (Elza Kunčeva) . . % Rex ga je rešil (Darinka Perdanova) . 96 Božič v tujini (Gabrijel K.) • . • • 120 Nevoščljivi vrag (Lojze Sodja) . . . 120 Pust vaškega pastirčka (Stanislav Sedlak) :..........144 Na grobu neznanega ruskega vojaka (Vandotova).........168 Iz mojega \ovskega zapisnika Ni.) \(>2 Hlaček in miš (Metka Vugova) . . . 216 Marko in Marija (Božena V.) ... 244 Hitro se je izpolnilo (Dušan Koptiv- nik) . . .........244 X. Kotiček gospoda Doropoljskega Tretja stran ovoja 1. —10. številke. XI. Stric Matic — s košem novic! Četrta stran ovoja 1. — jO. številke s slikami: Rojstni dom Antona Aškerca. Pariški slavolc'k. Anton Funtek. Fran Milčinski, Rado Mur-nik. Ernest Cheli berg, L'lrika Ring-strandova, Avtomat za ptičjo krmo. Pričujoči letnik so z risbami opremili: Francè Podrekar, Mirko šubic. Oto Gaspari, Nada Lampretova in drugi. poStmima plaćama v gotovimi I.. »1 ZVONČEK t 2 1 9 3 2 - 1 9 3 3 VSEBINA PRVEGA IN DRUGEGA ZVEZKA L Francò Podrckar: Za zimo. Risba..................1 2. Dr. Roman Savnik: Človek — otrok prirode.........2 3. Vinko Bitenc: Ugrabi jem kraljevič. Pravljica.........3 4. Manica Komanova: Stefančičev gospod...........7 5. Danilo Gorinšek: Oslovi trije stavki...........8 6. Dvoboji slonov.....................10 7. Manica: Gorenjske otroške popevke...........10 8. Marija Grošljeva: Bobi Nespodobi, začarani pes.........11 9. Zrakoplov, riba in vodna kapljica ...........12 10. JUPen, kitajski norček 14 11. Oskar Hudales: Kaj je povedal boter Matjaž. 1. Palčki na lovu .... 15 12. Arnošt Adamič: Deček iz sirotišnice. Povest.........17 13. Vinko Bitenc: Pripovedka o Rokomavhu 20 14. B. V. Radoš: Burja. Pesem .............22 15. Viktor Piraat: Gorjanski hajduki ...........23 16. E. Legouvé — P. V. B.: Puranova noga..........25 17. Ivan Albreht: Ko sonce zahaja. Pesem ..........26 18. Venceslav Winkler: Lučka na hribu ...........27 19. J. Vrba: Žaba in kača ..............29 20. Zastavice za brihtne glavice. Obratnice, drobne zanimivosti, žoga ... 30 21. Iz mladih peres. Prispevki »Zvončkarjev«.........*. 32 22. Kotiček gospoda Doropoljskega .......Tretja stran ovitka. 23. Stric Matic — s košem novic........Četrta stran ovitka. »Zvonček« izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in stane v naprejšnjem plačilu za vse leto 39 Din, za pol leta 15 Din, za četrt leta 7-50 Din. Posamezni zvezki po 3 Din. Uprava »Zvončka« je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, Učiteljska tiskarna. — Na ta naslov pošiljajte naročnino in reklamacije! Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo »Zvončka« v Ljubljani, Krakovski nasip 22. Rešitve ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 8 dni po odpravi vsakega * zvezka. Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin v Ljubljani. — Izdaja Konzorcij »Zvončka« (Dr. Tone Jamar). — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francè Štrukelj). ZVONČEK LIST S PODOBAMI ZA MLADINO Leto XXXIV Štev. t-2 Oktober 1932 —t^T—- —; Za zimo . ČLOVEK — OTROK PRIRODE DR. ROMAN SAVNIK V vseh svojih dejanjih in potrebah je človek odvisen od matere zemlje. N jenih vezi se ne bo mogel osvoboditi nikdar, pa naj bi še tako silno napredoval v omiki. Že nekaj kilometrov proč od zemeljskega površja je zrak tako razredčen, da mu ne dovoljuje več obstanka. Pa tudi kadar se povzpne v zračne višave z zrakoplovom, stori to le mimogrede, da dospe hitreje do oddaljenega cilja na zemlji. Človeku pa je onemogočeno tudi globlje prodiranje v zemljo. Kajti zemeljska notranjost je tako vroča, da niso doslej mogli rudarji v zemljo globlje kot 3000 metrov. Neki grški modrijan je nekoč ponosno vzkliknil: »Nič m na svetu sil-nejšega od človeka!« Imel je v marsičem prav, kajti le človek more s pridom izrabljati vse zemeljske dobrine. On trebi gozdove, uničuje škodljive živali in rastline, širi polja in vrtove, zasaja koristno sadno drevje in druge rastline, gradi mesta, predore in mostove, izsušuje močvirja, koplje prekope in uravnava rečne struge. Tako je s svojim delom že bistveno spremenil lice zemlje. Vendar zemlja ni od vekomaj ustvarjena za človeka. Bila je že milijone let pred njim, ostala bo pa tudi še potem, ko bo človeški rod že zdavnaj izumrl. Človeštvo pa niti ne naseljuje vse zemlje. Kajti suha tla, ki mu nudijo stanovanje in hrano, se dvigajo iz morja le v otokih. Morja se človek poslužuje le v toliko, da dospe preko njega s parnfkom do drugega obrežja. Tudi ribiči, ki jih preživlja ribolov, se slej ali prej vedno vračajo na bližnje kopno, kjer stanujejo z družinami. Naseljena pa ni niti vsa suha zemlja. KjeT je podnebje neprimerno, kjer mraz ne dopušča možnosti prehranjevanja, se razprostirajo razsežne neobljudene pokrajine. Take so predvsem dežele v bližini severnega in južnega tečaja. Najsevernejša stalna naselbina je tako oddaljena od severnega tečaja kot Ljubljana od norveške države, celo tr;krat tako daleč pa leži južni tečaj od najbližjega ljudskega bivališča. A tudi drugod se razprostirajo nenaseljene pokrajine. Tu so visoke gore mejniki, preko katerih več ne segajo nikakc vasi in kmetije. V splošnem velja pravilo, da se ljudje v smeri od ravnika proti severnemu in južnemu tečaju vedno bolj izogibajo gora. V najbolj vročih krajih stanujejo še do 4500 metrov visoko, v Dravski banovini do 1300 metrov, dokler končno zaradi mrzlega podnebja ne najdemo več ljudi niti v ravninah. Povsem nenaseljeni so torej ogromni prostori suhe zemlje; prostrani so tako zelo, da bi v njih zlahka našlo mesta nad sto Jugoslavij. Le malokdaj stopi tja človeška noga. Marsikatera pokrajina .je še danes povsem nepoznana. Najvišjo goro v Himalaji n. pr. naska-kujejo pogumni hribolazci že leta -in leta. a vrha ni doslej mogel doseči še nihče. Zemeljska površina ni enakomerno naseljena. Kajti možnost prehrane je različna, čim večja je, tem več je ljudi. Število vseh ljudi cenijo na dvatisoč milijonov. Ako bi se vse človeštvo zbralo na enem prostoru k Skupnemu zborovanju, bi napolnila ta ogromna množica ljudi — glava tik glave — vse Ljubljansko barje od Ljubljane do Krima in od Vrhnike do dolenjskega Šmarja. Bila bi to mešanica najraznovrstnejših narodov, ki pa se ne bi razlikovali le po govorici, temveč tudi že na prvi pogled po barvi kože, po raznih telesnih posebnostih, pa tudi po obleki. Kajti človek je otrok prirode, ki ga obdaja. Drugače živi v vročini ali mrazu, drugače ob morju ali daleč od njega, drugače v skopi puščavi kot na rodovitnih tleh, drugače med gozdovi kot mef* skalovjem gora. Kakšno je življenje v različnih okoliščinah, kako žive narodi v raznih delih sveta, v Evropi in Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, si bomo pobliže ogledali v prihodnjih sestavkih. Kakor sokolovo gnezdo na skalnatem pečevju se dviga špansko mesto Toledo na strmih, močnih skalah, ob katere butajo že tisočletja kalni valovi reke Tajo (Taho), šumeče srebrne kače, ki opasuje staro* davno prestolnico Mavrov. Ponosno se dviga nad vsemi poslopji knežji grad, koplje se v soncu, da se zdijo bele marmornate stene še čistejše, še svetlejše. In nad mestom se razpenja modro, smehljajoče se nebo, čisto kakor oči novorojenega deteta; le tu in tam se pojavljajo mali oblački, beli kakor snežinke, pa kmalu zopet izginejo. Vroči sončni žarki poletnega popoldneva so valovili nad mestom. Mir in tišina vsepovsodi. kakor da bi žgoče sonce začaralo vso pri* rodo v brezčuten, mrtev lik. Lahen vetrič je od časa do časa pobožal vitke palme in oljčna drevesa, da so listi tajinstveno zašepetali med seboj. Visoki minareti (ozki stolpi) muslimanskih mošej (mollame; danskih molilnic) in stolpi katoliških cerkva so se dvigali proti nebu. Ogromne kupole je polivalo sončno zlato, strehe so žarele v razkoš* nem bronastem sijaju. Mladi princ Fernando je sedel na balkonu kneževskega gradu in zamišljeno strmel v daljavo. Široka streha iz bele tkanine, ki je bila razpeta nad balkonom, je delala prijetno senco. Princ si je z eno roko podpiral glavo, z drugo pa je božal na tleh balkona sedečo opico Diki. To opico je bil poklonil mlademu princu pred dvemi leti kraljev« ski namestnik neke španske kolonije (naselbine) v Afriki za njegov dvanajsti rojstni dan. Ta mož, don (gospod) Alberto po imenu, je bil velik prijatelj njegovega očeta, ki mu je bil v nekem boju z divjimi plemeni rešil življenje. Princ Fernando je bil neizrečeno vesel živahne, šegave opice in ji je dal ime Diki. Opica Diki pa je menda tudi vzljubila svojega gospodarja, kajti zelo se je dolgočasila, kadar ni bilo princa v njeni bližini. Princ Fernando jo je vodil seboj na zlati vrvci. Po belih potih velikanskega grajskega vrta sta se sprehajala po cele ure in mladi princ se je od srca smejal razposajenim šalam prijazne opice. 01010200020202010202000088 Toda danes se je princ le malo zmenil za svojo prijateljico. Nje« gov pogled je neprestano strmel v daljavo, kakor da nečesa pričakuje. Opica Diki ga je včasih pogledala s svojimi lokavimi očmi, ko pa je videla, da se njen mladi gospodar kar nič ne meni zanjo, se je pričela kratkočasiti s tem, da je paža, ki je uslužno stal za prinčevim hrbtom, cukala za rokav, se mu vzpela na rame in počenjala vsakovrstne nor« čije. Princ Fernando se še ni dotaknil osvežujoče pomarančne pijače, ki mu jo je bil njegov paž postavil na mizo. Njegov pogled je plaval preko široke ravnine, po kateri se je vila bela cesta. Ze pred tremi dnevi bi bila morala dospeti očetova karavana od morja, iz pristanišča. A karavane ni bilo na spregled. Njegov oče, don Pedro, knez mavriške provincije (pokrajine) To« ledo, se je namreč mudil kot gost na dvoru svojega prijatelja, turškega sultana, tam na daljnjem balkanskem polotoku. Bogati vladar turškega cesarstva je bil knezu nekoč obljubil, da mu o priliki pokloni v dar dva krščanska sužnja. Ko se je vojska turškega sultana nekoč zopet zmagovito vrnila domov in so privedli seboj na tisoče krščanskih ujetnikov, je sultan izbral izmed njih dva lepa mlada sužnja, dečka in deklico. Poslal je svojega sla v daljno Španijo z naročilom, da je obljub« ljeno darilo pripravljeno in da naj knez don Pedro blagovoli počastiti turški dvor s svojim obiskom. Don Pedro se je odzval povabilu in odšel na daljnjo pot po morju. Princ Fernando je nestrpno pričakoval očetove vrnitve iz turških dežel. Vse dneve je presedel na balkonu. Pričele so ga moriti skrbi in težke slutnje. Kaj, če bi se njegovemu očetu na dolgi poti kaj hudega pripetilo? Svojega očeta je princ Fernando zelo ljubil. Tudi don Pedro je po smrti svoje žene, prinčeve matere, osredotočil vso svojo ljubezen na sina. Vsako najmanjšo željo mu je rad izpolnil. Princ je bil sanjave in otožne nravi, prava podoba svoje matere, ki je bila iz stare plemiške južnošpanske rodovine. Po cele ure je presanjal, vtopljen sam vase. Ljubil je izprehode po okolici, kjer se je med cvetjem in petjem ptičkov vdajal svojim sanjarijam. Očeta je včasih zaskrbelo čudno obnašanje sinovo. Posvetoval se je s svojim telesnim zdravnikom. Ta mu je svetoval, naj vodi dečka na potovanja, po raznih zabavah, to da ga bo razvedrilo in mu pregnalo otožne misli. Toda vse ni nič pomagalo. Princ je ostal tih in otožen. Nekaj več živahnosti in veselja pa je vendar pokazal, ko je prejel v dar opico Diki. Ko pa mu je oče povedal o prijateljski naklonjenosti visokorod« nega turškega sultana, je bil princ ves iz sebe od same radosti. Ni mogel pričakati dneva očetove vrnitve. Oče mu je bil namreč obljubil, da bosta mlada dva sužnja, ki mu jih podari turški sultan, njegova last. Princ je noč in dan razmišljal samo o tem, kakšni pač morajo biti ljudje iz tistih krajev, kako bo vzljubil uboga dva sužnja in kako se bodo skupaj igrali. Pekoče poletno sonce se je začelo nagibati proti zatonu. Stara dojilja Klasida je že parkrat vsa v skrbeh prišla pogledat po svojem varovancu in ga prosila, naj se potrudi v obednico. Toda princ jo je zavrnil, naj ga pusti v miru. Nenadoma se je princ zdrznil. Po beli cesti je zagledal jezdeca, ki je v silnem diru jezdil proti mestu. Visoko so se dvigali oblaki prahu. Princu je vztrepetalo srce, zasenčil si je oči in napeto zrl navzdol. Bliže in bliže je prihajal jezdec, že je mogel princ razločiti belega konja in kneževski prapor, ki je na dolgi jezdečevi sulici plapolal po zraku. »Moreno, Moreno!« je za* klical prine. Kakor bi trenil je bil paž pri svojem gospodu. Princ ga je potegnil za roko v ospredje balkona. »Poglej, Moreno, naš glas* nik se vrača iz pristanišča. Gotovo je očetova ladja pri= stala v Iuki. Pojdi in reci glas* niku, naj se takoj javi pri meni. Pričakujem ga v obed« nici.« »Da, Visokost!« In paž Moreno je odhitel skozi vrata. Princ Fernando je odšel skozi visoko balkonsko dvorano po dol* gem hodniku, odtam pa po stopnicah naravnost v obednico. Tam ga je že pričakovala opica Diki. Ko je zagledala princa, je od veselja zalučala smokvo, ki jo je ravno pričela obdelavati z zobmi, visoko proti stropu. Popoldanska južina, same mrzle jedi in sveže sadje, je bila že pripravljena na mizi. Takoj po prinčevem prihodu v obednico, so vstopili tudi nekateri visoki dostojanstveniki in člani vlade. Spoštljivo so pozdravili princa; ko jim je ta prijazno odzdravil, so posedli za mizo. Opica Diki je počenila na majhno pručieo poleg prinčevega stola. Vstopil je paž Moreno. »Glasnik njegove Svetlosti čaka vašega ukaza. Visokost!« »Naj vstopi!« je dejal princ. Moreno je odprl vrata. V dvorano je vstopil čvrst vojak srednjih let. Pozdravil je po vojaško in obstal pri durih. »Kakšno vest nam prinašate, Domingo? Moj oče se je že vkrcal v pristanišču, kaj ne? Govorite!« »Da, Visokost,« je odvrnil glasnik. »Toda njegova Svetlost don Pedro potrebuje nujne pomoči!« Princ Fernando je prebledel in skočil s stola. Tudi vsi drugi navzoči so se dvignili s sedežev. »Kaj se je pripetilo mojemu očetu? Govorite!« je zakričal princ in vojaka krčevito zgrabil za roko. »Nič hudega, Visokost. V bližini Balearskih otokov so nas na« padli morski roparji, nam odvzeli vse dragocenosti in odvedli tudi dva mlada sužnja, ki jih je njegovi Svetlosti poklonil turški sultan. Knez Don Pedro je naročil, naj se takoj odpravi večji oddelek mož proti Valenciji. Tam bodo dobili nadaljnja navodila o zasledovanju predrznih piratov (morskih roparjev).« Princa je ta nepričakovana novica zelo neprijetno zadela. Toda takoj se je ojunačil. Dečko, ki mu je bilo jedva štirinajst let, je nena* doma postal izkušen mož. Njegov ukaz se je glasil: »Takoj naj se pripravi četa oboroženih najboljših jezdecev. Spremljal jih bom pa jaz sam.« Vse prigovarjanje visokih gospodov, naj mladi princ ne tvega nevarne poti, ni nič zaleglo. Princ Fernando je vztrajal pri svoji besedi. Cez pol ure je stal pred četo jezdecev na grajskem dvorišču. Ker ni bil še dobro vešč ježe, ga je posadil četovodja jezdecev na svojega konja. Bilo je dano povelje za odhod. Takrat pa se je začul iz nekega okna gradu presunljiv krik. Vsi so se ozrli tja. Opica Diki je žalostno čepela na oknu in milo jadikovala za svojim odhajajočim gospodom. Kaj je hotel princ? Dal je znamenje svojemu pažu, naj jo privede na dvorišče. Mo> reno je jadrno izpolnil povelje. Opica Diki je vsa zadovoljna skočila na konja poleg princa. Med glasnim odobravanjem dvorjanikov in služinčadi so zapustili jezdeci grajsko dvorišče in se spustili v dir po beli poti proti reki Tajo čez most in dalje preko ravnine. Kmalu so izginili v visokih, sivih oblakih prahu. (Dalje prihodnjič.) ŠTEFANČIČEV GOSPOD MANICA KOMANOVA Kadar me vodi pot skozi »Porentov boršt«, ki se razteza par streljajev m°j° r°dno vasjo, mi vedno ožive mladostni spomini, kajti tukaj je bilo naše igrišče, tu smo skakali, »svinko bili«, se smejali in večkrat tudi nekoliko polasali in pobunkali. Kakor je pač naneslo, kajpada. Štefančičev gospod...! Davno že počiva tam za pokopališkim zidom in vendar ga še vedno vidim, takoj ko stopim v gozdiček. Velik, sivolas, oblečen v črno, po rejenem trebuhu pa mu je bingljala lepa zlata verižica. Ko smo ga mali kričači ugledali, smo utihnili namah. Gospod pa je ustavil umerjeni korak in nam rekel prijazno: »Čemu ste utihnili? Le igrajte se! Kar naprej!« Zakričali smo iznova, on pa si je užgal smotko in nas opazoval s smehljajočim se obrazom. Večkrat nam je prinesel tudi velik venec suhih fig ali zavoj rožičev in vse prav po očetovsko razdelil med nas. Ko sem nekoč prišla iz šole, je Štefančičev gospod stal pred teto Špelo, ki je zunaj pred hišo sedela na nekem brunu in šivala. »Dober dan, gospod,« sem glasno pozdravila. Gospod se je obrnil in me pobožal po laseh: »Oho, glejte deklica 1 No, ker znaš že tako lepo pozdravljati, dobiš en cekin.« Odprl je denarnico in mi stisnil v roko čisto nov — krajcar. Ampak otroci, ne smejte se! Saj niti ne veste, kakšen je bil krajcar, dokler je bil nov. Svetil se je kot pravi pravcati cekin. Takole nekoliko rdečkasto zlat je bil, ampak lep, neizrečeno lep. Zato sem bila pa od same sreče kar vsa iz sebe. O j, to se mi je zdelo, to...! Ko je gospod odšel, sem pokazala krajcar teti. »Le dobro ga spravi,« je dejala. »Vidiš, kako dober je gospod.« »Teta, jelite, gospod je gotovo doma v lepi hiši in ima vse skrinje polne takih denarjev?« »Oh, bedaček, kaj neki misliš! Štefančičev gospod je doma v naši vasi in je bil moj sosed. On je moje starosti in skupaj sva se igrala. V prvi mladosti je bil revček. Njegov domek je bila lesena kajžica. Očeta ni niti pomnil, mati mu je pa umrla, ko je bil star komaj sedem let. Bolkov oče so ga iz usmiljenja vzeli k sebi do časa, da bi šel pozneje, ko pride nekoliko bolj k moči, kam za pastirja. Pa je fantek nekega dne hodil doli pod klancem in pobiral odpadlo sadje. Tedaj zagleda v travi na tleh pod neko hruško ptičica mladička, iki je žalostno čivkal in frfotal. Urno ptička pobere in se ozre kvišku na hruško. Gori vidi gnezdo in takoj ve, da je nebogljenček po nesreči padel doli. Ravno gleda, kako bi nesel živalco nazaj v gnezdo, ko se tisti hip ustavi par korakov proč na cesti' kočija in deček začuje trd osoren glas: »Stoj! Kaj hočeš ptičku, malopridnež? Si ga vzel iz gnezda, kaj?« Fantek je od strahu kar pobledel. Rad bi odgovoril, toda beseda mu je zastala v ustih. Pa ga je rešil čevljar Cergolj, ki je stopil iz lesene bajte in rekel hudemu gospodu tam v kočiji: »Slišijo, gospod, ne bo takol Otroka poznam. Ni napačno, to revše. Pa sem ga tudi zdaj na skrivnem opazoval. Ptiček je moral res sam pasti iz gnezda, ne rekel bi dvakrat, da je res tako. Fant ga je pobral na tleh. Nekaj takega bo, le verjemite mi!« »A — a — to je pa kaj drugega,« je rekel gospod v kočiji in takoj je bil ves prijazen. »No, mali, potem si pa priden.« Fant se je oddehnil, splezal s ptičkom na hruško in ga položil v gnezdeče. Nato se je kot veverica urno spustil na tla in stekel domov. Neznani gospod se je pa še dalj časa razgovarjal s Cergoljem. Slednjič mu je čevljar moral pokazati Bolkovo hišo in gospod se je takoj peljal tja. Kaj sta se z Bolkom menila, ne vem, res pa je bilo, da so par tednov nato oddali fantka tistemu gospodu in dobro se mu je godilo. Hodil je v šolo in se obenem učil trgovine. Bil je vseskozi priden in pošten in našel je srečo. V mestu ima veliko hišo in trgovino. Pa zdaj je že »za starega«. Rad pa še vedno pride tja, kjer je bil rojen in — kakor mi je pravil — bo tam, kjer je stala lesena kajžica, sezidal čedno hišo in se stalno naselil v njej. Vidiš, samo zato, ker je bil usmiljen z nedolžno žiA'alco, samo zato, pravim, mu je Bog dal srečo. Veš, ne le z ljudmi, tudi z živalmi moramo biti dobri!« Poslušala sem teto kakor ukopana. Nato pa sem zbežala v »Porentov boršt«, sklicala skupaj otroke in jim povedala vse, kar sem čula od tete Špele. Ob koncu sem pa v čisto pridigarskem tonu — oj, da bi me bili vi slišali — zabičevala malčkom, kako morajo biti dobri in usmiljeni do ljudi in živali, če hočejo, da bodo enkrat, ko dorastejo, lahko hodili po »Poren-tovem borštu« z zlato verižico na trebuhu in delili otrokom fige in rožiče. OSLOVI TRIJE STAVKI DANILO GORINŠEK Je bil nekoč osel, ki je zašel v človeško družbo. Nepopisno je bil srečen in kar sram ga je bilo, da je osel. Ali zelo bolelo ga je in mučno mu je bilo, da ni znal človeške govorice. Ko je bil naposled zaradi tega obupan, je zahrepenel. da bi — izpregovoril. Moj Bog, še med ljudmi je nešteto takih, ki hočejo ukaniti naravo, — pa jih ne bi bilo med osli! Ko je oslov obup prikipel do vrhunca, je poklical vraga na pomoč. Mislil je osel: Bolje je govoriti po človeško, pa se — makar zapisati hudiču, kot pa večno rigati in ostati navaden osel! Poklical je vraga, ki ga tudi ni bilo treba dolgo čakati. — Zadišalo je po žveplu in po smoli — in je že stal kopitonožec pred oslom. Ta si je mislil: Rajši bom v svojih zahtevah skromen, sicer mi jih vrag še odkloni! In je prosil: »Vsaj tri stavke naj izpregovorim po človeško. Za to ti zapišem svojo kožo! Mislil si je zlodej: Kaj bi z oslovsko kožo, ki jo dobim šele, ko pogine? Eno uho zahtevam in sicer takoj! — Tako je tudi odgovoril. Osel je na to z veseljem pristal. Ali sedaj so se začenjale težkoče. Osel je tuhtal in tuhtal, katere tri stavke naj se nauči, da mu bodo v korist in mu bodo zagotovili prijateljstvo ljudi. Prijateljstvo, ki bo trajalo tudi še pozneje, ko bo moral molčati, ker ne bo znal povedati več ko tri stavke. Dolgo se ni mogel odločiti. — Vrag mu je svetoval najrazličnejše stavke, oslu pa ni bilo nič prav. Končno je našel pravo: v velikem mestu je slišal krasen koncert. Tedaj se mu je zjasnilo: najvišje, kar je dano ljudem, je umetnost. Kdor se v njej kaže veščaka in razumnika, njemu je zagotovljeno častno mesto med cvetom ljudi! — Pa je pripeljal osel vraga na tak koncert in ga naprosil, da naj ga nauči tri tehtne stavke, ki ga bodo uveljavili pri učenih ljudeh. »Dobro,« je dejal vrag, in je začel s poukom. Ko vstopi v dvorano — tako ga je učil — naj se prijazno zasmeje in naj reče: »Kako krasna godba!« Potem mu bodo prav gotovo porekli, da so to slavni umet« niki iz tujine, na kar naj reče: »To se vidi na prvi pogled!« Nato ga bodo brez« dvomno vprašali, kako mu godba ugaja. No, za konec in tretji stavek pa naj glas« no zaploska in reče: »Jaz jim častitam!« Tako ga je učil vrag. Osel je bil kar neumen od veselja in ni maral niti za to, da mu je vrag kot plačilo za pouk odščipnil desni uhelj. Samouh je skakal po cestah in je venomer ponavljal svoje tri stavke, da jih ne bi pozabil. Dirjal je po cestah, da so ljudje zmajevali z glavami in se pre« strašeni umikali. Pa je pridirjal na trg sredi mesta. Tam je kar mrgo« lelo ljudi. Bila se je zgodila nesreča. Dva avtomobila in voz so trčili drug v drugega. Po tleh so ležali ljudje z zlomljenimi nogami in rokami ter vsi krvavi tarnali in jadikovali, da se je slišalo daleč naokoli. Osel, ki je ves čas mislil le na svoje tri stavke in na prijateljstvo z ljudmi, je pristopil. Zasmejal se je prijazno in je dejal: »Kako krasna godba!« — Ljudje so se spogledali in so bili razjarjeni. Ko so pa videli, da je le osel. so mu pojasnili, da se je zgodila nesreča, da morajo ljudje v bolnico in da so pač reveži. Osel je komaj čakal, da bo lahko prodal svoj drugi stavek, in je bleknil: »To «e vidi na prvi pogled!« Ljudje niso več vedeli, ali se šali ali bi se rad ponorčeval iz ne« srečnikov. Jezno so ga zavrnili: »Ne gobezdaj tako bedasto, saj vidiš, da so trije že mrtvi!« Nato pa je osel zaploskal, ves ponosen na svoj tretji stavek: »Jaz jim častitam!« Tedaj je bilo ljudem že vsega preveč. Pretepli so osla, da je komaj vstal. Ves obupan in polomljen je poklical vraga: »Prosim, daj da te tri stavke spet pozabim!« »Daj mi še drugi uhelj!« je zahteval vrag. In osel mu ga je dal. Rajši je hodil osramočen in brez uhljev sredi oslov, kakor da bi še kedaj — izpregovoril po človeško! DVOBOJI SLONOV Indija je dežela slonov. V velikih trumah žive te največje živali kopne zemlje v pragozdovih. V mestih so pa udomačeni sloni tovariši človeku pri napornem delu, popotniku dobrodošle jezdne živali pri potovanjih preko težko dostopnih krajev; v posebnih templjih častijo slone Indijci in boji slonov so vsako leto ljudske slavnosti, kakor v Španiji bikoborbe. Indijci imajo živalske boje nad vse radi in to že od pradavnih časov. Že 1. 1500. so «indijski slikarji upodabljali razburljivo igro borečih se slonov. Ljudstvo, ki se ga zbere ob tej priliki na tisoče in tisoče, obkroža s plotovi obdan prostor, kjer se vršijo boji, in vzklika z velikanskim navdušenjem, ko planejo velikani z glasnim trobentanjem drug na drugega, :ko napolnijo gosti oblaki prahu ves prostor, ko pazniki z dolgimi drogi podžigajo svoje varovance tako dolgo, da se slabejši sivi orjak umakne in trepetajoč pade na tla. Boji so zelo napeti, toda ne brezsrčni in ne krvoločni. Tu ne gre za življenje in smrt. Zmaga je odločena, ko močnejši slabejšega odrine ali vrže na tla. Nič manj kakor dvoboje slonov pa cenijo 'Indijci tudi boje med kamelami. Noben Evropec, ki ni bil že priča talkega boja, ne bi prisodil tem miroljubnim in dobrodušnim živalim tako velikega poguma in veselja do dvoboja. Kamela je bojevita kakor le malokatera žival pustinje; toda svoje bojno veselje je v teku tisočletne službe človeku že davno pozabila. GORENJSKE OTROŠKE POPEVKE MANICA Vse narobe Sonce sije, dežek gre, malin teče brez vodé. Petelin poje brez glavé, hlapec pleše brez nogé. Dekla pometa brez metlé. Očka seje brez roké. Mati kuha brez ponvé...! Tako je bilo in bo še, tam, 'kjer svet narobe gre. Pojdimo v Ljubljano... Pojdimo v Ljubljano kupit novo brano, pojdimo še v Kranj kupit stari panj! In na Šmarno goro delati pokoro, in pa gor' na Bled po en mrzel led. Potlej pa še v Kamnik po en lahek slamnik, in še gor v Bohinj, kjer je dost' tropin. In še v Skofjo Loko po pšenično moko, pa Še v Stransko vas kupit koš klobas. Koš na mizo djali, zraven mi se vsedli, glasno se smejali, vse klobase snedli. Gurajmo, delajmo.. • Gurajmo, delajmo nova kolesa, da se popeljemo v sveta nebesa! Božji svetniki nam vrata odprejo in nas na sredo nebes ponesejo. V raju blišči se vse, da ni za gledat', vse je sprelepo, da ni za povedat'. Angelčki godejo, da se vse trese, dušice plešejo, da se vse mede. Holadra-holadri, holadro-dro! VESELE IN ŽALOSTNE ZGODBE NAVIHANEGA KUŽETA. PRIPOVEDUJE MARIJA GROSLJEVA BOBI PIJANCEK JE IMEL NEMIRNO NOC. PREMETAVAL SE JE PO BLAZINI IN ČUDNO ZAVIJAL, DA JE BILO NUSKE KAR STRAH. ŠELE KO SE JE ZELODČEK OBROSTIL NEV--ŠECNE VSEBINE, MU JE MALO ODLEGLO, O BLAZINICA NI BILA VEC LEPA IN CISTA. MIREN IN VDAN SE JE ZJUTRAJ SMUKAL KROG NUŠKI* NIH NOG. GOSPODIČNI SE JE UBOGA ŽIVALCA SMILILA, NANOSILA MU JE VSEGA, KAR JE SLO BOBIJU V SLAST, TODA BOBI JE GOBČEK OBRNIL V STRAN IN SE NI DOTAJG NIL NITI PEČENE KLOBASICE. — »NO, ZDAJ JO JE SKUPIL, SPOKORIL IN SPAMETOVAL SE BO IN PRI HIŠI BOMO IMELI MIRNEGA, PAMETNEGA KUZKA,« JE MENILA NUŠKA. NO — BOMO VIDELI. POJEDINA V GOSTE DANES H GOSPODIČNI PRIŠLI GOSTJE SO ODLIČNI: VIŠJI ČASTNIKI, GOSPODI, DAME V NAJNOVEJŠI MODI. ZE POGRNJENA JE MIZA, V KUHINJI POMAGA LIZA, RAZKOSALA BO PURANA IN VEČERJA BO KONČANA. BOBI IMA DANES MAČKA: TIHO V KRILO ČIPKE KVACKA, SPRETNO Z ZOBKI CIRA CARA LIZI KRILO V DVOJE PARA. I.IZA GRE, DA GOSTOM STREŽE, RAHLO KRILO SE RAZVEZE ... BEZI, BOBI, KRILO PUSTI! VLEČE 2E GA MED ČELJUSTI. S KRILOM V GOBCU VENKAJ ZDIRJA, COF — PO TLEH GRE VSA VEČERJA: SIR, PURAN IN ZELENJAVA S KRAPKI VRED MED VINOM PLAVA. GOSTJE VSTAJAJO OD MIZE, BOBI KRILO V KRPE GRIZE, GOST ZA GOSTOM NEM ODHAJA, BOBI MU K SLOVESU LAJA. DOBRA LIZA OBUPAVA, NUŠKI POČILA BO GLAVA, POLOMIJO TE VEČERJE ZNALO JUTRI BO VSE MIR.TF.. BOBI PO VEČERJI SKAČE, NAŠEL NOVE JE IGRAČE, KRAPKE BRCA IN SE ŽOGA TER SE VSEMU SVETU ROGA. (Dalje prihodnjič.) ZRAKOPLOV, RIBA IN VODNA KAPLJICA »V kakšni zvezi so ti trije med seboj, je prav nejasno.« boste rekli. Najprej tole: vsi veste, kakšno obliko ima zrakoplov! Tak je, kakor velikanska smotka, ki je približno v sredi najbolj debela, proti koncu pa konča v tenek rep. Tako je namreč napravljen najmodernejši zrakoplov. Starejše zračne ladje pa so imele malo drugačno obliko, sicer tudi obliko dolge cigare, ki je pa bila povsod enakomerno debela in spredaj in zadaj malo zaokrožena. Najstarejši zrakoplov, kakršne je gradil zrakoplovni mojster Avgust Parseval, pa vidimo na naši sliki in je bolj podoben ogromni debeli klobasi kakor pa zračni ladjL Vseeno pa mora tičati nekje vzrok, zakaj so obliko zrakoplova tekom let vedno tako izpreminjali. Seveda ga imamo, in ta obstoji v tem, da so se graditelji šele bolj pozno spomnili na obliko ribe in vodne kapljice. Mislim, da ribo znate narisati? Kakšno obliko pa ima kapljica vode. ki pada z neba? Vi seveda mislite, da je okrogla. Napačno! Obliko vodne kapljice vidite na sliki. Padajoča kapljica zaradi trenja z zrakom in zaradi zračnega upora popolnoma izpremeni svojo prvotno 'kroglasto obliko. Njena vsebina in oblika se proti vrhu zmanjšata in se končata v prav drobno konico. Pri ribi opazimo isto: tudi riba je spredaj debela in ima zadaj čisto ozko in vitko telo. »Aha,« porečete, »to obliko ima zrakoplov.« Prav dobro ste pogruntali! — Gotovo ste se že kdaj vozili v širokem, težkem čolnu? Ste li opazili, kako se je ustavljala voda ob prednjem delu čolna in kako so nastajali za krmilom grgrajoči vrtinci? V ozkem dirkalnem čolnu tega niste nikdar videli in ne čutili. No, sedaj tudi lahko takoj spoznate, kaj je na tem in zakaj je to. Voda se upira naprej drsečemu čolnu. Vodo mora čoln šele v stran potisniti, da more zdrkniti naprej. In to se posreči čolnu preje in laže, čimbolj je ozek in koničast. Če je celo priostren zadaj, potem teče voda popolnoma mirno, ne delajo se vrtinci in tudi krmilni zadnji del čolna toliko ne ropoče. Kako je to, nam pojasnjuje naša druga slika (a, b, c). Črno narisana slika pomeni1 lesen čoln (najprej štirioglat (a), potem na eni strani koničast (b) in na obeh straneh (c). Čoln plava na vodi in mi gledamo od zgoraj navzdol na čoln. Vijugaste črte pa pomenijo valovne črte vode. Pri a) opazimo, da se voda močno nabira na prednjem delu čolna, za zadnjim delom se pa delajo vrtinci. Veslati moramo prav krepko, da premaknemo čoln naprej. Na sliki1, označeni s črko b), se voda prav lepo razdeli ob obeh stranicah čolna, ne da bi se nabirala ob prednjem delu. Le vrtinci za čolnom nastajajo še vedno. Upor, ki ga mora čoln premagati, je petkrat manjši' kakor pa pri čolnu s črko a). Šele pri c) se valovne Črte enakomerno v skoraj ravni črti prilagodijo obliki čolna ali ladje; tudi vrtincev ni več. Upor znaša eno petindvaj-setinko upora pri štirioglati ladji. Tako imamo v risbi pri črki c) zopet isto sliko, kakor jo imajo riba, padajoča vodna kapljica in zrakoplov. Riba plava zaradi svoje pripravne oblike telesa zelo lahko in hitro v vodi. In zračna ladja? Ta plove sicer samo v zraku; toda tudi zrak dela upore, kakor voda. (Napravite poskus in izpustite iz enake višine na tla istočasno škatlico vžigalic in kos papirja. Kdo pade prej na zemljo?) Tudi zrak se nabira pred vozili, če nimajo primerne oblike, in delajo se vrtinci za njimi. (Primer dobrega in hitrega vozila je: lokomotiva s priostrenim prednjim delom in dirkalni avtomobili.) Pri tej kapljasti ali ribji obliki, ka'kor jo ima približno zrakoplov, lahko zrak neovirano plove ob blagovni prevleki; celo tako mirno drsi ob zrakoplovu, da ni čutiti nobenega zračnega vrtinca. Vse na zrakoplovu je talko napravljeno, da ne nudi vetrovom ali viharjem nobene oporne ploskve. Največji zrakoplov na svetu je nemški zrakoplov ali Zeppelin, !ki nosi kratek naslov »L. Z. 127«. Vseh pet gondol (priveskov) te ogromne zračne ladje, v katerih so postavljeni motorji za pogon propelerjev, so v razmerju s celim telesom zrakoplova neznatno majhni. Gondola za krmilarja, jedilnica, kuhinja, prostor za radio-posta jo in 10 prostorov za potnike, vse to je pritrjeno na prednjem delu zračne ladje in sicer tako, da preidejo ti prostori polagoma kar s trupom zrakoplova v eno celoto. Bistroumen način izdelave in močni motorji pripomorejo ladji, da lahko napravi v eni uri 128 kilometrov (brzovlak jih napravi samo 90). JI-PEN, KITAJSKI NORČEK Nekoč je prišel bogat toda skop človek k Ji=Pcnu, kitajskemu norčku, in mu potožil svoje gorje. Poleg njegove hiše na desni se je naselil kovač, na drugi strani pa klepar; tako da nima od njunega več« nega nabijanja od jutra do večera nobenega miru. Še do obupa ga bosta pripravila. Ji«Pen, pameten in zvit človek, naj bi mu pomagal, da bi se iznebil svojih mučilcev. »Nič ni laže od tega!« pravi Ji«Pen, »samo v svoj mošnjiček boš moral poseči!« »Če mora tako biti, naj pa bo!« odvrne z vzdihom bogatin. Po kratkem premišljevanju mu norček zopet reče; »Z denarjem ju bom pripravil do tega, da se bosta izselila. Daj mi deset taelov (tolarjev) za vsakega, a meni deset za dober nasvet.« Z največjo muko mu izroči skopuh 30 taelov; Ji«Pen odide takoj k sosedoma, se kmalu nato vrne, potreplja skopuha prijateljsko po rami in mu reče: »Bodi dobre volje, še danes se bosta izselila!« Kako se je razveselil denarni mogotec, ko je kmalu po tem raz« govoru videl, kako so se pričeli rokodelci seliti. Vajenci in nekaj na« jetih kulijev (postrežčkov) so s težavo nosili težko nakovalo, ogromna kladiva, meh in pečico za oglje. Na drugi strani so pa selili kleparjevi delavci in pomagači na glavah velike bakrene kotle in posode. Zagledal je tudi oba mojstra, ki sta nadzorovala selitev, in ju dobrodušno nagovoril: »No, prijatelj kovač, in ti, prijatelj klepar, vidim, da držita besedo! Lepo je to od vaju! samo povejta mi, kako sta dobila tako hitro stano« vanje in kam se selita?« »Bog ti poplačaj, dobrotljivi gospod,« mu odvrne napol hudo* mušno, napol škodoželjno kovač, »midva se pokoravava tvoji zapovedi in želji ter se seliva. Ker pa je najbolje to, kar nama je svetoval Ji-Pen, se ravnava po njegovem nasvetu: klepar se seli v moje stanovanje, jaz pa v njegovo. V bodoče tvoje desno uho ne bo več slišalo mojega kovanja in tvoje levo uho ne bo več čulo kleparjevega razbijanja. Ce ti ni prav, pokliči Ji«Pena; on je pripravljen, da naju zopet pregovori, če treba, da menjava stanovanje.« Skopuh je pa z dolgim nosom odšel. KAJ JE POVEDAL BOTER MATJAŽ OSKAR HUDALES 1. Palčki na lovu Ko sva šla zadnjič s Čebulovim Frančkom iz šole, mi je nenadoma podstavil nogo in zletel sem na trdo cesto, kakor bi padel z neba. »Le čakaj 1« sem zakričal. »Nič ti ne posodim tiste knjige o palčkih.« »Eh, kaj!« me je zavrnil, »saj pritlikavci sploh nikjer ne žive.« »Kaj? Da ne žive?« sem bil hud. »Kar botra Matjaža pojdiva vprašat. Pet jabolk stavim, da imam jaz prav.« Zdirjala sva naravnost do lične hišice, ki stoji tik za cesto sredi bahatega sadovnjaka. Boter Matjaž je stal na vrtu in vlekel iz kratke pipice. »Kaj ne, boter Matjaž,« sem se zadri s ceste, ne da bi pozdravil, »da žive na svetu pritlikavci. Franček tega ne verjame.« Franček se mi je seveda takoj pridružil in enako glasno trdil svoje. »Tak, vidva razbojnika tako vpijeta?« je dobrodušno odvrnil boter. »Notri pojdita, da se pomenimo.« Za take in enake spore je bil boter Matjaž vedno pravičen sodnik. On je vse vedel. Sedli smo v travo in boter je pričel: »Seveda še žive pritlikavci in celo tako so korajžni, da celo slone love.« »Oho!« sem vzkliknil. To je celo zame bilo preveč. »Le počakaj!« Matjaž se ni dal motiti. »Palec dolgi sicer niso, a vendar so najmanjši vsega človeškega rodu. Dorasli moški so komaj tako veliki ko desetletni dečki. Torej vsekakor dovolj majhni, da zaslužijo ime pritlikavci. Največ jih živi v osrednji Afriki, v porečju reke Sange, ki je pritok veletoka Kongo. Majhne, okrogle kočice si postavijo v najgostcjši podrasti pragozda. Plahi so zelo in jih je zato težko dobiti pred oči. Ker se žive samo od lova, tudi ne ostanejo dolgo na enem mestu. Po drevju zelo dobro plezajo. Ker prežive velik del življenja v pragozdovi podrasti, niso črni, kakor večina Afrikancev. temveč svetlejši, skoraj olivne barve. Njih glavna hrana je slonovo meso. Slone pa love tako-le: Lepega dne se vrne v naselbino poizvedovalec, ki ga že več dni ni bilo, in ves upehan sporoči veselo novico, da se nekaj ur hoda od naselbine zadržuje čreda slonov. V hipu je ves rod na nogah. Mlajši' možje zagrabijo dva metra dolge sulice s širokimi rezili in se odpravijo na pot. Poizvedovalec jih vodi. Komaj slišno se plazijo skozi goščavo. Spremlja jih tudi večji deček in nosi za njimi tleče drvo. nekoliko posušenega mesa, soli in tobaika. Kmala za njimi odidejo iz taborišča še žene. noseč v pletenih košarah vse skromno premoženje: nekoliko lončene posode, nekaj stolčkov in ostanke jedi. Za njimi stopajo starčki in otroci. Samo kaka nalomljena vejica jim pove, kod so koračili lovci. Ti so medtem že daleč spredaj. Le malo govoreč hite pri-huljeno skozi goščo. Kar mimogrede prehode vodnik preplašeno antilopo, 'ki jim je hotela prekrižati pot. Puste jo kar ležati, da jo bodo pobrali svojci, ki jim slede. Kmalu nalete na svež slonov gnoj. Sloni1 torej ne morejo biti več daleč. Lovci si hitro namažejo telesa s tem gnojem, da bi jih človeški vonj ne izdal slonom. Odslej prodirajo bolj počasi. Vsak čas bi lahko naleteli na rilčarje. Včasih se ustavijo in prisluhnejo. In res! Prav v bližini se sliši lomljenje vej in lomastenje. Le previdno bliže! Lovci se razdele in obhodijo čredo. Prvi se postavi prav v bližino slona-vodnika, pravega velikana. Z obema rokama dvigne sulico nad glavo in negibno čaka na ugodno priliko. Na njegovi desni se oglasi slonček. Velikan se radovedno okrene. V tem trenutku skoči mali lovec in zasadi slonu sulico v mehko stran. Razjarjena od bolečine se žival obrne proti napadalcu, a že mu na drugi strani predere drobovje su-!i f, lica drugega lovca. Velikan zarjove, se i fi nekajkrat zavrti v krogu in telebne na tla. Ves gozd odmeva od prestrašenega trobentanja. Divje cepetanje in lomastenje po grmovju priča, da se je čreda razpršila. Medtem tudi ostali lovci' ne drže rok križem. Urno kakor blisk se zadirajo njih široke sulice v ogromna telesa. Več slonov leži, med njimi tudi ubogi mladič. Kmalu za tem prispejo še ženske, starci in otroci. Ob pogledu na obilni plen se deca ne more več vzdržati. Veselo zarajajo slonov ples, oponašajoč kretnje velikih živali. Toda sedaj ni časa za rajanje. Na povelje starih morajo takoj nabirat les za kurjavo in protje za koče. Ne dolgo in že plapola ogenj sredi grmovja. V njem se cvrejo okusni zrezki iz rilca mladega slona. Starci in ženske pripravljajo lese za sušenje mesa, lovci pa, krvavi od pet do glave, raztelesijo ogromne živali. Dva zlezeta kar v trebušno votlino starega samca in urno sekata rebra od hrbtenice. Ker že morajo pri vsakih kolinah biti tudi klobasice, jih narecle tudi pritlikavci. To se zgodi zelo hitro. Čreva se izvlečejo z vsebino vred. se v dolžinah ene pedi prevežejo in — klobasice so gotove. Pritlikavci ostanejo na onem mestu tako dolgo, da se meso posuši in da ga pojedo, nakar se odpravijo iskat novih žrtev...« Boter Matjaž je končal. Zahvalila sva se in odšla. Jaz sem pozabil, da me je Franček prevrgel, on pa. da je izgubil stavo. Le o pritlikavcih sva se menila. Ugotovila sva, da bi tudi midva šla lovit slone, samo da bi se z njihovimi odpadki ne mazala in tudi tistih klobasic najbrže ne bi jedla! « DECE .z SIROTISNICE Iarnošt-adamic" Tonkova mladost Matere Tonek ni poznal, ker mu je umrla, ko je bil še droben črviček. očeta pa sploh ni imel zapisanega v krstni knjigi. Ko se je dodobra zavedel samega sebe, je imel tak občutek kakor metulj, ki je bil izlezel iz bube: ni poznal poti. ki ga je privedla na svet, ni imel nikogar, da bi my rekel »moj oče — moja mati«. V sirotišnici je boso» petil, nagajal in uganjal razne burke, kot je to pravica mladine. Za porednost je prejemal svoje deleže, kakor jih predvideva modra vzgoja. V šoli ni bil nič boljši, a tudi nič slabši kot drugi, skratka — pov= prečen dečko, zdravega želodca in spanca. Kadar je obstal pred zamreženimi vrati sirotišnice, se je umiril, oči so mu pa zamaknjene zrle v vrvenje na ulici. Zaželel si je daleč proč v tuje dežele, o katerih je slišal toliko čudovitega v šoli. Najrajši je spal, ker so mu sanje prinašale uresničenje njegovih želja. Če bi se ne bal, da bo ob kos kruha in skodelico mleka, bi lenaril v postelji, dokler bi ga pustile stroge sestre. Kajkrat je nameraval ustaviti ure ali jim potisniti kazalce nazaj, da bi laže sanjaril, a vse so bile pritr* jene previsoko in povsod so ga nadzorovale sestre. Najljubši prijatelj njegov je bil Bine, to pa zategadelj, ker je bil najbolj divji izmed vseh in ker je znal nadvse imenitno oponašati rjovenje leva. Tonek je bil prerijski lovec, in kadar je ustrelil »leva«, je Bine strahovito tulil in se premetaval na kupu peska, da ga je na= metal vsem v oči. Z njim sta se šla Indijance, karavane, kače, tigre, krokodile, sploh vse, kar so kedaj pisale zanimive knjige »indija* narice«. Dvorišče in vrt sirotišnice, vsa podstrešja in kleti ter globok požiralnik za vodo, ki je bil nameščen sredi vrtnih potov, to je bil Tonkov svet. Rešetka nad požiralnikom se je dala dvigniti, navzdol so pa vodili železni klini prav v mestni kanal, kjer je bilo polno podgan. Nekoč sta z Binetom ujela podgano, ji navezala na rep star počen kravji zvonec in jo zvečer spustila v podstrešje. Nihče ni tisti večer mogel zaspati, tako je strašilo pod streho. Tam je podgana vsa zbe= gana tekala med tramovi, silila v luknje in roštala z zvoncem. Včasih je utihnilo, potem se je zopet zapodilo, da so se vsem ježili lasje. Sestre so mirile jokajoče otroke, nihče pa si ni upal pod streho pre= ganjat strahu. Tedaj sta. kakor dogovorjeno, zlezla izpod odeje oba junaka ter se bojevito napihnila pred sestro. »Greva gledat, kaj da je, če smeva.« Seveda, če ju ni strah. »Kaj strah, ki ga nikjer nič ni, v sredi pa še manj,« sta dejala in jo — oborožena z metlo — veličastno urezala v podstrešje. Vse je napeto prisluškovalo, kaj da bo sedaj. Nenadoma je nekaj straho« vito zacompotalo, potem pa utihnilo. Boječi samosrajčniki so rado» vedno stegovali vratove izpod odeje in pičili boječe poglede v vrata, kjer sta se imela vrniti oba junaka. Sestra Evlalija se je zdrznila: kaj da se tako dolgo ne vrneta, pa se jima vendar ni kaj primerilo? Baš se je namenila, da pogleda za njima, tedaj sta planila nalik bombi v sobo Bine in Tonek. Ta je držal v roki cepetajočo podgano za rep in jo vihtel po zraku. Sestra je kriknila, ko je ugledala ta nagnus, otroci so zagnali krik tako, da se je stražnik, ki je že skoro dremal pred hišo, radoveden ozrl na razsvetljena okna, potem pa na uro. Kazala je enajst. Ni še utegnil izraziti svoje nejevolje, kar ti je tam gori za okni zavpilo, zacvililo in zavreščalo še bolj, da je kar planil čez ograjo na dvorišče in od tam v hišo gledat strahoto, ki se je bila po njego» vem mnenju pravkar dogodila. Ko je pridrl v spalnico, se je zgrabil za glavo, misleč, da se mu blede. Otroci so bili ušli iz postelj, vpili so, cvilili, se otepali, skakali čez postelje, lezli pod nje, na okna in udrihali z odejami po tleh. Vmes sta pa dirjala Bine in Tonek iz kota v kot in metala čevlje, odeje in obleko za podgano, ki jima je bila ušla med postelje. Komaj se je bil stražnik zavedel, da mora nekaj storiti, že je planilo po njegovih hlačah in jopiču navzgor za vrat nekaj mehkega. Bila je preganjana podgana, ki si je poiskala zavetje na edini točki, ki je mirovala. Stražnik se je tedaj zdrznil, jo zagrabil in treščil skozi odprto okno na cesto, hkrati pa strahovito za vpil za njo, najbrže od strahu: »Stoj, če ne — ustrelim!« In res je divja dirka utihnila, kakor bi trenil. Vsi so strmeli v stražnika. Ta se je šele sedaj zavedel svojega položaja ter se trudoma obrzdal, da ni izdal nevšečnosti, ki se mu je bila nehote primerila. Vzbočil je prsa in kratko zapovedal: »V postelje, mrcine!« S sestro prednico je imel potem še dolg razgovor, medtem sta se pa Tonek in Bine režala pod odejo in si delila jabolko, ki sta ga bila nepridiprava spotoma staknila na nočnem lovu pod streho. —• Tako se jima je posrečilo, da sta uprizorila prerijski lov kar v sami spalnici zavoda. Kadar se je Tonček nadivjal in nastreljal, ga je obšla otožnost, ki se ni strinjala z njegovimi živimi očmi. Včasih je sijalo najlepše sonce na vrt, on pa je sedel pri oknu v jedilnici, se naslanjal na ko» molca in zrl predse. Vleklo ga je v daljo. Dodobra enajst let mu je bilo, a ves njegov resnični svet so bile dotlej le prašne ulice malega mesteca, kostanjev griček nad stolno cerkvijo in njegova nadzemska in podzemska prerija. Kaj mnogo ni mislil tedaj, ena sama beseda bi povedala vse, drugo bi se že našlo. »Proč« je bila tista misel in ono »drugo» je bilo vse, česar ni mogla prav dognati njegova domišljija. Nekoč ga je spazil Bine, ki se mu je zahotelo novega dogodka. Napolnil je posodo, ki je imela malo luknjico v dnu, z vodo in se tiho vstopil za sanjača. Dvignil je posodo nad Tonkovo glavo in mu nameril drobne kapljice v kuštrave lase. Polagoma se je nabrala na dečkovi glavi mlakužica, se segrela ter mu začela v malih sragah drseti preko čela, mimo oči in ust do brade, od tam pa je kapala na polico. Tonek je sanjaril dalje in še čutil ni mokrote. Bine se je na vso moč zabaval nad tovariševo brezčut* nostjo. Poreden pogled mu je švig« nil po obednici: morda je kdo tu, ki še ni videl take iznajdbe. Skozi motna stekla kuhinje je tedaj opa* zil bel klobuk sestre Evlalije, ki je pregledovala sobe, da bi se sedaj, ko je sonce, nihče ne potikal v za« prtih prostorih. Bila je ljubezniva, a tudi zelo stroga in to je večkrat skušal Bine na raznih straneh gla= ve. Sedaj se je domislil, da bi mu utegnila slaba presti, zato je hitro skril posodo, se vstopil poleg Tonka, zarinil roke v žep in se zamišljeno zagledal skozi okno. Ko je sestra ugledala oba divjaka tako zamaknjena, se jima je tiho približala. Kako se je pa raznežila, ko je ugledala Tonka! »Revček, čemu jočeš? Nikar ne jokaj! Povej, kaj te teži, živalca uboga! Kakšne solze točiš, revše!« Kakor vemo, se Tonek seveda ni jokal, zato se je začuden ozrl v sestro in obrisal »solze«, da so se mu poznali umazani prsti na obrazu. Hotel je nekaj vprašati, tedaj ga je pa na skrivaj dregnil Bine in mesto njega pojasnil. »Veste, častita sestra, včasih je tak, da se kar zagleda in joka, pa sam ne ve, ali se ali se ne«. Sestri se je otrok zasmilil in prinesla je vsakemu kos kruha zoper solze, pri tem si je pa obljubila, da bo na Tonka še posebej pazila, da sirota ne bi tako pogrešal matere. Bine je, kasneje kajpak, pojasnil Tonku nastanek njegovih solz. Ta se pa ni zasmejal, temveč je druga pokaral. »Ne rečem, da ni smešno, ampak sestra EvlaJija je tako dobra, predobra za naju in ni prav, da si se norčeval.« »Čemu pa zijaš in sanjaš? Hotel sem te razvedriti,« se je čutil Bine užaljenega. Tonek je pomislil in s prstom povrtal po nosu, ni pa ničesar odgo« voril. Nenadoma sta stekla na vrt. Bine je sedel k Tončku v travo, pri tem se je spomnil, da ima tudi on opravka v istem delu obraza, ki se mu pravi nos. Tako je bilo za čudo videti, kako sta tam sredi trave zamišljeno sedela in si snažila nosove dva največja neugnanca v zavodu. Oba je težila misel, ki ji nista mogla še do dna. Ostali otroci so se kriče podili vsepovsod, koder se je le dalo. ta dva sta pa z mislimi počasi tipala »proč«. Večkrat se je oglasil kmet iz okolice in odvedel s seboj dečka, da bo pastir. Vselej sta pričakovala, da prideta tudi onadva na vrsto. Ko jima je sestra prednica povedala, da sta še premlada, sta žalostno povešala glavi. Se dve, morda tri leta, kdo jih bo dočakal! Bine je bil vse bolj žfv kot Tonek, a kadar se je tega lotila zamiš« Ijenost, se je je nalezel tudi on. »Nu. kajpak — uidiva« — je zdajci skrivnostno zašepetal Bine. Tonek ga je nejeverno pogledal. »Zbeživa — skozi požiralnik pod zemljo do reke! Tam morda najdeva čoln.« Tonek se je navdušil. Poiskala sta najskrivnejši kotiček vrta in začela razglabljati ta najnovejši načrt. Da bi ušla in kar skozi poži« ralnik! Juhuhu! Novo, upapolno življenje je zaplalo v mladih, raz= gretih bučah. (Dalje prihodnjič.) PRIPOVEDKA O ROKOMAVHU VINKO B1TENC Neka mati je imela tri sinove. Najstarejši se je izučil za kovača, srednji je postal krojač, najmlajši pa se ni hotel poprijeti nobenega poštenega dela. Pohajkoval je okrog, zahajal v slabo druščino in kradel Bogu čas, kakor pravimo. Če ga je mati posvarila, se je takoj obregnil: »Pustite me pri miru. Za učenje imam še vedno dosti časa. Zdaj sem mlad, hočem biti prost!« Odšel je, zaloputnil duri za seboj in ni ga bilo zlepa na spregled. Ko je spet prišel domov, ga je s skrbjo vprašala mati: »Kje si se potikal tako dolgo?« »To vam nič mar!« se je zadri. »Jesti mi dajte, lačen sem!« Nekoč se je oglasil v hiši birič. »Tako in tako stoji stvar,« je dejal prestrašeni vdovi. »Vašega sina je zasačil štacunar, ko mu je odnašal različno blago iz prodajalne. Se o pravem času se mu je izmuznil ta tatic pridanič. Kje pa tiči?« Mati je zagovarjala sina, kakor je vedela in znala. Pa si je mislila pri tem, da je vendar boljše, če ga kaznujejo, kakor je zaslužil. Odprla je biriču sobna vrata. Toda Petra že ni bilo v sobi. Prisluškoval je bil pri ključavnici in jo je popihal skozi okno na prosto, nato pa naravnost v gozd. Tam je prebival v skalnatem brlogu prosluli ropar Rokomavh. Peter se je zatekel k njemu. Ta ga je z veseljem sprejel za svojega pomočnika. V vasi se Peter ni prikazal nikoli več po dnevi. Ljudje so mu dejali Peter Pridanič. Mati je od žalosti zbolela in kmalu nato umrla. Petru je bilo jedva šestnajst let, pa se je že popolnoma porokomavhil, to se pravi, da se je razvil v pravega pravcatega roparja. Po drznosti je skoro prekašal svojega mojstra. Nekoč se je oglasil pri svojem bratu kovaču. »Ker si moj brat,« je dejal, »te nočem izropati. To pa samo tedaj, če se odkupiš. Pridem čez mesec dni. premisli si do tedaj.« »Dobro,« je rekel kovač, »le pridi, boš že dobil svoj delež«. Ko je minulo mesec dni, je Peter potrkal pri kovaču. »Le naprej,« se je oglasil ta. »Kar počakaj tu v sobi, takoj ti prinesem obljubljeno odkupnino.« In je odšel v kovačnico. »Fanta, zdaj pa le na delo,« je dejal svojima pomočnikoma, ki sta bila prava kovaška hrusta. Eden je vzel železen drog. drugi pa vrv. Vsi trije so se odpravili v sobo. Ko je Peter videl, kaj nameravajo, je skočil pokonci. Toda orjaške pesti pomočnikov in kovača so ga kmalu ukrotile. Zvezali so ga in položili na klop. »Tako, bratec, zdaj si dobil svoj delež,« se je smejal kovač. »Toda. ker si moj brat, te izpustim, a samo tedaj, če obljubiš, da se nikoli več ne oglasiš pri meni in da se poboljšaš.« Peter Pridanič je obljubil, nato so ga izpustili. Od jeze ves iz sebe se je odpravil v sosedno vas, kjer je živel njegov brat krojač. »Moj brat si,« je rekel krojaču, »zato ti ne bom oropal hiše. Toda obljubiti mi moraš nekaj«. »Kaj pa. kar govori,« je hitel boječe krojač, ki je imel velik strah pred svojim bratom razbojnikom. »Najin brat kovač me je hudo razžalil. Obljubi mi, da ga pojutrišnjem zvečer izvabiš v svojo hišo, pa te bom pustil za vedno pri miru. Maščevati se hočem in ko ga ne bo doma, bom docela izropal njegovo hišo.« Krojač je nekaj časa premišljeval, potem pa je odgovoril. »Dobro, storim, kakor zahtevaš.« In Peter je urno zbežal nazaj proti gozdu. Krojač pa je bil prebrisan mož. Neutegoma jo je mahnil k bratu kovaču in mu vse razložil. »To ti je nepridiprav,« se je jezil kovač. »V zahvalo, da sem ga izpustil, imam zdaj to. Sram me je, da je moj brat.« »Tudi mene je sram takega ničvredneža,« je pritrdil krojač. Oba sta skovala načrt, kako priti roparju v okom, in sta odšla na krojačev dom. Kovač je naročil pomočnikoma, naj se skrijeta v sobi. Ko se približa ropar, naj planeta iz zasede, ga zvežeta in zapreta v kovačnico. Ko se je Peter Pridanič v temni noči približal kovačiji, je našel vsa okna temna. Nobenega glasu ni bilo slišati od nikoder. In kot nalašč je bilo okno v kovačevo sobo odprto. Peter je nemudoma splezal noter. Komaj pa je poskočil na tla, sta stala pred njim orjaška pomočnika kovačeva. V hipu sta ga zvezala, mu zamašila usta in ga odvedla v kovačnico. Tam sta ga privezala ob železno nakovalo, zaklenila sta duri in odšla v sobo. Kmalu sta se vrnila brata kovač in krojač. »Zdaj me pa ne boš več prevaril,« se je srdil kovač nad ujetim bratom roparjem. »Ko napoči dan, te izročim biričem. Da bom pa bolj brez skrbi, te bomo zaprli v tesno gajbico.« Zgrabili so ga in ga potlačili v star kovaški meh. Kovač je meh okoval z železjem, krojač ga je pa zašil na gornjem koncu. Peter je uvidel, da mu tanka prede. Milo je poprosil: »Draga moja brata, izpustita me, prav gotovo se bom poboljšal. Če me izpustita, vama izdam skrivališče roparja Rokomavha.« Kovač in krojač se nista zmenila za prošnje. Nazadnje pa sta vendarle začela misliti: »Brat je brat, ista mati ga je rodila, kakor naju — kaj če bi ga le izpustila?« »Dobro,« je menil kovač, »Prost boš takoj, kakor hitro bo ropar Ro-komavb v naših rokah.« Drugi dan so se odpravili biriči in skoro vsa vas na pohod proti roparju Rokomavhu. Preteknili so vse gozdove, toda o roparju ni bilo sledu. Peter Pridanič jim je povedal napačno smer. Ko so se izmučeni vrnili v vas, je kovač strahoma zaznal, da je njegov brat ropar pobegnil. Pretrgal je bil šive, zlezel iz mehu in prepilil železno omrežje na oknu kovačnice. Še dolgo sta roparja gospodarila po vsej okolici. Nekoč pa so biriči vendar iztaknili razbojniški brlog. Starega Rokomavha so z lahkoto ujeli, Peter Pridanič pa jim je pobegnil. Preden so roparja Rokomavha obesiti, so ga vprašali, če ima še kako posebno željo, da mu jo izpolnijo. Kajti na smrt obsojenim se v ječi ugodi vsaki želji. »Nič drugega.« je zagodrnjal ropar Rokomavh, »kakor to, da se naj moj hrabri pomočnik Peter imenuje po meni Rokomavh.« Tej čudni želji so radevolje ustregli. Razglasili so vsepovsod, da se ropar Peter Pridanič odslej imenuje Peter Rokomavh. in so obenem razpisali nagrado na njegovo glavo. Toda niso mu mogli do Živega. Rod Rokomavhov se je ohranil do dandanes in menda ne bo izumrl nikoli. Kdo ječi krog hiše, vzdiha, jezno tuli, stoka, cvili ? Mrzla burja se zaganja skozi špranje, v izbo sili. burja B. V. RADC& Iz daljnih krajev sem prispela, toplega pogrešam kota; sneg trosila sem v zamete, brez moči sem zdaj, sirota , . ,Oh, pustite me, otroci, da ob peči se ogrejem. Mraz je v polju, po gozdovih — naj med vami se nasmejem. — Ej, saj vemo: H se šališ 1 Ce povabimo te noter, boš pri oknu pobegnila, a ostal bo Mraz — tvoj boter I GORJANSKI HAJDUKI VIKTOR PIRNAT Štiri sto let je poteklo, odkar so se naselili po naših Gorjancih turški begunci, bratska raja iz pokrajin južno od Save doli do morja in tja do Drine. Težka in trnjeva je bila njihova pot in dolga deset* letja je trajalo, da so po mnogih blodnjah in bridkih izkušnjah ostali stalno v kršnem Zumberku onstran Gorjancev. Bregoviti svet med Krko in Kulpo jim je postal druga domovina. Bojevali so se za »krst časni i slobodu zlatnu« po vseh bojiščih, žene so doma obdelovale polja, mnogi Uskoki pa so hajdukovali. Njihovi vpadi v krško dolino in v Belo krajino so se ponavljali skoro leto za letom, sredi 17. stoletja pa so nekam ponehali in skoro poldrug sto let na tej strani Gorjancev ni bilo čuti o hajdukih. Saj v neposredni bližini ne. Ljudstvo je že pozabilo nanje in živelo sebi in svojemu delu. Pet minut od tolstovrškega gradu v smeri proti Gorjancem in nekako sredi med njim in Oštrasom moli med vitkimi topoli v nebo obširnemu oglatemu stolpu slično poslopje, grad Vrhovo. Prelep je njegov položaj in prekrasen je njegov razgled. V grajski kapelici se je letji 1687. tedaj že priletni naš kronist Valvasor drugič oženil. Pred Uskoki je imelo Vrhovo od nekdaj mir, ker ni bil noben grad tam okoli tako moč« no zastražen. Uskoški hajduki pa so prelivali kri le v sili, sicer so se naj* raje posluževali zvijače. Bilo je 9. oktobra 1807. leta. Pri svetem Juriju v bližnji Orehovici je že davno odzvonilo večernico, za sve; tim Rokom na Tolstem vrhu je rdeč* kasto nebo vidoma bledelo, vžigale so se lučice na temnečem njegovem oboku, svet pa še ni utihnil in ni se še umirilo živahno vrvenje po hramih in zidanicah tam naokoli. Vriskanje in prepevanje, harmonika in smeh. Kmečki praznik: trgatev. Dobra je bila letina, polnile so se kadi, zabijali so se sodi. Nosilo se je in vozilo, točilo in pilo, radost je polnila vsa srca. Tudi na Vrhovem so stiskali grozdje. Oskrbnik in dva kmeta in več deklet, vsi so imeli polne roke dela. In vedno poln vrč na mizi. Mladi graščak Sigmund Jugovitz ni bil umazan in jim je kar sam polnil čaše in se židane volje šalil z zalimi orehovškimi dekleti. Pozno v noč so delali. Pa ko je zgarana in zdelana služinčad že davno spala spanje pra* vičnikov, je še sedel mladi Jugovitz v pritlični svoji delovni sobi in pisal. Ze ponovno se je ozrl na vrata, ker je imel občutek, kakor da stoji nekdo v veži in kot da se tam onstran vrat nekaj giblje. V tem je zaropotalo v veži, nekaj je padlo po tleh. Pograbil je graščak lovsko puško v omari in sunkoma odprl vrata. Skoro vrglo ga je vznak. Štiri cevi je zagledal naperjene nase in Osem temnih oči ga je sovražno motrilo. »Novac ili život«, ga je nahrulil brkat dedec v širokih hrvaških bregešah, pisanem telovniku in okroglem črnem klobučku. Tudi ostali trije neznanci so izgledali slično. Jugovitz je stal kot ukopan. Sveže namazani tečaji na podbojih pa so mu v tem primaknili vrata, bliskovito jih je zaloputnil in zarigljal, skočil v sosednjo sobo ter se skozi malo zadnje okence, čigar mehanizem je bil znan le posvečenim, zrinil na prosto ter tekel proti družinski hiši iskat pomoči. Presenečeni štirje roparji so se v temni veži pred zaklenjenimi vrati kaj hitro osvestili. Urno je bil eden pri vežnih vratih. Odrinil je težki zapah in že je bil zunaj in na poti proti družinski hiši, kamor je pričakoval, da poj de graščak. Skoro trčila sta drug v drugega. Hajduk je hotel opraviti na tihem in je zavihtel svojo puško, da pobije graščaka, Jugovitz pa ga je pra= vočasno uzrl in je ustrelil nanj ter pričel klicati na pomoč. Zgrabil se je ropar za desno nogo, se opotekel in omahnil v greznico pred hlevi. Visoko je pljusnila umazana voda, kriknil je ropar in že so se vsuli tudi ostali trije na graščaka. Pa tudi oskrbnik je bil že na mestu in hlapci. Ta bos, oni v spodnji obleki, ta s puško, oni s cepcem, tretji z ročico. Ranjenega hajduka je zavlekel tovariš na suho, druga dva sta divje otepala krog sebe in oddala tudi nekaj strelov. Zadnji je podrl mladega graščaka. Krogla mu je obtičala v prsih. Vse je planilo k ranjenemu gospodarju, hajduki pa so v splošni zmedi izginili, kot so se zvečer ob občem vrvenju prikradli v grad, se skrili v zapuščeni kapelici desno od vežnih vrat ter čakali tam ugodne prilike, da opravijo z graščakom in oplenijo grad. Pa jim je odločni Jugovitz prekrižal račune. Dobili so jih pač vsi pošteno po glavah in po grbi, eden je s svojo razbojniško krvjo napajal žabe v grajski luži in se mesto vina napil gnojnice, odnesli pa niso razen svoje raztepene kože prav ničesar. Dovolj jim je bilo nebo dobrotno, da jim je zaščitilo še hudobno življenje. Mladi graščak Sigmund Jugovitz je vso dolgo zimo prebil v borbi za življenje. Porajajoče se nove sile v prirodi so vrnile moč tudi nje« govemu izmučenemu telesu, vendar se mu zdravje ni vmilo nikdar več. Črez sedem let se je preselil k svetemu Juriju ob orehovški cerkvici, hajdukov pa ni bilo nikdar več na Vrhovo... PURANOVA NOGA E. LEGOUVÉ (Prevedel P. V. B.) Bil sem deset let star in hodil sem že v gimnazijo. Vsako nedeljo sem prebil pri starših zunaj na deželi, in ko sem se vračal v ponedeljek v mesto, sem imel seboj ogromno vsoto petnajstih soldov za predjužnik, kajti v šoli smo takrat dobivali dopoldan samo kos suhega kruha. Ko sem se neki ponedeljek vrnil, sem videl, da ima eden mojih sošolcev (spominjam se še njegovega imena, imenoval se je Couture), krasno pura-novo nogo, pokrito z ono črno kožo, ki je hrapava in se lepo sveti, tako da izgleda, kakor bi se sprehajal puran v baržunastih copatah. Ko me je moj sošolec opazil, mi je zaklical: »Pridi sem in poglej!« Pri-hitel sem. Držal je konec noge z obema rokama, in ko je nekoliko pregibal desno roko, so se štirje prsti puranove roke odpirali in zapirali kakor človeška roka. Bil sem kot v zemljo vkopan. Kako je bilo mogoče, da se mrtva noga pregiba? Na kakšen način je to delal? Bil sem ves razburjen od radovednosti, in kadarkoli so se štirje prsti odprli in zaprli, kar nisem mogel verjeti svojim očem. Zdelo se mi je, da gledam čudež. Ko je moj tovariš videl, da je moje navdušenje prikipelo do vrhunca, je vtaknil puranovo nogo v žep ter se je oddaljil. Ves zamišljen sem stal na mestu in neprestano sem videl to nogo pred svojimi očmi, kakor prikazen ... — Če bi jo imel, sem si dejal, bi se jo hitro naučil pregibati. Couture ni čarovnik. In kako bi se potem zabaval! Tekel sem za njim ter mu dejal: Prosim te, daj mi tisto nogo. — Tisto nogo? Kar izgini! S temi besedami je mojo poželjivost le še bolj podžgal. — Torej mi je nočeš dati? — Ne! — Pa mi jo prodaji — Da ti jo prodam?... Koliko daš zanjo? Štel sem denar, ki sem ga imel v žepu za tisti teden in dejal: — Dam ti pet soldov. — Kaj? Pet soldov za takšno nogo? Ali me imaš za norca? In vzel je dragoceni predmet iz svojega žepa ter ponavljal pred mojimi začudenimi očmi igro odpiranja in zapiranja. In vsakokrat je moja strast narastla za eno stopinjo. — Dam ti torej deset soldov. — Deset soldov? je ponovil zaničljivo, poglej vendar! In spet so se puranovi prsti odprli in zaprli. — Koliko pa vendar zahtevaš? sem vzkliknil v mrzlični strasti. — Štirideset soldov ali pa nič. — Štirideset soldov, sem zavpil ves nesrečen, saj to so predjužniki skoraj treh tednov. — Kakor ti drago, mi je odgovoril, vtaknil nogo v žep in odšel. Znova sem stekel za njim. — Petnajst soldov. — Štirideset! — Dvajset soldov. — Štirideset! — Petindvajset soldov. — Štirideset!... Ti vražji Couture, kako dobro je poznal človeško srce! Ta je moral pozneje daleč priti v življenju! Kadarkoli je izgovoril strašno besedo »štirideset«, je premagal del mojega odpora. Čez dve minuti se sam nisem zavedal, pri čem da sem. — Dobro, sem zaklical, štirideset, pa daj mi jo! — Daj mi najprej denar, mi je odgovoril. Dal sem mu v roko petnajst soldov, ki sem jih imel za predjužnik onega tedna, in moral sem mu še napisati listek, zadolžnico za petindvajset soldov, ter jo podpisati. Ta zvitcž je bil že s trinajstimi leti trgovec. Šele potem ko je spravil denar in papir, jc segel v žep ter mi dejal: — Tu imaš nogo. Hlastno sem jo zagrabil. V nekaj sekundah sem, kot sem bil slutil, razumel skrivnost pregibanja, in vlekel sem za kito ter odpiral in zapiral prste puranove noge prav tako dobro kakor Couture. Dve minuti me je to blazno zabavalo; čez dve minuti me je to zabavalo že mnogo manj; čez tri že skoraj prav nič več; čez štiri pa že popolnoma nič. Toda vlekel sem vedno, ker sem hotel imeti obresti svojega denarja... Toda bil sem vedno bolj razočaran ... Postal sem žalosten, potem sem se začel kesati, pomislil sem, da bom moral tri tedne jesti za predjužnik suh kruh, in spoznal sem, da sem napravil velikansko neumnost... Vse to se je polagoma spremenilo v grenko bridkost in slednjič me je zagrabila jeza ... in čez deset minut sem z uprav divjim sovraštvom zagrabil predmet svoje ljubezni ter ga zalučal visoko preko šolskega zida, da bi si zagotovil, da mi nikoli več ne pride pred oči. KO SONCE ZAHAJA IVAN ALBREHT Kam gre sonce na večer? Sonce gre zvečer za goro, za gorami dan svetal, za gorami svet prostran in po svetu tisoč potov, po vseh potih raznolikih gomaze ljudje, ljudje. Pa bi šla še midva z njimi I Pusti, dragec! Zjutraj sonce samo k nama bo prišlo. Kar je lepega nabralo, vse bo nama darovalo. Jasnih žarkov sto in sto bo razlilo na zemljo; jo bo božalo, dramilo,. da iz nje bo cvetje klilo. In boš videl; vsi dragulji našega so dela žulji... Kaj porečeš zdaj na to? Juh! za vrisnem pod nebo. Zemlja naša, Bog s teboj, daj moči mi, da bom tvoj! LUČKA NA HRIBU VENCESLAV WINKLER Takrat, ko je sonce umrlo, da ni dajalo več svetlobe, je v hri* bovški dolini za Ogrnikom umrl tudi cerkovnik, pa niso imeli ljudje nikogar več, ki bi jim zvonove gnal v pesem in vrisk. Od začetka so hodili potrti po vasi, potem so se pa domislili: »Prav za prav bi morali ravno zdaj bolj zvoniti, ampak, če ni, pa ni, Ura je uri podobna, saj je vseeno, če jih oznanjamo z zvonom ali pa ne.« Pa so tekli dnevi brez zvonjenja, brez cerkovnika in brez sonca. To zadnje je bilo še najhuje. Vsi so se nekam bali, da se bo morebiti svet ustavil, da bodo rastline usahnile, a nič se ni zgodilo. Po cestah in po poljih so napeljali elektriko in je bilo lepo svetlo kot poprej, le otroci so sanjali o nekem čudež* nem soncu, ki je včasih ži« velo, otroci pa starci, ki so ga nekdaj, v davni mladosti še videli. Tam, kjer je umrl cer* kovnik, so pa imeli silno močne zvonove. Posebno takole na pomlad, ko se je vse budilo in cvetelo, po» sebno takrat so peli pre-čudno lepo. Ljudje jih niso mogli pozabiti, ampak sami jih niso mogli razmajati. Včasih jc kdo prijel za vrv, zaškripalo je nerodno, včas sih je tudi zahreščalo, zapeti, zapeti pa ni hotelo. Pa kadar je šlo na praznik, je bilo ljudem hudo, hodili so na Ogrnik in poslušali zvonove iz drugih dolin. Posebno spomladi. Takrat so skoraj jokali. Vse je hitelo na hrib, starci in starke s palicami, nedoletni otroci, še tisti v materinih naročjih so stezali roke k hribu. Bog je pa videl žalost in je naredil čudež. Sredi noči je zrasla na Ogrniku roža, prav na vrhu gore je zrasla. Čudovita roža. Prečudno bela je bila in gorela je od nebeške svetlobe. Ljudje v hribovski dolini so se zbudili, da bi videli, odkod ta pre* čuden sijaj, a si niso znali razložiti. Otroci so navdušeno zaploskali z ročicami: »Sonce, sonce, sonce!« »Sonce to ni,« so odkimali stari ljudje, » ampak prav blizu sonca mora biti. Prav blizu.« Hribovska dolina ni bila več temna. Roža na hribu jo je razsvet* ljevala. Taka seveda ni bila kot sonce, ampak teme pa vendar ni bilo več. Ljudje so se spet smejali in pravili so si skrivoma, da prihaja pomlad. Živel je pa takrat v tistih hribih tudi hud razbojnik Petron. Ko je zagorela lučka na hribu, ga je ujezilo. Od same ihte si je pulil brado, hodil po lesovih in ni nič jedel. »Zdaj bo spet svetlo,« se je jezil, »ljudje bodo videli drug dru* gega in ne bom se mogel več skrivati.« Nazadnje je sklenil, da bo odtrgal čudežno rožo. Čakal je in čakal. Neke noči, ko se je nebo prepredlo z oblaki in se napravljalo k viharju in je lučka le zdaj pa zdaj zamežikala, je odšel na Ogrnik. Prav lahko je našel rožo. »Bog se usmili, taka stvarca pa taka svetloba,« je pomislil, ko jo je ugledal. Premišljeval je, kam bi jo del, če bi jo odtrgal. Najprej jo je hotel zakopati nekam strašno globoko. »Ne,« se je spomnil, »toliko ognja ima v sebi, da bi se prerila skozi zemljo in spet zacvetela. Ne smem je zakopati. Prodal jo bom. Zlatarji so čudaki, radi jo bodo kupili.« Pa jo je poskusil odtrgati. Ni šlo. »Kaj pa to?« se je čudil. Bolj, ko jo je vlekel iz zemlje, večja je postajala. Listi so se ji ši= rili, steblo se je debelilo. Razbojnik se je zmeraj bolj čudil. Hotel je zbežati, a neka skrivnostna moč mu je vezala noge, da se ni mogel ločiti od rože. Trepetaje se je držal za steblo in vlekel iz tal. Roža se je pognala v čudežno višino, skoraj do neba. Vse okoli nje je bilo jasno kot ob belem dnevu. Oblaki na nebu so se razmaknili, zvezde so obledele. »Moj Bog! To je sonce!« se je prestrašil razbojnik. Naenkrat se je roža skrčila v žarečo kroglo, razširila se je in se pognala na nebo. Prijela se je čiste modrine in obvisela na njej. »Joj meni! Joj meni!« se je zrušil razbojnik na kolena in se trkal na prsa .. '. V vasi se je vse zbudilo. Začudeni so gledali na sončno nebo. Starci so skakali po cesti, možje so se smejali. Potem so se vsi napotili na Ogrnik, da bi videli, kaj je z rožo. Čudili so se. Prav nič se ni poznalo, kje je rasla. »To je bil čudež!« so šepetali med seboj. Tisti hip je v dolini zazvonilo. Odkar je stari cerkovnik umrl, se zvonovi niso hoteli premakniti, zdaj so peli neznansko lepo, skoraj vriskali so. Ljudje so zajokali od veselja, hiteli so po bregu v dolino. Bliže ko so prihajali, lepše je zvonilo. »Kdo zvoni?« so trepetali. Potem so se začudili. Pod zvonikom je stal razbojnik Petron. Z rokami je poganjal dva zvonova, z nogo tretjega. Presrečen smehljaj mu je napolnil obraz. Ljudje se niso upali blizu. Bali so se ga. Naenkrat je razbojnik izpustil zvonove. Obrnil se je za cerkvijo v breg, orožje je pa pustil kar ljudem. Napotil se je na vrh Ogrnika, zvonovi so pa kar sami peli, peli, peli... »To je kaj čudno,« so rekli ljudje, »tak razbojnik — pa mu zvo* novi poj o kot nikomur izmed nas.« Čez par dni so pa našli Petrona na Ogrniku. Prav na vrhu je ležal, tam, kjer je včasih rasla čudežna roža. Bil je mrtev in smehljal se je kot otrok... ŽABA IN KAČA J. VRBA Žaba se je najedla muh, zlezla na breg in se raztegnila na soncu, da bi se ogrela. Žabe namreč vročina nikoli ne upeha, ker ima mrzlo kri. Zato ji je tudi najhujša vročina prijetna. In ko je tako ležala, je začela dremati. Nekaj časa je kimala — kar nekaj zašušti v bližini... To šuštenje jo je prebudilo — dvignila je glavo in odprla oči. Groza jo je obšla ... Hipoma je stala pred žabo kača — bogve, odkod se je vzela. Žaba se je zgrozila, mraz ji je šel po hrbtu in od strahu je kar otrpnila. »Žaba, poglej mi v oči,« pravi kača. In ko jo je žaba ubogala, neumnica, je kača udarila v smeh ... »Vidiš, kako si neumna!« je dejala kača in se smejala, da je kar sikala. »To imaš od tega, ker si me poslušala! Kaj ne veš. da je vsakdo, ki pogleda kači v oči, izgubljen?« Ko je žaba to slišala, se je spomnila, da jo je nekoč netka stara žaba svarila pred kačjim pogledom. Brž je hotela odskočiti, pa ni mogla. Noge so ji bile kakor lesene. Uvidela je, da ji res slaba prede... Začela je torej prositi: »Moja najdražja kačica, prosim te, nikar me ne pojej. Po bolezni sem in zato me je sama kost in koža. Danes sem snedla šele eno samo muho. Počakaj, da se vsaj nekoliko odebelim.« Kača pa se je smejala, da je kar sikala... »Vidiš!« je rekla, »ti si že danes jedla, jaz pa nisem ves teden imela grižljaja v gobcu. To nič ne dé, če si mršava, ostaneš mi vsaj dalje časa v želodcu!« In preden je mogla žaba zacviliti1, jo je kača popadla za goltanec — in jo je počasi in slastno sukala vase... ZASTAVICE, ZA BRIHTNE GLAVICE i. KRIŽALJKA 1 v ■ m 0 h E r i \ 1 ■ a k M ■ à, \ < F- fit 0 ■ a K A ■ « i 4 jjj E m Q 0 J P ■ i t M ite 1 K ■ H 1 ■ T i Besede pomenijo: Vodoravno: 2. mesto v Beli kra» jini; 6. sladko alk. pijačo; 8. pom. gl. v množini; 9. pom. gl. edn.; 10. ptico; 13. vprežno pripravo; 14. slov. krstno ime (moško). Navpično: 1. števnik; 3. števnik; 4. sadno tekočino; 5. kaj ima človek; 6. streljanje na divjačino; 7. razpadajoče že» lezo; 11. skupino čebel; 12. človeka brez daru govora; 15. del obraza: 16. hoditi. V sredini čitamo ime pokrajine med Gorjanci in Kolpo. 2 ZLOŽENKA Prvo drevju, še bolj pa knjigi je zvesto, drugo v južni Francoski je mesto, òboje nosi tvoj oče. zlasti minister. Pogódi, če si kaj bister! 3. POLNA USTA Ante, lop! — ta oplen — o ta plen! — tel o. pan — napelo te — ne plato — len pa to — na topel — poletna — nate lopi — poln tea — ate Plön — pol nate — tepo lan — Tone pal — Nepal to — V» n ta. Kaj tiči v ustih možu, ki vse to brbra? 4. SKRIVALNICA Mlekarica s kmetov opozori družico: »Glej, Jera, nova ulica!« Katera je ta ulica? 5. POSETNICI Poklic? 3)ane £P. ŠKordin Vojaški čin? 6. TRIZL02NICA Z d je roka. z m prodajalna, z n ko« ristna kura, s p vrtna rastlina, umetnica, z r nasprotuje laži, s t je ozka pot, z v teht* nična skledica, na vzhodu pa vas. Ili»iiilllti>i>lllit«tllllittiilllitiiililti>illlH>nlillmtiHlninHlnt>ilUimilliii*illllnmllliniil Pozor ! Pozor! NAGRADE! Našim pridnim ugankarjem, ki bodo rešili vseh 6 ugank, bo žreb razdelil na* slednjih pet lepih mladinskih knjig iz za> Iožbe Učiteljske tiskarne v Ljubljani: 1. E. Gangl: Zbrani spisi, V. zvezek. 2. Ivan Lah: Češke pravljice. 3. A. Rapè: Mladini, VI. zvezek. 4. Korban: Vitomilova železnica. 5. Komanova: Narodne pravljice in legende. Le pogumno na delo! Pa mnogo iz« najdljivosti in sreče! Na svidenje! OBRATNICE NIKO (Čitaj v obe smeri.) 1. Erbežen, a ne Zebre. 2. Naj obirava ribo, Jan? 3. Ani,' nä tanina! 4. Ej, le za zelje! 5. Omerzo zremo. 6. Mirko Krim. 7. Roger Gregor. 8. »Led? Meso ni fino,« sem del. 9. E, Karel, jej le rake! 10. O Mison, jarem zmeraj nosimo. 11. De Janšak: »Kašna jed.« 12. Ej, oni tesar prasetino je! 13. Rabelj Lebar. 14. Ata, topotata! 15. O, Jager, Kanduč, Natan Čudna kregajo. 16. Kirurg Rurik. 17. Rebeka Keber. 18. Igra že Žargi? 19. A Liza vidi Vazila? 20. O, mi Šipan napišimo! DROBNE ZANIMIVOSTI V vseh morjih je okroglo 209 bilijonov ton soli. To bi zadostovalo za 10 km debelo plast, ki bi pokrila vso južno Ameriko. • Ameriški prirodoslovec prof. Pearse je na svojem potovanju po vzhodnih tropičnih deželah odkril neko vrsto rib, ki ne marajo živeti v vodi, ampak žive na kopnem, kjer plezajo celo po nizkem grmičevju. Te ribe se boje vode, ker je v tistih krajih zelo topla, drugih živali je pa v tistih vodah toliko, da primanjkuje ribam kisilka za dihanje. Našo zemljo bi mogel obiti brzi vlak v 22 dneh, če bi vozil s hitrostjo 75 km na uro. Od zemlje do meseca bi potreboval isti brzi vlak 200 dni. od zemlje do sonca 200 let, dočim bi potreboval izstrelek iz topa 6 let. Sončna svetloba potrebuje 8 minut, da doseže zemljo. ŽOGA Izrežite iz različno barvastih koščkov blaga šestkrat obliko, kakor jo vidite na naši sliki, in sešijte vseh šest delov tako skupaj, da ostane le na enem mestu majhna odprtina. Nato ves meh obrnite in natlačite skozi odprtino drobno narezano blago ali žaganje tako trdo, da dobi žoga lepo kroglasto obliko. Zašijte močno še odprtino in žoga je gotova. Potem pa: en, dva, tri — kdo jo ulovi! IZ MLADIH PERES prispevki »zvonGkarjev« NAŠ PETELINČEK Petelinček naš na pioti svojega se petja loti, pa ga sosedov zmoti, ki koraka tam po poti. Jezno se naš našopiri. Še dalje se mu grlo širi kikiriki... kikiriki... Zavistno ga sedaj sosedov pogleda in vzkipi, neSroj prezirljivih pogledov proti našemu srši. Zdrzne se naš petelinček in s plota naglo odleti, ves zbor kok osek prifrči, okrog njega se zbero in lepo mu zapoje: kokodak ... kikiriki... Štefan Vipavec, Ljubljana. SLIKA V bogato opremljeni sobi dalmatinske hiše vlada polumrak. Vse je tiho, le Sume» nje valov se sliši, sprva oddaljeno, nato glasneje, glasovi naraščajo, a se zopet od» daljujejo. — Na postelji, tik ob oknu. leži deklica, težko bolna. Lice ji je bledo kakor vesek in njene bele, napol odprte ustnice včasih zadrhtijo. Od časa do časa stopijo na čelo potne srage. — Ob postelji stoji njena mati. ki jo žalostno gleda. Tudi njeno lice je bledo, njene oči objokane in rdeče od prečutih noči. Kaj vse bi dala. kaj vse storila, samo da bi ohranila to mlado, uga« šajoče življenje svoje nad vse ljubljene Zlatice. A Zlatičino življenje podrhteva ka= kor ujet metuljček, ki se zaman skuša iz« viti kruti roki, ki ga neusmiljeno davi — mori. Pred dobrim mesecem se je igrala Zla« tica pred hišo z žogo. Žoga ji med igro od« leti na sredino ceste. Urno steče po njo, a pri tem ne opazi drvečega avtomobila, ki se ji bliža z veliko brzino. Ko ga končno zagleda, oziroma zasliši, se hoče hitro umak* niti in steče čez cesto. Pri tem se pa ne« kako spodtakne in s krikom pade. Voznik, ki šele sedaj opazi, kaj se je zgodilo, skuša zadnji hip ustaviti drveči voz — a bilo je že prepozne. Težka kolesa so šla čez Zlatico. Vse sc je zgodilo v trenotku. Na njen krik prihitita oče in mati, vsa prestra« šena, iz hiše. Ko zagledata Zlatico vso okr« vavljeno in nepremično na tleh, v grozi ob» staneta. Toda oče se hitro zave. Še ves tre» petajoč pobere nezavestnega, krvavečega otroka in ga nežno odnese v hišo. Takoj pošlje po najboljšega zdravnika, a ta ji ni mogel več pomagati. Zlatica je venela od dne do dne, kakor rožica v jeseni, ko za« vejejo hladnejše sape. Tudi bivanje v ne« kem imenitnem gorskem zdravilišču ji ni nič zboljšalo bolezni. Zlatica je hrepenela le domov. Pogrešala je sladko melodijo šu« mečih valov, tiho luno, lesketaječo se v morju, migljajoče zvezde in mehke, tople noči. Kako rada je imela morje, kako ga je ljubila. Saj to morje je bilo domače, njene. In skalovito gorovje, kako mogočno, po» nosno sc dviga nad morjem. Posebno v teh dnevih bolezni, kako jo je prijelo domo= tožje. Ker se je Čutila vedno slabotnejšo, je prosila starše, naj se vrnejo. Na njeno željo so se res vrnili, a brez zdravja... Polnoč je že odbila. Nenadoma odpre Zlatica oči, tako modre kakor morje, ka» terega je tako ljubila. — »Mamica.« spre« govori tiho, skoro proseče. — »Kaj je dra« gica, tukaj sem,« skrbno pristopi žena. — »Oh, mamica, tako čudno mi je. Ti ne veš. kako — strah me je. Mamica, mamica, kje si, sem stopi, pri meni bodi!« — Njene ve» like oči so se napolnile z groze. — »Joj, kam grem? Mama. nekam grem — oh ... — Mamica se že skoraj ne more več prema« govati in trepeče kakor suh list v vetru. »Draga, srček moj, ne boj se, nič ne bo hu» dega, nikamor ne gremo, samo slabost te je zopet napadla, minulo ti bo kmalu in potem ti bo boljše. Le pomiri se, srček, da boš čimprej okrevala in vstala.« — Zlatica se res vidno pomiri in se nekam zamisli. Nenadoma zaprosi: »Mamica, prosim, na« trgaj mi mojih rožic, veš, one na moji gre* dici. Tako bi jih rada imela.« — Mati od= ide in se skoraj vrne z velikim šopkom le» pih in duhtečih rož. Zlatica se s pomočjo usmiljenke. ki ji je tudi stregla, vzpne v po= stelji. Nežno, rahlo sprejme cvetlice in jih pritisne na sedaj goreča lička: »Mamica, kaj ne da imajo angelčki tudi radi rožice in lepo belo oblekco imajo? — Kako bi jih enkrat rada videlal... In kako lepe so te bele, rdeče, rumene rožice. Na mamica.« — pri tem iztegne rcčico proti mami in ji po» nuja cvetko. »Na, le vzemi to ro...«, a ni še dokončala stavka, ko ji roka omahne. Nasmehne se in komaj slišno zašepeče: »Angelček...« Nato zatisne oči in klone glavico materi v narečje, kakor ovenela ro» žica. Materi zastane srce za trenotek. za, strmi... »Jedi mogoče, da je Zlatica umrla? Ne. ne. to je nemogoče — Zlatica mrtva.« — A bila je grenka resnica... Zvon zvoni, poje, jeka: »Zlatice ni več, življenje nje je preč.« Brleča lučka njenega življenja je ugas* niIa ' ' ■ Marica Oblakova. Ljubljana. KOTIČEK___ _GOSPODA DOROPOLJSKEGA Spoštovani gospod Doropoljski! Lani ste nam ponovno naročili v ljubem »Zvončku«, da naj Vam k. tickarji v pi* smih vedno sporočimo kaj novic in pošlje» mu te ali one zanimive popise krajev, do» gcdkov ali kaj podobnega. Saj je tudi prav tako! Kdo bi pa venomer v kotičku citai samö: sem učenec tega razreda, najbolj mi ugajata materinščina in petje, prosim, pri« občite moje pismo itd. Zato kar brž začnem t. novicami! Naša bela Ljubljana je zadnje čase zelo napre dovala. Imamo »nebotičnik«, kakršnega ni* ma vsa Jugoslavija. S starodavnim ljub: ljanskim gradom se ta moderna stavba kosa /a prvenstvo. Pravijo, da bo v 13. nadstropju tega orjaka kavarna, nad njo pa Tazgledna terasa. Čez Ljubljanico, ki jo zdaj poglabljajo, so naredili nov Čevljar« ski most in trimostovje, ki je tudi nekaj posebnega. V Šiški smo dobili imeniten Sokolski dom. da smo lahko res ponosni nanj. Tudi električne cestne železnice, ki teče mimo hiše. v kateri mi stanujemo, dalje proti Sent Vidu, smo vsi veseli. Minuli mesec sva si z atkom ogledala velesejem »Ljubljana v jeseni». ToÜko le» pega sem videl tisto popoldne, da mi je vse brnelo po glavi, ko sva sc vrnila. — Tudi sprevod slovanskih narodnih noš sva si ogledala. Bilo je krasno. Najbolj so mi bili všeč Korošci. Vso prireditev so neki gospodje iz Zagreba snemali na zvočni film. Najbrž so mene in atka tudi foto» grafirali. Kopat smo se v poletni vročini hodili na Savo. večinoma kar peš čez polje mimo nebroj novih vil in hišic. Enkrat sem bil tudi s teto na Ljubljanici, v lepem mest« nem kopaliSču, in pa v športnem bazenu »Ilirije«. Mislim, da sem Vam za enkrat precej nakr arai jal, in upam. da hoste zadovolini z mojim pismom. Prav prisrčno Vas pozdravljam, vdani Srečko Koprivnik, učenec. Šiška pri Ljubljani. Odgovora Dragi Srečko! Vidiš, takale pisma rad čitam, ker res nekaj p;.vedo. Moji ljubi kotičkarji bodo gotovo tudi zadovoljni s Teboj in Te bodo skušali posnemati, saj so vsi kaj z an imi* vega videli in lepega doživeli v dolgih počitnicah. Danes oni z veseljem čitajo Tvoje pismo, prihodnjič boš pa Ti z zanimanjem bral njih vrste. Pa še kaj se oglasi! Zdravo! Gospod Doropoljski. Cenjeni gospod Doropoljski! Kmalu bo leto, kav se nisem oglasila. Med tem časom sem izdelala 4. razred osnovne šole in sicer s prav dobrim uspe» hom. Ker sem šibka, b.:m šla Še v peti raz» red in šele potem v gimnazijo. Počitnice sem preživela kar doma. Očka je rekel: »Letos pa ne pojdemo ni» kamor, otroci, ker jc kriza«. Pa je bilo tudi doma jako fletno in le prehitro so minule lepe počitnice. Zelo sem radovedna, kakšne povesti boste dali v novi letnik »Zvončka«. Komaj že pričakujem prvo številko. Ali bo moje pismo že v njej? Spoštljivo se Vam klanja Verica Požar je va iz Maribora. Odgovor: Ljuba Verica! Ali si videla? Letos ima naš list kar dve povesti: ena se bo godila v daljni som čni Španiji in na morju med morskimi raz» bojniki. druga pa v sirotišnici in v svetov* ni vojni. Upam, da Ti bosta obe všeč. Priobčil bom seveda tudi več krajših pripovedk in črtic pa več lepih pcsemc. V spisih »Človeksotrok prirode« boš čitala, kako žive narodi v raznih delih sve* ta. v drugih člankih iz naravoslovja in zemljepisa pa dosti zanimivih in poučnih stvari. Da ne bo nedostajalo drobiža, nalog za spretne roke. bistrih ugank in drugih poslastic za mlade glavice, za to bo skrbel Gospod Doropoljski, ki te iskreno pozdravlja. STRIC MATICI KOSEM NOVIC Učenci osnovne šole v Pušči pri Zagre» bu so izdelali slike kraljevskega doma. Po Rdečem križu so jih poslali prestolonasled* niku Petru, ki jim je sedaj poslal svojo fotografijo 1, napisom: »Mojim tovarišem osnovne Šole v Pušči. Peter.« Obenem je podaril 5000 Din za najsit-omašnejše -otroke. ki so delali slike. • Na rojstnem domu pesnika Antona Aškerca v Senožetih pri Rimskih toplicah je Mariborsko zgodovinsko društvo odkri-. lo dne 10. junija spominsko ploščo. Ta dan je namreč poteklo 20 let, kar je umrl ve» liki pesnik. * Najslavnejšega tekača na dolge proge Finca Nurmija je finska lahkoatletska zve za diskvalificirala, češ da se je dal plačati za svoje nastope. Te dni so izročili prometu v Rimu ve likanski avtobus, ki ima tri nadstropja, po» sehen oddelek za prtljago, za pse in za kadilce. * Pred par meseci so mohamedanci pra* znovali I300sletnico preroka Mdnameda, ustanovitelja islamske vere, ki je umrl v Medini. * DunajČan Teodor Helm jc hotel pre* veslati Atlantik v gumijastem čolnu iz Li= zahone v New»Jork. Te dni so ga našli mrtvega v njegovem čolnu na čereh blizu Kanarskih otokov. * V Ameriki bodo v kratkem pričeli pro, dajati čudovit aparat, ki je hkrati gramo* fon. radio in kinoaparat za neme in zvočne filme. Skozi puščavo Saharo so sklenili zgra* diti avtomobilsko cesto, ki bo dofga 9000 kilometrov in bo obenem najdaljša avto* mobilska cesta na svetu. * Na Kitajskem je nekemu letalcu med poletom po nesreči padlo u letala 35 bomb, ko je letel nad mestom Pengpu. Vse so eksplodirale in ubile mnogo ljudi. Ta ne* sreča je menda prva te vrste v zgodovini letalstva. * Menihi opatije Hautvillers v bližini Reims« na Francoskem so pred 250 leti prvi odkrili način, kako se spreminjajo na* vadna vina v peneči sc šampanjec. Najbrž takrat še ni bil tako drag, kakor danes, ko ga poznamo le po imenu. ♦ Sinova «nanega filmskega komika C ha» plina (izg. Ceplin) sta sla k filmu. Neka ameriška filmska družba je sklenila z nju« nimi starši pogodbo, da bosta v 3 letih nastopila v 5 filmih. Francosko časopisje slavi te dni 300* letnico svojega obstoja. Francozi so začeli s časopisjem I. 1631., ko je kralj Ludovik XIII. dal dovoljenje, da se sme tiskati pr* vi časopis, ki se jc imenoval »Gazette«. Pariški slavolok Pred kratkim so šteli prebivalstvo glavnega mesta Francije. Pariza. Pariz šteje z najbližje/ okolico, ki spada še pod mestno upravo, 4.800.000 prebivalcev.