reto Mo v, niatkim podukom, dotionimi molitvami in z bogatim sastavkom j vsak čas kiko zadabljivih odpustkov. “'CjS>e Sostavil ch\ Aataa Jaаq, predeodnik krvtol. družbo; na evitlo dala ravno ta družba b zaootku evotoga leta 1881. ) Z dovoljonjom visokoöaatitoga Ljubljanskoga ( knozoškofijstva, I! • V Ljubljani, 1881. Založila in prodaja katolička bukvama. Sveto leto s kratkim podukom, flotiCnimi molitvami in z bogatim sestavkom vsak cae lahko zadobljlvtk odpustkov,. Sostavil dlir. Äsn)t@n) Лаиг©, prodeodnik katoliške družbo; na evitlo dala ravno ta družba o začetku evetoga lota 1881. Z dovoljenjem visokočaetitoga Ljubljanekega knozoškofljetva. У. V Ljubljani, 1881. Založila in prodaja katoliška bukvama. °>fS« Pervi oddelek. l©t©e |fi|f stari zavezi obhajali so Izra-Шцт elci vsled božje naredbe vsako so. leto kot odpustno ali veliko sveto leto, v kterem so vsi sužnji hebrejskega rodu zadobili svojo prostost, bili odpušeni vsi dolgovi, in vsa prodana posestva poprejšnjemu gospodarju nazaj dana. Po tem zgledu določuje sveta cerkev tudi v novi zavezi z oblastjo Kristusovo po pretečenem daljšem času vernim svojim posebno leto odpustkov in popolne l* sprave z Bogom, ki se imenuje sv. leto ali veliki jubilej.*) Večidel se sv. leto v Rimu slovesno razglasi. Na božični (sveti) večer prineso sv. očeta, opravljenega v beli obleki z veliko svečanostjo iz palače; množica duhovstva jih spremlja, ki imajo vsi v rokah prižgane baklje. Sv. oče vdarijo trikrat na zato odločene, drugači vedno zazidane vrata vatikanske bazilike, te se odpro in cerkveni poglavar stopi v cerkev in silo ljudstva za njim, in pri tej priči oznanijo sv. leto. Ravno tako slovesno se tisto tudi sklene, omenjene vrata se spet zapro in zazidajo in nanje se napiše letna številka. Razun tacega rednega sv. leta, v *) Od papeža Bonifacija VIII. 1. 1300 vpeljano, imelo hi se sveto leto obhajati vsacih 100 let, ali pozneje je bilo djano na vsacih 50, in poslednjič (po Pavlu II. 1. 1470) na vsacih 25 let, kakor se obhaja še dan današnji. Zadnje sv. leto bilo je 1. 1875 po vsem katoliškem svetu. kterem se po celem keršanskem svetu iz neizmernega milostnega zaklada cerkve deli sad sv. popolnih odpustkov vsem vernim, in spovednikom posebne pravice, spokornikom pa marsiktere polajšila podelujejo, imamo tudi izredne sveta leta, ki so glede odpustkov rednim popolnoma enaka. Dovolujejo se iz posebno važnih vzrokov, n. pr. ako se cerkev v silnih stiskah znajde, ali ob času občnega cerkvenega zbora, ali pri nastopu novega papeža. Tako sveto leto dovolili so sedanji sv. oče Leon ХШ. z razpisom od 12. sušca 1881 za celi keršanski svet od praznika sv. Jožefa do praznika vseh Svetnikov. Siloviti napadi, ki jih ima sedanje čase cerkev preterpeti od obilnih, močnih, silno prederznih in zakletih sovražnikov, se zamorejo le s posebno pomočjo božjo premagati, za ktero je torej treba goreče prositi; in da bodo te molitve vernih veči vspeh imele, dovolijo sv. oče popolnoma odpustke v podobi sv. leta. V ljubljanski škofiji začne se to v hrambo in varstvo sv. Jožefa, varha vesoljne sv. cerkve, izi’očeno sveto leto belo nedeljo in konča se na vseh Svetnikov večer. Pogoje za odpustke so te - le: 1) Dvakratno obiskanje 3 cerkev, ali trikratno obiskanje dveh, ali pa (ikratno obiskanje ene same cerkve, kjer namreč ni 3 ali oziroma 2 cerkev; 2) en post; 3) vredno prejetje ssv. zakramentov ; 4) ena milošnja za kako dobro delo. Pri obiskanju cerkev moli v namen sv. očeta papeža za povzdigo in poveličanje sv. katoliške cerkve, za za-trenje zmot in krivover, in za mir in edinost med keršanskimi oblastniki. Znaš se pa zraven posluževati naslednjih molitev. Priprav a. Vsegamogočni, večni Bog, z zbranim duhom in sercem se v molitvi sklenem s sv. katoliško cerkvijo in z vsemi vernimi kristjani, k tebi kličem in te prosim po namenu našega sv. Očeta Leona, dodeli nam ti, Oče u-smiljenja! to, za kar te z živo vero in s terdnim zaupanjem prosimo. O Bog, čegar usmiljenje nima konca, in čegar dobrote so brez števila, ti si nam rekel po svojem Sinu Jezusu: „Prosite in bote prejeli, ter-kajte in se vam bode odperlo“; glej, tudi jaz iz globočine svojega serca z živo vero, s terdnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo tvojo neizrečeno milost in dobroto prosim: ne zapusti naše ljube matere, svoje sv. cerkve ne v sedanjih ne v prihodnjih težavah, temveč poveličuj jo vsak čas in varuj jo. Pokončaj vse krive vere, zmote in ločenja, in skleni v pravi edinosti, miru in ljubezni vse pravoverne, posebno vse kralje in oblastnike, nam pa dodeli vsem milostljivo odpušenje vsih grehov. Sprejmi zato, o neskončno usmiljeni Bog, to moje pobožno obiskanje lete posvečene cerkve. Naj ti dopa-dejo moje priserčne molitve in sveta opravila, moja spoved in sv. obhajilo, kakor tudi druga moja spokorna dela v tem svetem času. Ž njimi želim dopolniti, kar si nam ti, o Bog, po našem naj višjem pastirju papežu Leonu naročil, da bom deležen tvojih milost, ki si jih nam obljubil, da zadobim odpušenje grehov in vseh kazen, ktere sem s svojimi grehi zaslužil, in za svoj delež prejmem večno življenje, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. O Bog, ki vse vidiš in vse veš, kako bom obstal pred tvojim sodnjim stolom, ker me toliko teži moja vest! Tebi se obtožim v bridkosti svoje duše toliko grehov, ki sem jih storil, toliko od tebe prejetih gnad in dobrot, kterih nisem spoznal in sem jih slabo obračal, ter sem zapravil toliko dni, toliko tednov in mescev, in toliko dobrega, kar sem zamudil ali opustil _ 9 storiti. Pa, o nezmerna Milost, dasi-tudi je tolika moja nevrednost, vendar zaupam na tvoje neskončno usmiljenje in na zasluženje tvojega Sina Jezusa, ter te prosim poslednje in nar veči milosti: daj mi srečno dokončati svoje življenje in umreti v tvoji ljubezni. Odpusti mi, milostljivi Oče, vse, kar sem hudega doprinesel; naj ti dopade to malo, kar sem kdaj s tvojo pomočjo storil. Odpusti mi vse moje grehe, ki jih iz ljubezni do tebe prav iz serca obžalujem. Iz serca odpustim tudi jaz vsem, ki so me kdaj razžalili. Terdno sklenem se poboljšati s tvojo pomočjo, ta sveti čas v dobro ober-niti, prihodnje dni, ktere mi boš dal še živeti, zvestejše ti služiti, in toliko bolj si prizadevati, da popravim, kar sem hudega storil, in nadomestujem, kar sem zamudil. O moj Jezus, za vse si umeri, da bi ne bili pogubljeni, temuč da bi po tebi dosegli večno zveličanje! Oh daj mi, da se tudi jaz vdeležim tvo- jega neskončnega zasluženja, terplje-nja in tvoje smerti. Naj bo tudi meni odpert zaklad, ki ga je tvoj vidni namestnik in poglavar tvoje cerkve v tem sv. času odperl tvojim vernim. Po tvoji sv. rešnji kervi mi dodeli odpušenje grehov, odpustek zasluženih kazen, in resnično spravo s teboj. Križan mi bodi svet v prihodnje, jaz pa pregrešnemu svetu, da ne bodem več imel dopadenja nad njim. Daj, da milost zadobim v teh dnevih usmiljenja in milosti, in živim le tebi, pa svoji duši k zveličanju. Ako živim po tvojih naukih in zgledih, bo enkrat tudi moja smert tvoji smerti podobna. Amen. üni®l)8t?©. Pri obiskovanju perve cerkve. 50. Psalm. Usmili se me, o Bog, po svoji veliki milosti. k In po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo hudobijo. Operi me čedalje bolj od moje krivice, in očisti me moje pregrehe. Ker spoznam svojo hudobijo, in moj greh mi je vedno pred očmi. Tebi samemu sem grešil, in vpričo tebe hudo storil; da si opravičen v svojih besedah, in premagaš, ko si sojen. Glej namreč, v hudobiji sem spočet, in v grehih me je spočela moja mati. Glej, saj resnico ljubiš, neznane skrivnosti svoje modrosti si mi razodel. Pokropi me z izopom, in bom očiščen ; operi me, in bolj bom bel, kakor sneg. Daj mi veselo in prijetno besedo slišati; in (moje) poterte kosti bodo veselja poskakovale. Oberni svoj obraz od mojih grehov; in zbriši vse moje hudobije. Stvari v meni, o Bog, čisto serce; in ponovi v mojem oserčju pravega duha. Ne zaverzi me spred svojega obličja; in svojega svetega Duha mi nikar ne vzemi. Daj mi zopet veselje svojega zveličanja; in z gospodovavnim duhom poterdi me. Krivične bom učil tvoja pota; in grešniki se bojo k tebi spreobernili. Reši me dolgov kervi, o Rog, Rog mojega zveličanja! in moj jezik bo z veseljem hvalil tvojo pravico. Gospod, odpri moje ustnice; in moje usta bodo ozanovale tvojo hvalo. Ako bi bil daritev hotel, se ve, da bi ti jo bil rad dal, ali nad žgav-nimi darovi nimaš dopadaj enj a. Rogu dopadljivi dar je prežaljen duh; potertega in ponižanega serca, o Rog, ne boš zaničeval. Stori milost, Gospod, po svoji dobri volji Sionu; da bodo spet so-zidani Jeruzalemski zidovi. Tadaj boš sprejemal daritev pravice, darove in žgavne daritve; tadaj bodo pokladali na tvoj altar teleta. Litanije vseh svetnikov. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili se nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas! Bog sveti Duh, usmili se nas! Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas! Sv. Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, za nas Sv. Mihael, Boga prosi! Sv. Gabriel, Sv. Rafael, Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi! Sv. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sv. Peter, Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Pavel, Andrej, Sv. Sv. Sv. za nas Boga prosi! Jakob, Janez, Tomaž, Jakob, Filip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Simon, Tadej, Matija, Sv. Barnaba, Sv. Lukež, Sv. Marka, Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! za nas Boga prosi! Štefan, I Lavrenci, ! Vincenci, J Fabijan in Sebastijan, Janez in Pavel, Kozma in Damijan, Gervazi in Protazi, Vsi sv. marterniki, za nas Boga prosite! Sv. Silvester, Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. za nas Boga prosita! Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Vsi Gregori, Ambrož, Avguštin, Jeronim, Martin, Nikolaj, sveti škofje na nas Boga prosi! in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite! Sv. Anton, Sv. Sv. Sv. Sv. Vsi Benedikt, Bernard, Dominik, Frančišek, sveti mašniki Boga prosite! za nas Boga prosi! in leviti, za nas Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Agata, Lucija, Neža, Cecilija, Katarina, Anastazija, svete device in vdove, Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Sv. Vse za nas Boga prosi! za nas Boga prosite! Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidene smerti, Skušnjav hudičevih, Jeze, sovraštva in vse hude volje, Duha nečistosti, Treska in hudega vremena, o & o O o £/T Д •>£ fH Šibe potresa, Kuge, lakote in vojske, Večne smerti, S skrivnostjo svojega svetega včlovečenja, S svojim prihodom, S svojim rojstvom, S svojim kerstom in svetim postom, S svojini križem in terpljenjem, S svojo smertjo in svojim pokopom, S svojim svetim vstajenjem, S svojim čudovitnim vnebo-hodom, S prihodom tolažnika svetega Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, Da nam zanesi, Da nam odpusti, prosimo te, Da nas k pravi pokori pripelji, sliši nas! Da svojo sveto cerkev vladaj in ohrani, nas, o Gospod! Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sveti veri ohrani, Da sovražnike svete cerkve ponižaj, Da našega cesarja obvaruj, Da keršanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo enovoljnost daruj, Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in edinost dodeli, Da nas vse v svoji sveti službi poterdi in ohrani, Da naše misli k nebeškim željam povzdigni, Da vsem našim dobrotnikom večne dari dodeli, Da duše naše in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov večnega pogubljenja reši, Da sad zemlji daj in ohrani, Da vsem vernim dušam večni pokoj dodeli, Da nas usliši, Sin Božji, m rt Ö O isimo te, sliši Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-Iješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-Iješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-Iješ; usmili se nas, o Gospod ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Očenaš i. t. d. (tiho). F. In nas ne vpelji v skušnjavo. O. Temuč reši nas hudega. Amen. 69. Psalm. O Bog! glej na mojo pomoö; Gospod, hiti mi pomagat. Osramoteni naj bodo, in sramujejo naj se, ki mojo dušo zalezujejo. Zavernejo naj se, in sram jilt bodi, ki mi hudo žele: hitro naj se zavernejo osramoteni, kteri mi pravijo: Prav! prav! Veselo in radujejo naj se vsi nad tabo, kteri te išejo; in kteri tvojo pomoč ljubijo, naj vedno rekajo: Hvaljen bodi Gospod! Jaz pa sem reven in ubožen; Bog pomagaj mi! Moj pomočnik in moj odrešenik si ti; Gospod nikar se ne mudi. čast bodi .... V. Pomagaj svojim služabnikom. O. Ki v tebe zaupajo, moj Bog! V. Bodi nam, Gospod, močen stolp. O. Pred sovražnikom. F. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati. F. Gospod ne ravnaj z nami po naših grehih. O. In ne povračuj nam po naših hudobijah. F. Molimo za našega papeža Leona. O. Ohrani ga, Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njegovih sovražnikov. F. Molimo za svoje dobrotnike. O. Poverili, Gospod! milostljivo zavoljo svojega imena večno življenje vsem, kteri nam kaj dobrega store. F. Molimo za verne mertve. O. Gospod! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. V. Naj počivajo v miru. O. Amen. V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukaj. O. Pomagaj svojim služabnikom, ki v te zaupajo, moj Bog! F. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša. O. In varuj jih iz Siona. F. Gospod usliši mojo molitev; O. In moje vpitje naj do tebe pride! Molimo. Vsegamogočni, večni Bog, nebeški Oče, poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kristjanov, za ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus voljno grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni, milostljivi Oče, zaslužene šibe, sedanje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni, večni Bog, usmili se svojega služabnika, našega papeža L, in vodi ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar vseh vernih, glej milostljivo na svojega služabnika našega škofa L, ki si ga pastirja naši škofiji postavil, dodeli mu, da tistim, čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. Bog, varh vseh kraljestev, dodeli svojemu služabniku našemu cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblastnike in gosposke, da nas bodo na vse to napeljevali, kar more k tvoji Božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči vsega keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsegamogočni, večni Bog, ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenju, ali pa so se že iz sveta ločili, na prošnje vseh tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vseh svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru, pravo edinost v veri brez vsega razdertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k poboljšanju našega 24 _ življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi pravičnosti, da ti bomo kakor tvoji pokorni otroci v življenju in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi, o Gospod, bodi vedno priporočeno vse naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati, in tamkaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselju in zveličanju hvalili in molili. To nam dodeli, Gospod nebeški Oče, po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Dog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Očenaš . . češenamarija . . (petkrat). Očitna spoved. Jaz ubogi grešni človek se odpovem hudobnemu duhu, vsemu njegovemu navdajanju, svetovanju in djanju. Verujem v Boga Očeta in Sina in sv. Duha. Verujem vse, kar sveta keršanska katoliška cerkev zapoveduje verovati. S to sveto katoliško vero spoznam in se spovem Bogu vsegamogočnemu. Devici Mariji, njegovi častiti Materi, in vsem ljubim svetnikom, ter se obtožim, da sem se od svojih mladih dni do sedanje ure dosti in velikokrat pregrešil z mislijo, z besedo, z djanjem in z zamudo dobrih del; kakor seje godilo na skrivnem ali očitno, vedoma ali nevedoma. Vsi ti moji grehi so mi močno žal, in se jih iz serca kesam. Zato tebe, večnega, milostljivega Boga ponižno prosim, dodeli mi svojo božjo milost, mojemu življenju toliko odloga daj, da se bom mogel spovedati in spokoriti, tvojo milost in prijaznost zadobiti in po tem revnem življenju večno zveličanje doseči. Zato terkam na svoje grešno serce, govoreč z očitnim grešnikom: „OGospod, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku!“ Amen. Molitev papeža Urbana VIII. Pred tvojimi očmi, o Gospod, nosimo svoje dolge in primerjamo nadloge, ki smo jih prejeli. Ako prevdarjamo hudo, kar smo storili, še premajhino je, kar terpimo, še več terpeti zaslužimo. Težje je, kar smo se pregrešili, ložje, kar prenašamo. Greha kazen občutimo, grešne navade pa vendar le ne zapustimo. Pod tvojimi šibami se tare naša slabost, in hudobnost se vendar le ne spremeni. Serce terpi bolečine, terdovratnost se vendar le ne ukloni. Življenje v brhkosti pojema, in v djanju se vendar ne poboljša. Ako čakaš, se ne poboljšamo; če pa tepeš, ne dostojimo. V nadlogi spoznamo, kar smo hudega storili; po obiskanju pa berž pozabimo, kar smo ravno objokovali. Ako stegneš svojo roko, obetamo poboljšanje; kakor hitro meč iz roke deneš, ne dopolnimo obljub. Ako tepeš, vpijemo, da prizanesi; in ko si prizanesel, spet po grehu kličemo, da bi tepel. Gospod, tü jih imaš, ki se krive spoznajo; vemo, da, če ne odpustiš, nas po pravici pogubiš. Daj, vsegamogočni Oče, brez našega zasluženja, kar te prosimo; ki si nas iz nič ustvaril, da te prositi zamoremo. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki k tebi pribežimo. O pribežališč grešnikov, o Mati umirajočih, ne zapusti nas v naši smertni uri, temveč zadobi nam popolno žalost, odkritoserčno kesanje in odpušenje naših grehov, vredno prejetje svete popotnice in poterjenje po zakramentu poslednjega olja, da varno pridemo pred prestol pravičnega in usmiljenega sodnika, svojega Boga in Zveličarja. Amen. (Pij IX. 11. februarija 1866, odp. 100 dni.) O prečisti ženin Marijin, moj ljubeznjivi varh sv. Jožef, spomni se, da nikoli še ni bilo slišati, da bi bil kdo nepotolažen prosil tvojega varstva ali tvoje pomoči. Z zaupanjem pridem pred-te, in se ti prav goreče priporočam, ne zaverzi mojih prošenj, ti rednik mojega Zveličarja, temveč sliši in usliši jih milostno. Amen. (Pij IX. 26. junija 1863, odp. 800 dni.) Oče naš. češena si Marija in vora. Pri obiskanju druge cerkve. O ljubeznjivi Jezus Kristus, naš Bog in Gospod, ki si v odrešenje sveta iz neskončne ljubezni do človeškega rodu se ponižal, rojen, obrezan, od Judov zaveržen, od Juda s poljubom izdan, zvezan, kakor ne- dolžno jagnje k sraerti peljan, in pred nevredno obličje Ana, Kajfa, Pilata in Heroda nespodobno postavljen, po krivih pričah tožen, neusmiljeno bičan, zaničevan, zapljevan, s ternjem kronan, za uho vdarjen, s terstorn tolčen, oblačila oropan, z žeblji na križ pribit, s križem nakviško povzdignjen, med razbojnike postavljen, z želčem in je-sihom napojen in s sulico preboden biti; — o preljubeznjivi Gospod, po teh svojih presvetih mukah si me odrešil, ktere sem jaz zaslužil, ti pa si jih iz ljubezni do mene prestal. — Jaz nevredni grešnik počastim tvoje sveto terpljenje z nar veči pobožnostjo in priserčno zahvalo. Po svojem sv. križu in svoji britki smerti in svojem nedolžnem Sercu, ktero je bilo iz ljubezni do nas prebodeno, obvaruj me večnih kazen in pripelji me tje, kamor si pripeljal spokornega razbojnika, ki je bil križan na tvoji desni strani; kteri z Očetom in sv. Duhom živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. O Marija, Mati žalosti, kraljica mučencev, sprejmi milostljivo moje počešenje, ker premišljujem tvojo neizrekljivo žalost in britkost, in sprosi mi milost priserčnega kesanja, pravega spokorjenja in odpušenja mojih grehov. Spoznam, da so moji grehi tvojega Božjega Sina tako neusmiljeno ranili in tvoje materno serce z mečem žalosti prebodli. O Mati usmiljenja, ti pribežališč grešnikov, ne serdi se nad menoj, ki sem, nevredna stvar, tvojemu sercu toliko žalosti pripravil, pa se zdaj spreoberniti in resnično poboljšati hočem. Daruj zame zasluženje svoje žalosti in brit-kosti, ktero si zlasti pod križem čutila, naj se od zdaj zanaprej resnično pokorim za toliko število svojih grehov, ter voljno poterpim vse notranje in vnanje križe in težave, ktere mi pošlje Bog po svoji milosti, in zadobim odpušenje svojih grehov in večno zveličanje. Amen. Lavretanske litanije. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sv. Trojica, en sam Bog, Sv. Marija, Sv. Mati Božja, Sv. devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti Božje, Mati prečista, Mati brez madeža, Mati nedolžna, Mati presveta, Mati ljubeznjiva, Mati prečudna, Mati našega Stvarnika, Mati našega Odrešenika, usmili se nas! za nas Boga prosi! Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vredna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti Božje, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Skrivnostna roža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebeške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališe grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, za nas Boga prosi! Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučenikov, Kraljica spoznovavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-Iješ; zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-Iješ; usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjem-Iješ; usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Očenaš . . . češenamarija . . . Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica, ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vseh nevarnost. O častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, Sv. loto. 2 za nas Boga prosi! svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. Prosi za nas, sv. Božja porodnica! Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Svojo milost, prosimo, Gospod, v naše serca vlij, da, ki smo po ange-Ijevem oznanjenju včlovečenje Kristusa, tvojega Sina, spoznali, po njegovem terpljenju in križu častitljivo vstajenje dosežemo. Glejte, zvesti in modri hlapec, kterega je postavil Gospod čez svojo družino. Prosi za nas, sv. Jožef. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo, Gospod, zaslu-ženje ženina tvoje presvete Matere pomaga, da, kar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. Čečena bodi kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K tebi vpijemo zapučeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh! oberni tedaj, nača pomočnica, svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa, o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! Prosi za nas, sv. Božja porodnica. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Vsegamogočni, večni Bog, ki si dučo in telo častite Device Matere Marije, da bi vredno prebivaliče tvojega Sina biti zaslužila, s pripomočjo sv. Duha pripravil; daj da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne smerti rešeni. O ljubeznjiva, milostljiva in od 2* 36 _ vekomaj izvoljena Devica, Mati Jezusova, Marija, mi tebe pohlevno prosimo po tisti tvoji in tvojega Iju-beznjivega Sina Jezusa Kristusa bridkosti in grenkosti, ktero sta vi dva imela, ti pod križem, on pa na svetem križu, nar več pa ob tisti zadnji uri, kadar se je njegova sveta duža od njegovega telesa ločila, da ti nam na pomoč prideš, kadar se bodo naše uboge duše od naših teles jele ločiti in taiste v svoje milostljive roke prej-meš, in našemu Zveličarju, svojemu ljubeznjivemu Sinu Jezusu Kristusu izročiš. Zdaj mi tebi svoje duše za tisto zadnjo uro priporočimo. Ne zapusti nas, o Marija! O Jezus, pastir in poglavar vseh vernih, ti si svojo cerkev na Petra kakor skalo zidal in vrata peklenske je premagale ne bodo. Poglej milostljivo, te prosimo, na svojega služabnika Leona, kterega si svojega namestnika na zemlji postavil, dodeli mu duha modrosti, sveta in moči, da naj tvojo cerkev vedno modro vlada, vse na poti zveličanja stanovitno vodi in enkrat z vso sebi izročeno čedo večno življenje doseže. Vsegamogočni, večni Bog, naše upanje, pribežališč in moč, usliši molitev svoje cerkve in daj nam doseči, kar te zaupljivo prosimo. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. O Bog, kter nočeš smerti grešnika, ampak da se spreobeme in živi; usmili se vseh grešnikov in daj jim gnado, da se bodo iz vsega serca k tebi spreobernili in odpušenje grehov dosegli. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. O prečisti ženin............(kakor spredaj stran 28). Oče naš. češena si Marija. Vera. Pri obiskovanju tretje cerkve. O Jezus, kralj mojega serca, tebe molim in v prah se ponižam pred prestolom tvojega neskončnega veli- _ 38 častva, kterega vsi angeli in izvoljeni v nebesih neprenehoma molijo. Svet, svet, svet si, Gospod, Bog vojskinih trum. Nebo in zemlja sta polna tvoje časti. Ozri se milostljivo, o Gospod, na moje ponižne prošnje in sprejmi dobrotljivo dar, ki ti ga prinesem. Telo in dušo, vse počutke in moči in vse kar imam, tebi v ponižnosti izročim, naj bo tebi v hvalo in čast. Kraljuj, o moj Bog, gospoduj z menoj, kakor tebi dopade, saj si ti moj Gospod in moj Bog. O Jezus, moja ljubezen, ki si zame na križu umeri, s svojo kervjo me odrešil, in nar svetejši zakrament v spomin svoje ljubezni postavil! O preljubeznjivi Zveličar, koliko si storil, koliko za-me preterpel ; kako nehvaležno je pa proti tebi moje serce, ki te tako slabo ljubi! Ne zaverzi mojega revnega serca, ki ti ga dam, in tvoji ljubezni izročim. O moj Gospod, moje življenje in moja ljubezen, moje veselje in moja nar veči dobrota! čfez vse te ljubim; kdo bi me ločil od tvoje ljubezni? O Jezus, moje zaupanje in moja moč, moj Odrešenik in Zveličar, moj Bog in moje vse! O da bi zamogel vsem narodom tvojo čast oznanovati, vse krivoverce spreober-niti, ki te žalijo in zaničujejo; kako rad bi odvernil vsako nečast, ktera se ti tukaj godi! Pa le slabo te morem hvaliti in častiti, ker sem umerljiva stvar in ubog grešnik. Oh ves skesan in žalosten spoznam pred teboj svoje grehe ter te ponižno prosim, odpusti mi jih. Daj moji duši zopet pervo čistost in nedolžnost, ktero je prejela pri sv. kerstu. Sej si ti, Zveličar moj, le zato pričujoč v presvetem Rešnjem Telesu, da mi gnade deliš; le zato tukaj svoje roke odpiraš, da bi mene objel; prebivaš samo zato v tem presvetem zakramentu, ker na moje spreober-njenje čakaš. O ne daj, da bi še dalje v pregrehah živel, temveč zdaj me popolnoma spreoberni. Naj ne grem iz te svete tvoje hiše, dokler se popolnoma s teboj ne spravim. Tebe hočem po tem hvaliti in poprej naj jezik mi oterpne, kakor bi tolike dobrote ne proslavljal. Vekomaj hočem prepevati tvoje usmiljenje, o Jezus, ti moje zaupanje, moja ljubezen, moja nar veči dobrota in moje vse! Amen. Milostljiva Mati Božja in Gospa vseh vernih, tvojemu varstvu sem se priporočal od mladih dni, pa kolikokrat tudi čutil pomoč, da si me varovala. Ponižaj se, ti zaupanje moje, in za Bogom moja nar veči pomočnica, varovati mene do konca mojega življenja, posebno mi pomagaj poslednjo uro. Varvaj in brani tudi vso katoliško cerkev, zoper ktero se neprenehoma vzdiguje toliko sovražnikov. Priteci na pomoč revnim, tolaži boječe, oveseli žalostne, prosi za verno ljudstvo, za duhovstvo in za Bogu posvečene device. Naj vsi občutijo pomoč tvoje prošnje, ki spomin tvojega varstva veselo obhajajo. Amen. O Bog, poglej z očmi svoje neskončne milosti na svojo cerkev, ktera se tü na zemlji vojskuje; razširi jo po vsem svetu, varuj in ohrani jo v edinosti, odverni od nje vsako pohujšanje in vse grehe, daj ji moč zoper zasramovanje nevernikov in zoper vse, ki so sovražniki tvojega imena, ne zapusti ovc svoje čede, za ktere je tvoj ljubi Sin Jezus Kristus sveto kri prelil; stori, nebeški Oče, da bodo vsi ljudje tebe in Jezusa Kristusa, kterega si poslal, s svetim Duhom vred prav spoznali. V. Da svojo sveto cerkev vladaj in ohrani. O. Prosimo te, usliši nas! Ohrani nas, o Jezus, v pravi veri, in varuj nas pred zapeljevanjem krivoverstva, poterdi nas v veri tvojih aposteljnov, da bomo vseh zmot rešeni, brez vsega razdertja in ločitve vselej tvojo besedo poslušali, in do smerti po nji živeli. V. Da sovražnike sv. cerkve ponižaj. O. Prosimo te, usliši nas! Sveti Duh, Duh ljubezni in miru, ponižno te prosimo, daj keršanskim oblastnikom mir, skleni njih serca s sveto ljubeznijo, da bodo tvojo cerkev pred vsimi njenimi sovražniki branili, čez svoje podložne z milostno pravico gospodovali in tebi v miru služili. F. Da keršanskim kraljem in oblastnikom mir in pravo onovoljnost daruj. O. Prosimo te, usliši nas! Naj vikši in večni pastir Jezus Kristus, tebi priporočamo tvojega namestnika na zemlji, sv. očeta Leona. Usliši njegove molitve in spolni njegove želje za čast in blagor sv. cerkve. Razsvitljuj, vodi, brani in podpiraj ga, da sv. cerkev zmiraj vredno vlada. F. Da pastirja apostoljskega in vse cerkvene stanove v svoji sv. veri ohrani. O. Prosimo te, usliši nas! O Bog vsega usmiljenja! Po svoji slabi moći sem zdaj opravil, kar je za pridobitev odpustkov predpisano, daj, da se po tvoji neskončni milosti tistih tudi vdeležim (ali duša I. vde-leži), in kolikor mi še od potrebne spokorne gorečnosti manjka, nadomesti ti z neskončnim zasluženjem Jezusovim, z zadostenjem in priprošnjami preblažene Device Marije in njenega čistega ženina Jožefa in vseh svetnikov in svetnic, in dodeli mi po svoji dobroti, da zanaprej prost vsega greha ti zvesto služiti in v tvoji milosti do konca stanoviten ostati zamoran. Amen. Litanije naj svetejšega imena Jezusovega. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Bog Oče nebeški, Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, Sin živega Boga, Jezus, podoba Očetova, Jezus, svetloba večne luči, Jezus, kralj časti, Jezus, solnce pravice, Jezus, Sin Device Marije, Jezus, ljubeznjivi, Jezus, čudoviti, Jezus, močni Bog, Jezus, oče prihodnosti, Jezus, poročnik velicega sklepa, cc a Д cn usmil Jezus, naj mogočnejši, Jezus, naj poterpežljivši, Jezus, naj pokornejši, Jezus, krotki in iz serca ponižni, Jezus, prijatelj čistosti, Jezus, naš ljubivec, Jezus, Bog miru, Jezus, začetnik življenja, Jezus, izgled čednosti, Jezus, gorečnik za duše, Jezus, naš Bog, Jezus, naše pribežališč, Jezus, oče ubogih, Jezus, zaklad vernih, Jezus, dobri pastir, Jezus, prava luč, Jezus, večna modrost, Jezus, neskončna dobrota, Jezus, naša pot in naše življenje, Jezus, veselje angeljev, Jezus, kralj očakov, Jezus, razsvetljevavec prerokov, Jezus, vodnik aposteljnov, Jezus, učenik evangelistov, Jezus, moč spričevavcev, a a> 02 [inisn Jezus,luč spoznovavcev, usmili se nas! Jezus, čistost devic, usmili se nas! Jezus, krona vseh svetnikov, usmili se nas! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostljiv, usliši nas o Jezus! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Skušnjav hudobnega duha. Duha nečistosti, Večne smerti, Zanemarjenja tvojih navdihovanj, S skrivnostjo svojega svetega včlovečenja. S svojim rojstvom, S svojim detinstvom, S svojim naj svetejšim življenjem, S svojim trudom, S svojo smertno bridkostjo in svojim terpljenjem, S svojim križem in s svojo za-pušenostjo, S svojimi bolečinami, t/f ctf Ö OJ S svojo smertjo in svojim pokopom, v. 8 svojim vstajenjem, ’esl nas’ S svojim vnebohodom, 0 Jezus! S svojim veseljem, S svojim veličastvom, Na prošnjo svoje presladke deviške Matere; reši nas, o Jezus! Na prošnjo vseh svojih ljubih svetnikov; reši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, — zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, — usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, — usmili se nas, o Jezus! Jezus, sliši nas! Jezus, usliši nas! Oče naä . . . Češena si Marija. Molimo. O Bog, kteri si svojega cdinoro-jenega Sina za Zveličarja človeškega rodu odmenil, in ga Jezusa imenovati ukazal, dodeli milostljivo, da kteri njegovo sveto ime na zemlji častimo, svoja imena najdemo v nebesih v bukvah izvoljenih zapisana in se obličja Jezusovega večno veselimo, po ravno tistem Gospodu našem, Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen. „O Marija, brez madeža . . .“ „O prečisti ženin Marijin, moj ..“ (kakor spredaj v 1. cerkvi str. 27 in 28). Oče naš — Češena si Marija — Vera. Molitev k sklepu svetega leta. Pred tvojim obličjem padem na kolena, o presveti trojno-ediniBog, ter se zahvalujem v nar veči ponižnosti za tvojo nezmerno ljubezen, s ktero si me nevrednega poklical zajemat milost iz neprecenj enega zaklada sv. cerkve za časno in večno življenje. Dal si mi moč in gorečnost, spolniti vse, kar nam zapoveduje naša sveta cerkev. O kako milostljiv si proti nam, Gospod, in kako prizanesljiva je naša mati sv. cerkev! Pač majhen je trud, ki ga za toliko milost od nas zahtevaš, in vendar še leta bil je pri meni zeld pomanjkljiv. Ne glej, o presveta Trojica, na to, kar sem storil, ampak kar sem hotel storiti, in po neskončnem svojem usmiljenju nadomesti to z nezmernim za-služenjem bridkega terpljenja in smerti in presvete kervi Jezusove, ki jo je on za nas prelil. Dodeli mi, dasi-tudi sem nevreden, obilnost svoje milosti, sveti dar popolnega odpustka; to upam po neskončnem tvojem usmiljenju, ter se popolnoma nadjam, da si mi ga že res podelil. Večna hvala tebi zato, moj Bog! Terdno ti obljubim zvesto spolno vati vse, karkoli od mene terjaš, da se nikdar več ne storim nevrednega tvoje milosti, kakor doslej. Sveti, trojno-edini Bog, Oče, Sin in sv. Duh, ohrani v meni, kar si v meni napravil. Preblažena Devica, Mati Marija, sv. Jožef, rednik Jezusov, sv. apostoli 6° Peter in Pavel in vi vsi svetniki, prosite za me, da stojim terdno, ter več ne padem in ne zgubim zadubljene milosti; o združite vi svoje molitve z mojo slabo molitvijo, svojo hvalo z mojo hvalo. Vsi angelji in svetniki v nebesih in vse stvari na zemlji, hvalite, častite in poveličujte Gospoda na vse veke! Amen. Nafiega svetega očeta Leona po Božji previdnosti Papeža XIII. apostolsko pismo, s katerim se oklicuje izvanredno sveto leto. častitljivim bratovi patriarhom, pervahom, nadškofom in škofom, ki imajo mir in občestvo z apostolskim sedečem, in vsem ljubim vernim kerščanskim sinovom pozdrav in apostolski blagoslov! Leon ХШ., Papež. Častitljivi bratje In ljubi sinovi! Vojskovalna Cerkev Jezusa Kristusa, ki more človeškemu rodu k izveličanju in blagovitosti naj bolj pomagati, je v teh žalostnih časih tako hudo skušana, da jo dan na dan novi viharji napadajo, in da se mora zares primerjati onemu gene-zareškemu čolnu, katerega so pre-tresovali naj huji vetrovi in valovi, ko je nosil Gospoda Kristusa in učence njegove. Zares, sovražniki katoliškega imena so sedaj po številu, močeh, in prederznih naklepih nenavadno oblastni, in niso zadovoljni s tem, da se nebeškim naukom očitno odrekajo, ampak si z vso močjo in silo prizadevajo, da bi Cerkev ali popolnoma iztrebili iz deržavljanskega človeškega društva ali da bi jo pripravili ob ves upliv v očitnem življenji narodov. Od tod pride, da se ona v spolnovanji svojega posla, katerega je prejela od svojega Božjega začetnika, od vseh strani vidi v mnoge zadrege zapleteno in ovirano. Pregrenki nasledki te brezbožne zakletve naj bolj zadevajo rimskega _ 62 _ papeža-, zakaj vzeli so mu postavne pravice, ter so ga mnogo ovirali v spolnovanji naj imenitnejšili opravil, in so mu, kakor v zasmehovanje pustili videzno kraljevo veličastvo. Mi tedaj, ki smo po sklepu Božje previdnosti povzdignjeni na to naj višjo stopnjo duhovne oblasti in smo skerb prevzeli za vso Cerkev, že dolgo čutimo in smo večkrat rekli, kako žalostno in revno je stanje, v katero so Nas denašnje razmere prignale. Posamnih dogodkov nočemo omenjati, pa znano je vsem, kar se v tem našem mestu že več let godi. — Zakaj tukaj v samem središči katoliške resnice se zasramuje sveta vera in se žali čast apostolskega sedeža in veličastvo papeževo je izpostavljeno pogostnim razžalitvam hudobnih ljudi. — Mnogo je Naši oblasti vzetega, kar so Naši spredniki pobožno in radodarno ustanovili in izročili naslednikom svojim, da bi vse neoškodovano ohranili; niso se mogli zderžati, da bi ne žalili pravic svetega zavoda za razširjenje keršžanskega imena, ki ima velike zasluge ne samo za vero, ampak tudi za omiko narodov, in ki se ga nikoli nobena sila poprejšnih časov ni lotila. — Mnogo katoliških cerkva so zaperli ali jih izročili posvetnim namenom, tempeljni krivovercev pa so se pomnožili; malopridni nauki se razširjajo brez kazni s pisanjem in dejanjem. — Oni, ki so se polastili naj višje oblasti, velikokrat ustanovljajo postave, ki žalijo cerkev in katoliško vero, to pa vpričo Nas, ki moramo po Božjem povelji z vso skerbjo čuti, da kerščanstvo škode ne terpi in da se cerkvene pravice ne kratijo. — Brez ozira na oblast podučevanja, ki jo ima rimski papež, izključujejo Našo oblast še celo od podučevanja mladine; in če je Nam pripuščeno, kar ni nobenemu osebniku prepovedano, napravljati šole v podučevanje mladine na svoje stroške, se vriva vanje sila in ostrost deržav- ganskih postav. — Ta žalostni ogled Nas toliko huje pretresa, ker, kakor bi tudi radi, ne moremo pomagati. Zakaj bolj smo v oblasti sovražnikov kakor sami svoji, in ker tudi tisto posluževanje svobode, ki se nam dovoljuje, tuja samovoljnost lahko vzame ali skerči, nemarno gotove in terdne stalnosti in stanovitnosti. V tem uči vsakdanja skušnja, da se kužno zlo v drugo telo kerščan-skega občinstva bolj in bolj širi in v mnoge preseljuje. Zakaj narodi, ki se od Cerkve odvernejo, od dne do dne v huje reve zabredajo, in k,jer je enkrat katoliška vera ugasnila ali oslabela, je pot odperta k nespametnim menitvarn in k željam po novotarijah. Kjer se pa zaničuje naj višja in naj imenitnejša oblast tistega, kateri je Božji namestnik na zemlji, je očitno, da človeška veljava nema tako močnih berzda, ki bi mogle razberzdane duhove upornikov krotiti ali hlepenje po nespametni prostosti v ljudstvu beralati. — In iz teh vzrokov deržavljanska človeška družba, dasiravno so jo že velike nadloge zadele, vendar trepeta strahu pred večjimi nevarnostmi. Da more tedaj Cerkev naklepe sovražnikov ovreči in svojo nalogo vsem v prid rešiti, ji je treba mnogo dela in truda. V tem hudem in raznem bojevanji pa, v katerem se gre za čast Božjo, in v katerem se borimo za večno dušno izveličanje, bi bila zastonj vsa človeška moč in prizadeva, ko bi se ne ponudili nebeški, času primerni pomočki. — Zato je bila navada, v žalostnih in bridkih zadevah kerščanstva, v terpljenji in v skerbeh pribežati z gorečimi molitvami k Bogu, da naj pride boreči Cerkvi na pomoč, in naj ji dodeli moč v vojskovanji in slavo v zmagovanji. •— To prelepo navado in šego sprednikov hočemo posnemati, in, ker dobro spoznamo, da je Bog toliko milostlivejši, kolikor spokor- nejši so ljudje in kolikor bolj hrepene po milosti sprave ž njim, okličemo s tem pismom izvanredno sveto leto za katoliški svet, da nebeške pomoči sprosimo in dušam pomagamo. Zato podelimo, opiraje se na u-smiljenje vsegamogočnega Boga in na veljavo svetili apostolov Petra in Pavla, iz tiste oblasti zavezovati in razvezovati, ki jo je Nam, dasiravno nevrednim, Gospod dodelil, vsem vernim obojega spola popolnoma odpustek vseh grehov, v podobi vesoljnega svetega leta, če le oni, ki v Evropi prebivajo od bližnjega 19. dne tega meseca sušca, praznika svetega Jožefa, ženina prečiste Device Marije, do pervega dne listopada ali do praznika vseh Svetnikov vštevno; kateri so pa zunaj Evrope, od istega bližnjega 19. dneva tega meseca sušca do poslednjega dne tekočega leta 1881. vštevno, opravijo to, kar je spodaj zapovedanega: da namreč meščani in tujci v Rimu lateransko, vatikansko in liberijansko cerkev dvakrat obiščejo in tam nekoliko časa za povišanje in slavo katoliške Cerkve in tega apostolskega Sedeža, za zatrenje krivoverstev in za spreobernjenje vseh zmotenih, za složnost kerščanskih poglavarjev in za mir in edinost vsega vernega ljudstva, v Naš namen pobožne molitve k Bogu opravljajo; in se tudi en dan postijo in le postne jedi vživajo, pa ne tiste dni štiride-setdanskega posta, ki niso polajšani, in tudi ne druge dni, v katerem so po cerkveni zapovedi k enakemu ostremu postu zavezani; in se potem svojih grehov prav spovedo, in zakrament svetega rešnjega Telesa prejmejo in miloščine nekoliko podare za katerokoli dobro delo. V tem posebno imenujemo zavode, ki smo njih varstvo pred malo časom ljubezni kristjanov priporočili, namreč razširjenje katoliške vere, sveto detinstvo Jezusa Kristusa in šole vvshodnih kra- jih, ki imamo goreče želje in terdni sklep jih po potrebi vpeljevati in pospeševati tudi v daljnih in podgozd-nih okrajih. — Vsi drugi pa, kateri kjerkoli zunaj Rima prebivajo, naj tri od škofov ali njihovih namestnikov ali upraviteljev ali po njihovem povelji, in, kjer teh ni, po tistih, ki tam duhovno pastirstvo oskerbu-jejo, zaznamnjane cerkve dvakrat, aii, kjer ste le dve cerkvi, trikrat, ali kjer je le ena, šestkrat v imenovanem času obiščejo in druga zgoraj omenjena dela opravijo. — Hočemo tudi, da se more ta odpustek po priprošnji oberniti v prid dušam, ki so z Bogom v ljubezni združene šle iz tega sveta. — Zraven tega dovolimo škofom, da kapiteljnom in družbam svetnih in redovnih duhovnov, društvom, bratovščinam, vseučeliščem ali katerimkoli zavodom, ki omenjene cerkve v sprevodu obiščejo, smejo število teh cerkvenih obiskovanj po svoji modri previdnosti zmanjšati. __59__ Dovolimo pa, da oni, ki se vozijo po morji ali ki popotovajo, kadar pridejo na svoj dom ali drugam v določno prebivališče, morejo ravno ta odpustek dobiti, ako veliko ali du-hovnijsko cerkev šestkrat obiščejo in druga zgoraj zapovedana dela prav opravijo. — Redovniškim osebam pa obojega spola, tudi njim, ki vedno v samostanih bivajo, kakor tudi katerimkoli drugim osebam, neduhovnim, svetnim in redovnim duhovnom, ki jih jctništvo, telesna bolezen ali drug pravičen uzrok zaderžuje, da ne morejo omenjenih del ali nekaterih zmed njih opraviti, pripustimo in dovolimo, da jih more spovednik v druga pobožna dela spremeniti, ali na drugi bližnji čas odložiti, in dodelimo tudi oblast spregledati obhajilo otrokom, ki še nijso bili k pervemu obhajilu puščeni. Verh tega dodelimo vsem vernim, neduhovnim in duhovnim, svetnim in redovniškim slehernega reda in za- voda, ki bi se moral tudi posebej imenovati, oblast, da si smejo v ta namen kateregakoli mašnika, svetnega ali redovniškega, ki je zares za spovednika poterjen, v spovednika izvoliti; in tega pooblaščeni a se smejo posluževati tudi nune, novinke in druge gospe, ki v samostanih žive, če je le spovednik za nune poterjen. — Spovednikom pa podelimo pri tej priliki, pa le za čas tega svetega leta, vse tiste prav posebne pravice, ki smo jih podelili v drugem svetem letu, katere smo razpisali z apostolj-skim pismom od 15. svečana 1879, in ki se začenja z besedama „Pontifices Maximi“, pa vselej z vsemi tistimi izjemami, ki smo jih v onem pismu naznanili. Da se pa zveličavni sad, ki ga želimo, iz tega svetega leta toliko gotovše in obilneje doseže, naj si vsi močno prizadevajo za to, da si pomoč velike Matere Božje v tem času s posebno pobožnostjo in s po- ei setmim češčenjem zaslužijo. — Sveto leto samo pa izročimo in priporočimo v varstvo in hrambo svetemu Jožefu, prečistemu ženinu presvete Device Marije, katerega je papež Pij IX. slavnega spomina, pomočnika vsej Cerkvi postavil, in ki naj njegove pomoči vsi verni po Naših željah vsak dan ponižno prosijo. — Zraven tega opominjamo vse, da naj iz pobožnosti popotovajo k cerkvam svetnikov, ki jih imajo v raznih deželah zarad svetosti in častitljivosti v posebni časti, med katerimi je na Laškem imenitna sveta hiša Marije Device Lavretanske, ki jo spomin naj viših skrivnost priporoča. Zato zapovedujemo in ukazujemo v moči svete pokorščine vsem škofom, njihovim namestnikom in upraviteljem, ali, kjer teh nij, njim, ki duhovno pastirstvo oskerbujejo, da, ko prejmejo prepis ali tudi iztis tega pisma; to vsak v svojem okraji oznanijo, ljudstva z oznanovanjem Božje besede, kar je 62 _ mogofie, dobro pripravijo in cerkev ali cerkve, ki se imajo obiskovati, kakor smo zgoraj omenili, zaznamnjajo. Da pa za to pismo, ki se ne more na vsak posamezen kraj prenesti, lože vsi izvedo, hočemo, da tudi prepisom ali iztisom tega pisma, ki so z roko postavljenega beležnika podpisani in s pečatom cerkvenega dostojnika zaznamovani, naj se prav tako verjame, kakor bi se verjelo temu pismu, ko bi se podložilo ali pokazalo. Dano v Rimu pri svetem Petru pod ribičevim pečatom 12. dne sušca leta 1881., v četertem letu Našega papeštva. IjEOIŠT згтп., papež. Drugi oddelek. Slaaa&i ©dp^stfei- Podu k. akor uči sv. zbor Tridentinski, zadobimo, kadar vredno zakrament sv. pokore prejmemo, od-pusenje grehov in odpušenje večnih kazen; a časne kazni, ki smo jih z [ grehi zaslužili, nam še po prejeti odvezi ostanejo. One se ravnajo po velikosti greha in po gorečnosti, s ktero pokoro delamo, so torej ali veči ali manjši, in morajo biti zbrisane ali v sedanjem ali v prihodnjem življenju, po smerti telesa v vicah. V jpervih časih keršanstva je cerkev ojstre spokorne kazni nakladala skesanim grešnikom, ki so terpele po več let, po 7, 10, 20 let, včasih celo vse njih žive dni. Dandanašnji cerkev ravna sicer prizanesljivše s po-korniki, pa bolj zato, da bi ne obupali in ne zgubili serčnosti pokoriti se za storjene grehe. Kazen, ki jo imajo prestati še po zadobljenem od-pušenju grehov, ostane zdaj ravno ta, kot nekdaj, in more se zbrisati z molitvijo, s postom, milošnjo in drugimi dobrimi deli, in ako se to ne zgodi v življenju, mora se zadostovati pravici božji po smerti. Ne pa samo za odpušene smertne grehe moramo v prihodnjem življenju terpeti časne kazni, ako nismo že tukaj bili zadostili pravici Božji; ampak tudi za male grehe, ako nismo na tem svetu do zadnjega vinarja plačali svojega dolga, moramo s časnim terpljenjem zadostiti tamkej v vicah. Kdor si to resnico prav živo k sercu vzame, si bo gotovo prizadeval dan na dan nekoliko dolga Bogu poplačati z vsakoverstnimi dobrimi deli, da si pomanjša kazni, ki jih je z grebi svojimi zaslužil, in poprijemal se vsacega pomočka, s kterim koli bi bil v stanu doseči popolno odpu-šenje svojih časnih kazen. Tak pomoček nam podaja sv. Jezusova cerkev v odpustkih. Jezus ji je dal oblast, ne le grehe, ampak tudi časne kazni odpušati, t. j. odpustke deliti. Odpustki skrajšujejo spokorniku za pokorjenje odločeni čas, da z dobrimi deli in s časnim terpljenjem zadostuje za svoje grehe, ali ga pa vsih časnih pokoril oproščujejo, kakor so ali nepopolni, t. j. pri kterih se spokorniku samo kak del časnih kazen odpušča, ali pa popolni, t. j. oproščenje vsih časnih kazen, ktere bi imeli za svoje grehe terpeti. Odpustki so tedaj neprecenljiv Sv. loto. 3 вв dar milosti božje, izvirajoč iz prebogatega cerkvi izročenega zaklada neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa, čegar zasluženje kot naj svetejše Svetosti preobilno zadostenje, je bilo večji in je pred nebeškim Očetom več premoglo, kakor pa so bili veliki vsi grehi vesoljnega sveta in vse kazni greha. Temu neskončnemu zakladu so pridjana dalje zasluženja preblažene Device Marije in druzih svetnikov Božjih, mučenikov, spozno-valcev in vseh pravičnih, kterih je mnogo imelo čisto malo napak nad seboj in so vendar silno veliko ter-peli in prestali na svetu. Kar so tedaj oni več terpeli, kakor so potrebovali za pokoro svojih pregreškov, nikakor ni zgubljeno, temveč vse to pride drugim vernim v prid, ki so vsi v tesni zvezi z njimi po družbi svetnikov. Vse to terpljenje in zasluženje je pridjano cerkvenemu zakladu, iz kterega jemljejo in delijo rimski papeži vernim po svoji previdnosti. Kdor hoče deležen postati odpustka, mora: 1. imeti namen ali voljo, dobiti odpustek; 2. biti brez smertnega greha ali v stanu posvečujoče milosti božje, in resnično skesanega serca; 3. pobožno in natanko opraviti vse, kar ukazujejo sv. Oče, ki dovolijo odpustke; 4. pri molitvi za odpustke zgovar-jati besede, ne pa jih samo z očmi brati; 5. in ravno tisti čas opraviti molitve, kteri je bil odločen za do-bitev odpustka. Vse v tej knjižici navedene odpustke zamoremo tudi ranjcim v prid oberniti, razun onih, ki so tam z zvezdico * zaznamnjani. Moremo jih torej po svoji volji ali zase dobivati, ali pa za duše v vicah. Hočemo pa odpustke, kterih smo se vdeležili, kakemu ranjcemu v prid oberniti, ga moramo vsaj v mislih tudi imenovati. 3* __68_ Zveršenje prej navedenih pogoj zadostuje sploh za vdeležitev nepopolnih odpustkov. Pravimo sploh, kajti nekterikrat so nepopolni odpustki, zlasti odpustek 7 let in 7 kvadragen (40danskih postov) na ravno tiste pogoje navezani, kakor popolni odpustki. Te izjeme bomo prilično spodej omenili. Kdor pa hoče zadobiti popolne odpustke, mora razun prej rečenih pogoj še tudi čisto prost biti slehernega, celo majhnega greha, prejeti zakramente sv. pokore in sv. Kešnjega Telesa, moliti na papežev namen, ter nekterikrat cerkve obiskati. 1. Spoved se ima opraviti tistega dne, v kterem se hoče vdeležiti odpustka, ali dan poprej. Vendar tisti, kteri imajo lepo navado vsak teden vsaj po enkrat se spovedati, ali če zarad pomanjkanja spovednikov tega ne morejo, vsaj bolj pogosto spovedovati se, vdeleže se vsih popolnih odpustkov, ki zadevajo v tisti teden. 2. Sv. obhajilo je navadno potrebno, razun tistih popolnih odpustkov, ki so na križev pot, na privili-girani (z odpustki obdarovani) altar, na 6 Očenašov, Češenasimarij, Čast bodi Očetu i. t. d. višnjevega škapulirja in za smertno uro podeljeni, in mora se sprejeti na dan, ki je za odpustke odločen, ali poprejšnji dan. Z enim sv. obhajilom se zamore na en dan več popolnih odpustkov zadobiti, za ktere je sv. obhajilo potrebno ; samo da mora ta namen vsaj sploh pri prejemi sv. obhajila imeti. Da bi bilo tudi pri spovedi treba tega namena, se ne čita v nobenem določilu, a vsakako si je zato prizadevati. 3. Molitev mora se ustmeno, z besedo izrekovati, ne pa samo pre-mišljevaje ah znotraj moliti. Posebne molitve niso zato predpisane, vsak si jili sme zvoliti, ktere koli hoče; le pobožno jih mora moliti in na namen papežev, namreč za povzdigo in razširjanje sv. cerkve, za mir in edinost med keršanskimi vladarji, za zatiro zmot in krivover in za ohranitev in varstvo sv. Očeta. Pet Oče-našev in 5 Češenasimarij je zadosti; pa tudi rožni venec, ali kake litanije so za to prav pripravne molitve. 4. Obiskanje cerkve ali posebnega v ta namen odločenega kraja, ako so odpustki za kako cerkev, za kak altar, za križev pot, ali za kako podobo dovoljeni, ki se v kaki kapeli ali kje drugod nahaja. Kdor se tega odpustka želi vdeležiti, mora tedaj tisti kraj, tisto podobo ali cerkev obiskati in tam opraviti vse, kar se v dovolilnih pismih predpisuje. Obiskanje sme se zgoditi tudi pred spovedjo in sv. obhajilom, treba pa je tolikokrat priti v cerkev in iti iz cerkve, kohkorkrat želi deležen postati odpustka, zarad česar je obiskanje cerkve potrebno. Sv. cerkev, naša ljubeznjiva in skerbna mati, nam daje mnogo prilik vdeleževati se odpustkov, ki so sad terpljenja in predrage kervi Jezusove, sad zasluženja in bridkih žalost Marije, in zasluženja in terpljenja svetnikov in svetnic Božjih. Poslužujmo se, kolikor in kadar je le mogoče, zvesto tacih prilik, da pogosto zadobivamo leta neprecenljivi dar neskončne milosti Božje. Z odpustki plačujemo svoj dolg, ki smo ga naredli pred Bogom s svojimi grehi, čistimo se ostankov greha in varujemo se v novo grešiti, vadimo se v zatajevanju samega sebe, v delih keršanske pobožnosti in si prikrajšujemo terpljenje v vicah, ali se celi) popolnoma vic obvarujemo. Z odpustki pridemo pa tudi na pomoč svojim predragim ranj-cim, svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem, kterim smo zlasti ljubezen skazovati dolžni. Bodimo jim hvaležni, bodimo usmiljeni, in usmiljenje bomo dosegli! Odpustki, ki so jih kdaj rimski papeži podelili in kterih vdeležiti se pogostoma priliko imamo. *) I. Jutranja pobožnost. 1. „f Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu in svetemu Duhu. Amen.“ Odpustek 60 dni vsakikrat, kadar se prekriža z znamnjem sv. križa; 100 dni, ako se to zgodi z blagoslovljeno vodo. 2. „Jezus! Marija!“ Odpustek 25 dni, kadarkoli eno ali drugo teh sv. imen pobožno izgovoriš. 3. „Angel Božji, ki si moj varh, ki me je tebi izročila milost Božja, razsvitljuj me, varuj me, vodi me in vladaj me. Amen!“ Odpustek 100 dni slehernemu, kteri zjutraj in zvečer s skesanim sercem pobožno moli to molitvico; popolni odpustek *) Cloquet: Le mois des morts, str. 22!). 73___ na angelsko nedeljo in na zadajo uro tistim, ki jo vse dni leta molijo; popolni odpustek tudi vsacega meseca en dan. 4. Prav dobro bi bilo narediti ta-le namen: „O moj Bog, ponižno te prosim, naj bodo vsi odpustki, ki so sklenjeni z molitvami in dobrimi deli, ktere bom opravil današnji dan, obernjeni in naklonjeni duši I., ktera bi utegnila, kakor mislim, še biti v kraju očiševanja!“ 5. „Ote naš — Češena si Marija — Verujem v Boga ..." z zdih-Ijejem: „O sladko Serce mojega Jezusa, daj, da te zmiraj bolj in bolj ljubim.“ Udje nadbratovšine presvetega Serca Jezusovega, kteri vsak dan to molijo, zadobć mnogo odpustkov, med drugimi, popolni odpustek vsak pervi petek ali pervo nedeljo meseca, ali kak drug dan meseca, kakor tudi v praznik presv. Serca Jezusovega, in 60 dni za vsako pobožno dobro delo. 6. „Djanje vere, upanja in ljubezni“. Odpustek 7 let 7 kvadr. za vsakikrat; popolni enkrat na mesec in na zadnjo uro. Obudi se lahko to djnnje, kakorkoli si bodi, da se le omenijo posebni vzroki teh 3 čednost. 7. „O Oče, o Sin, o sveti Duh! O presveta Trojica! O Jezus, o Marija! Vi blaženi angeli in vsi rajski svetniki; zadobite mi te-le milosti, za ktere prosim po predragi kervi Jezusa Kristusa: a) Vselej voljo Božjo spolniti. b) Vedno zedinjen ostati z Bogom. c) Le na Boga samega misliti. d) Boga samega ljubiti. e) Vse za Boga storiti. f) Samo čast Božjo iskati. g) Edino za Boga se posvetiti. h) Svoj nič, svojo nevrednost prav spoznati. i) Vedno bolj in bolj voljo Božjo spoznovati. k) .... Tu moreš pristaviti kako posebno prošnjo po svoji volji, n. pr. premagovati kako slabo nagnjenje ali opustiti kak pregrešek, kteremu si zlasti vdan. „O presveta Devica Marija, daruj ti večnemu Očetu predrago kri Jezusa Kristusa za mojo dušo, za pravične duše v vicah, za potrebe svete cerkve, za spreobernjenje grešnikov in za ves svet.“ Za tem moli trikrat „Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu“ v čast predrage kervi Jezusa Kristusa, eno „Češena si Marija“ k žalostni Materi Božji in „Gospod, daj jim večni mir . .“ za verne duše v vicah. Odpustek 300 dni, enkrat na dan, kdor to s pobožnim in skesanim sercem moli, in popolni odpustek enkrat zadnje 3 dni meseca, ako moli vsak dan, sv. zakramente prejme in v cerkvi v namen sv. Očeta molitve opravi. 8. „Ponižno te prosimo, o Gospod, razveži po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani vedno po prošnjah svoje izvoljene Matere, ljube De- 76 vice Marije, svojih blaženih apostelnov Petra in Pavla in vseh svojih svetnikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in naše pohištvo v vsi svetosti; očisti tudi vso našo rodovino in naše prijatelje od hudega in grehov in napolni jih z lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje, odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi vse hude želje, daj nam zdravo vreme, skaži milost našim prijateljem in neprijateljem, obvaruj našo duhovnijo, ohrani našega papeža L, in obvaruj vso duhovsko in deželsko gosposko, in vse keršansko ljudstvo vseh nadlog. Tvoj blagoslov bodi vedno nad nami, in vsem vernim mertvim dodeli večni mir in pokoj, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Odpustek 40 dni vsakikrat, kadar se ta molitev moli, in 100 dni in 100 kvadr. na mesec tistim, ki jo molijo vsako soboto meseca. 9. Odpustek 300 dni vsakikrat in popolni enkrat na mesec za to-le molitev: „Češena bodi, preblažena Kraljica miru, presveta Mati Božja! Po presvetem sercu Jezusa, tvojega Sina, Kralja miru, potolaži nam jezo njegovo, da on v miru vlada nad nami. Spomni se, o premila Devica, da nikoli ni bilo še slišati, da bi bil kdo zapušen, ki je pod tvojo brambo pribežal in tebe na pomoč klical. S tem zaupanjem navdan k tebi hitim, o devic Devica, k tebi pridem in zdihujoč pred teboj — grešnik stojim, o Mati večne Besede, ne zaverzi mojih besedi, temveč sliši in usliši me, o milostljiva, o usmiljena, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!“ 10. „Angel Gospodov je oznanil Mariji, in spočela je od sv. Duha“. Češena si Marija . . . „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi“. Češena si Marija . . . „In beseda je meso postala, in med nami prebivala“. češena si Marija . . . Po hvalevredni navadi se zamore potem moliti Se ta-le molitev, ki pa vender za odpustek ni ravno potrebna: „Prosi za nas, sv. Božja porodnica. Da bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo. „Svojo milost, prosimo, o Gospod, v naše serca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenju včlovečenje Kristusa, tvojega Sina, spoznali, po njegovem terpljcnju in križu častitljivo vstajenje dosežemo. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen“. Odpustek 100 dni, kolikorkrat, kadar zvoni angelsko čeSenje zjutraj, opoldne ali zvečer, s skesanim sercem klečć (ob sabotah zvečer, ob nedeljah opoldne in zvečer pa, kakor tudi celi velikonočni čas stojč) moliš; popolni odpustek enkrat na mesec, ako ga vsak dan moliš in v ta namen sv. zakramente prejmeš. 11. O velikonočnem času, to je, od velike sabote opoldne do sabote pred sv. Trojico opoldne, se namesto „angelskega češenja (10) moli v. istimi odpustki to-le: „Raduj se, nebes Kraljica, aleluja. Kterega si zaslužila nositi, aleluja. Vstal je, kakor je rekel, aleluja. Prosi za nas Boga, aleluja.“ V. Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja. O. Ker Gospod je vstal resnično, aleluja. Molimo. O Bog, ki si po vstajenju svojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, blagovolil svet razveseliti, dodeli, te prosimo, da po njegovi Materi Devici Mariji veselje večnega življenja dosežemo. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen“. 12. „O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem, in da se ti skažem vdanega, ti posvetim danes svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, 80 svoje serce in popolnoma vsega samega sebe. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in posestvo“. Zdihljej v skušnjavah: „O Gospa moja, o Mati moja, spomni se, da sem tvoj, varuj me. brani me, kakor svojo lastnino in posestvo“. češ ena si Marija . . . Odpustek 100 dni, ako se zjutraj in zvečer s skesanim sercem moli, in verh tega popolni odpustek enkrat v mesecu, ako se celi mesec opravlja ta pobožnost, sv. zakramente prejme in ena cerkev obiše. Za sam zdildjej je odpustka 40 dni, ko-likorkrat ga ob času skušnjav pobožno izrečeš. 12. „O častitljivi sveti Jožef, oče in zavetnik devic, zvesti varh, kte-remu je Bog nedolžnost samo, Jezusa Kristusa in Marijo, devic Devico izročil, o prosim in žaro tujem te po Jezusu in Mariji, teh tebi tako dragih zastavah, zadobi mi milost, da se obvarujem nečistosti, in s čistim, deviškim sercem služim Jezusu in Mariji, in da v njihovi službi stanoviten ostanem v popolni čistosti. Naj se zgodi tako!“ Odpustek 800 dni po enkrat na dan, kdor pobožno in skesano moli to molitev. 13. Popolni odpustek zadobi po enkrat na mesec, kdor vsak dan pol ali vsaj eno ietert ure v pobožnem premišljevanju do-prinaša. II. Sveta maša. Priprava. Kdorkoli seboj nosi molek (rožni venec), križček, svetinico ali podobico, in so take reči blagoslovljene z odpustki od sv. Očeta, ima 50 dni odpustka, kadar koli opravi kako molitev za pripravo, bodisi pred sv. mašo, ali pred sv. obhajilom, ali pred duhovnimi dnevnicami, ali dnevnicami Matere Božje. Kdor ima molek sv. Brigite, sliši sv. mašo in 8 Oče naše in Češena-Marije moli, ima 100 dni odpustka. Med sveto mašo. Kar že koli moliš pri sv. maši, prideni pri tu naznanjenih delih svete maše te-le z odpustki sklenjene molitve: Pi'istop. „O Bog, Ti si za odrešenje sveta hotel v jaslicah rojen, obrezan in od Judov zaveržen biti: biti izdan z bogoskrunskim poljubom nezvestega Juda; zvezan kakor nedolžne jagnje, ki ima biti zaklano; vlečen nesramno pred sodnje stole Ana, Kajfa, Pilata in Heroda; po krivih pričah obdolžen, udarjen in zapljevan, bičan, s ternjem kronan, zasmehovan, zaničevan in zasramovan, svojega oblačila oropan, z žeblji na križ pribit, med dvema razbojnikoma postavljen, z želčem in Jesihom napojen in z železno sulico presunjen biti. O ljubeznjivi Zveličar, tako darovan zato, da si preimenitno delo našega zveličanja zveršil in nas otel iz trojne sužnosti, greha, satana in pekla, — pri tako grozovitnem ter-pljenju, ki si ga prestal iz ljubezni do mene, in kterega spomin zmiraj neizbrisljiv ostane v mojem nehvaležnem sercu, te prosim, in pri tvojem križu in tvoji smerti zarotujem, 83 _ obvari me peklenskih kazen in blagovoli me pripeljati s spokornim, s teboj križanim razbojnikom v nebeško kraljestvo, kjer živiš in kraljuješ z Bogom Očetom in sv. Duhom, Bog vekomaj. Amen“. Odpustek 300 dni enkrat na dan, in popolni odpustek na en zmed 3 zadnjih dni meseca vsim tistim vernim, ki imajo navado to molitev v spomin bridkega terpljenja Jezusovega s 6 Očenaši . . . Če-šena-Marijami . . . čast bodi . . . moliti s skesanim in pobožnim sercem. Od Glorie do Evangelija. Odpustek 300 dni vsakikrat in popolni enkrat na mesec vernim, ki naslednjo molitvice k večnemu Očetu molijo v namen zadostenja za zasramovanje, ktero je prestal Jezus v svoji presv. kervi. 1. „O večni Oče, darujem ti za-služenje predrage kervi tvojega preljubega Sina, in svojega Zveličarja Božjega, Jezusa, za razširjanje in povzdigo moje ljube matere svete cerkve, za ohranitev in blagor vidnega njenega poglavarja, rimskega papeža, za kardinale, škofe, dušne pastirje in cerkvene služabnike“. Čast bodi Bogu Očetu . . . Češen in hvaljen bodi vedno Jezus, ki si nas s svojo kervjo odrešil. 2. „O večni Oče, darujem ti za-služcnje predrage kervi tvojega preljubega Sina, in svojega Zveličarja Božjega, Jezusa, za mir in edinost med kralji in katoliškimi oblastniki, za ponižanje sovražnikov sv. vere in za prid keršanskega ljudstva“. Čast bodi . . . češen in hvaljen . . . 3. „O večni Oče, darujem ti za-služenje predrage kervi tvojega preljubega Sina, in svojega Zveličarja Božjega, Jezusa, za spreobernjenje nevernikov, za zatrenje vsega krivoverstva in za spokorjenje grešnikov“. čast bodi . . . češen in hvaljen . . . 4. „O večni Oče, darujem ti za-služenje predrage kervi tvojega pre- ljubega Sina, in svojega Zveličarja Božjega, Jezusa, za vse svoje sorodnike, prijatelje in neprijatelje, za vse potrebne, bolne, žalostne in za tiste, za ktere veš, da sem dolžan moliti, in za tiste, ki hočeš da naj za nje molim“, čast bodi . . . češen in hvaljen . . . 5. „O večni Oče, darujem ti za-služenje predrage kervi tvojega preljubega Sina, in svojega Zveličarja Božjega, Jezusa, za vse tiste, ki se bodo danas iz sveta ločili, da jih rešiš peklenskih kazen in — kolikor prej mogoče — sprejmeš v posestvo svoje časti“. čast bodi . . . češen in hvaljen . . . G. „O večni Oče, darujem ti za-služenje predrage kervi tvojega preljubega Sina, in svojega Zveličarja Božjega, Jezusa, za vse tiste, ki žele vdeležiti se tolikega zaklada, za vse tiste, ki so združeni z menoj, da ga molijo in časte; za tiste, ki si prizadevajo to pobožnost razširjevati“. Čast bodi . . . češen in hvaljen . . . 7. „O večni Oče, darujem ti za-služenje predrage ker vi tvojega preljubega Sina, in svojega Zveličarja iložjega, Jezusa, za vse svoje duhovne in telesne potrebe, za mir in pokoj svetih duš v vicah in posebno tistih, ki so imele največo pobožnost do tega zaklada našega odrešenja, in za bridkost in terpljenje preljube naše Matere, presvete Device Marije. Pozdravljena in slavljena bodi kri Jezusova zdaj in vselej na vse veke! Amen“. Čast bodi . . . Češen in hvaljen . . . Evangelij. Papež BenediktXIV. so raztegnili odpustke 7 dni in 7 kvadr. po Klemenu XII. podeljene za vsa-kikrat, ko kdo katekizem ali keršanski nauk uči, ali pa se ga sam uči, na tiste, kteri ob nedeljah in večih praz- nikih sv. evangelij razlagajo in razlaganje njegovo poslušajo, in daljej dovolili, da zamorejo o Božiču, Yeliko-noči in v praznik sv. apostelnov Petra in Pavla ravno tisti zadobiti popolni odpustek. Odpustek 100 dni tistemu, kteri se z molekom sv. Brigite znajde pobožno pri pridigi in moli 3 Očenaše in češena-Marije. Darovanje. „Ozri se, o Gospod! iz svojega svetiša in z visokosti nebes, kjer stanuješ, in poglej na ta presveti Dar, kterega ti daruje naš ‘veliki duhoven, tvoj Božji Sin, Gospod Jezus,' za grehe svojih bratov, in daj se potolažiti nad obilnostjo naših hudobij. Glas kervi brata našega Jezusa vpije k tebi s križa: Usliši nas, o Gospod, potolaži svoj serd, o Gospod, poglej in spolni! Po svoji ljubezni nikar ne odlašaj, o moj Bog, ker tvoje ime smo klicali na pomoč za le-to mesto (Rim) in za tvoje ljudstvo, in ravnaj z nami po svoji milosti. Amen.“ _ 88 Popolni odpustek pervi četertek meseca, ako se to moli pred sv. Itešnjim Telesom klečš in se prejmeta zakramenta sv. pokore in sv. Rešuj. Telesa; druge če-tertko pa pod isto pogojo odpustek 7 let iu 7 kvadr. Druge dneve 100 dni odpustka, ako se s skesanim sercem moli. Sank tu s. „Svet, svet, svet si Gospod, Bog vojsknih trum; zemlja je polna tvoje časti; čast bodi Očetu, čast Sinu, čast svetemu Duhu“. Odpustek 100 dni enkrat na dan, trikrat vsako nedeljo, na praznik sv. Trojice in v celi njeni osmini; popolni enkrat v mesecu po obiskovanju cerkve! Pred povzdigovanjem. Če-šen, prečešen bodi, o Jezus, ki si za moje zveličanje prelil vso kri svojih žil. Kri Jezusova bila je cena mojega življenja; hvaljena in češena bodi njegova neskončna milost! Hvaljena bodi vekomaj ta sv. kri, ki je svet rešila pekla! Ta kri je naša pijača in kopel naših duš; Kri Jezusova potolaži jezo Očetovo in pelji nas v nebeško kraljestvo. Kri Abeljnova je vpila za maše-vanje, kri Jezusova prosi prizanese-nja za nas. Ako je naše serce pokropljeno z leto kervjo, zbeži služabnik jeze Božje. Ko se povzdigne Jezusova sveta kri, se razveseli nebo, strese se pekel ter zgubi svojo moč. Recimo torej skupaj iz celega svojega serca: „ČastbodikerviJezusovi“. Odpustek 100 dni, enkrat na dan. Povzdigovanje. „Hvala in zahvala bodi vsaki čas naj svetejšemu in Božjemu Zakramentu!“ Odpustek 100 dni vsakikrat vernim, ki pri sv. maši s skesanim in pobožnim sercem to hvalnico molijo v počešenje Jezusa v presvetem Zakramentu, med povzdigovanjem sv. Hostije in sv. Kervi. Prav pripravno je pri povzdigovanju keliha pristaviti še ta-le zdihljej: „Večni Oče, kri Jezusa Kristusa, ti darujem v zadostenje za svoje grehe in za potrebe svete cerkve“. Odpustek 100 dni za vselej, kadar in kjerkoli se izreka ta zdihljej. Po povzdigovanju. Odpustek 300 dni enkrat na dan, kadar kdo moli to-le molitev. Svetuje se moliti jo zlasti po povzdigovanju: „O predraga kri večnega življenja, odkupnina in zadostenje vesolnjega sveta, pijača, kopel naših duš, ti neprenehoma zagovarjaš ljudstvo pred prestolom milosti Božje! Oh, ponižno te molim, in kolikor mi je le mogoče, bi rad popravil krivice in zasramovanje, ki ti jih delajo ljudje, zlasti taki, kteri se derznejo in ne sramujejo še preklinjati zoper tebe. In kdo ne bo poveličeval te kervi nezmerne vrednosti ? Kdo ne bo gorel ljubezni proti Jezusu, kteri jo je prelil? Kaj bi bilo iz mene samega, ako bi me le-ta kri Božja ne bila odkupila? Kdo te je izvlekel iz žilj Gospoda mojega do zadnje kaplice? Oh res, bila je sama ljubezen. O neskončna ljubezen, ki si tako močno mazilo nam dala! O neprecenjeni balzam, izvirajoč iz neizmerne ljubezni, daj, prosim te, daj, da bodo vsa serca in vsi jeziki zmožni te hvaliti, te poveličevati in se ti zahvaljevati zdaj in vselej in na veke. Amen“. Pater n o s t e r. Moli „Oče naš“, molitev, ki jo je sam Zveličar učil, in je sama na sebi tolikanj bogata milost Božjih. Pri Agnus Dei (Jagnje Božje) moli to-le: „Duša Kristusova, posveti me. Telo Kristusovo, odreši me. Kri Kristusova, napoji me. Voda iz strani Kristusove, operi me. Terpljenje Kristusovo, poterdi me. O dobri Jezus, usliši me. Ne pusti me, od tebe ločiti se. Hudega sovražnika, obvaruj me. V smertni uri, kliči me. In k sebi priti pusti me. Da s svetniki tvojimi hvalim te. Na vekov veke vse. Amen.“ Kolikorkrat kdo to molitev moli pobožno in B skesanim sercem, zadobi 900 dni odpustita. Mašniki, ki jo molijo po sv. maši, imajo odpustek 7 let, in ravno toliko let vsi verni, kteri jo opravijo po sv. obhajilu. Kdor jo pa skozi celi mesec vsaj enkrat na dan moli s kesanim in ponižnim sercem in sv. zakramente prejme, zadobi popolnoma odpustek. Sv. obhajilo. Pri vsaki sveti maši, pri kteri se znajdeš, prejmi Jezusa v duhu, to je obudi priserčne želje prejeti Gospoda, kterega djausko zavžiješ v zakramentu sv. rešnjega Telesa. Pri obojem sv. obhajilu, kakor tudi pri obiskovanju sv. rešnjega Telesa, ti bo k velikemu dušnemu pridu, ako obudiš prav goreče te-le djanja: Pred sv. obhajilom: Djanje po-češenja. Priserčncga skesanja. Hrepenenja. Prošnje, da pride. Notranje in vnanje zbranosti duha. Po sv. obhajilu: Djanje ljubezni. Hvaležnosti. Prošnje. Darovanja. Sklepa. Po sv. obhajilu sc boš vdeležil odpustkov, ako opraviš spredej omenjeno molitev „Duša Kristusova“. Molitev. „Glej, o dobrotljivi in naj slajši Jezus, pred tvojim obličjem se ponižujem ter te priserčno prosim z naj večjo gorečnostjo svoje duše: vtisni v moje serce prav žive občutijeje vere, upanja in ljubezni, in dodeli mi resnično kesanje nad mojimi grehi z nar terdnejšo voljo, poboljšati se, ko s priserčnim ginjenjem in z veliko žalostjo v duhu gledam petere tvoje rane, in premišljujem, kar je od tebe, o dobri Jezus, prerokoval David prerok: „Moje roke in moje noge so mi prebodli, vse moje kosti so šteli“. (Ps. 21. 17.) Sv. oče Рц IX. podelili so 31. julija 1868 vsem vernim popolni odpustek za vselej, ako se skesano spovedo, sv. ob- hajilo prejmejo in to molitev opravijo pred kako podobo križanega Jezusa, pa molijo za potrebe sv. cerkve. Pri blagoslovu. „Večni Oče, darujemo ti predrago kri, ki jo je Jezus s. toliko ljubeznijo in toliko bolečino za nas prelil, iz rane svoje desne roke, in po zaslugah ravno tiste kervi prosimo tvoje božje Veličastvo, podeli nam svoj sveti blagoslov, da zamoremo biti zavarovani pred svojimi sovražniki in rešeni vsega zlega, rekoč: Blagoslov vsegamogočnega Boga, Očeta, Sina in sv. Duha pridi nad nas in vedno nad nami ostani. Amen“. Odpustek 100 dni vsakikrat in popolni vsaki mesec vernim, kteri to molitev k večnemu Očetu za njegov blagoslov opravljajo s pristavkom. „Očenaša, češeno Marije in čast bodi . . k sveti Trojici v zalivalo za vse prejete dobrote. III. Popoldanska pobožnost. Glej, kar je bilo prej rečeno o pripravi k sv. maši, stran 81. 1. „O Gospod, dodeli mir v naših dnevih, ker nobeden drugi se ne vojskuje za nas, kakor ti, naš Bog. Bodi mir v tvoji moči, in obilnost v stolpih tvojih. O Bog, od kterega svete želje, pravične misli in dobre dela pridejo, daj svojim služabnikom tak mir, kterega svet ne more dati, da bodo naša serca tvojim zapovedim vdane in časi brez strahü pred sovražniki pod tvojim varstvom varni in mirni. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu Amen. Odpustek 100 dni vselej, kadar se s pobožnim in skesanim sercem moli ta molitev, in popolni enkrat na mesec vernim, kteri imajo lepo navado jo moliti vsak dan vsaj po enkrat. „Preusmiljeni Jezus, ki si nam naše zveličanje, življenje in vstajenje, ponižno te prosimo, ne zapusti nas v naših zadregah in zmešnjavah, temveč zavolj smertnih bridkosti tvojega presvetega serca in žalosti tvoje brezmadežne Matere Marije pridi na pomoč svojim služabnikom, ktere si s svojo predrago kervjo odrešil.“ Odpustek 100 dni, kolikorkrat kdo skesanega serca to moli. (Pij IX. 6. okt. 1870.) 2. „Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikoli ni bilo slišati, da bi bil kdo zapušen, ki je pod tvojo brambo pribežal, v tvojo pomoč klical, se priporočal tvoji priprošnji. S tem zaupanjem navdan, k tebi hitim, a devic Devica, k tebi pridem in zdihujoč grešnik stojim pred teboj, o Mati večne Besede, ne zaverzi mojih besedi, temveč sliši in usliši me milostljivo. Amen“. Odpustek 3 00 dni, kolikorkrat moliš to prelepo molitvico sv. Bernarda, in na mesec enkrat popolni odpustek, ako imaš v navadi vsak dan vsaj enkrat jo moliti; toda prejeti moraš sv. zakramente in v cerkvi moliti v namen sv. Očeta. 3. „Češena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češena! k tebi vpijemo zapušeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh oberni tedaj, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas, in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa, o milostljiva, o dobrotljiva o sladka Devica Marija! V. Naj te hvalim, o posvečena Devica. O. Daj mi moč zoper sovražnike svoje. V. Češen bodi Bog v svojih svetnikih. O. Amen. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja porodnica, ne zaverzi naših prošenj v naših potrebah, temuč reši nas vselej vsih nevarnost, o častitljiva in blažena Devica. V. Naj te hvalim, o posvečena Devica. O. Daj mi moč zoper sovražnike svoje. Sv. leto. 4 98 _ R. Češen bodi Bog v svojih svetnikih. O. Amen. Kdor moli zjutraj: „češena bodi“ . ., zvečer pa „Pod tvojo pomoč“ z versticami in odgovori vred s terdnim namenom, za-govaijati in razširjati češenje Marije in svetnikov, in popravljati vse njim storjeno razžaljenje, — dobi vsak dan 100 dni odpustkov, vsako nedeljo 7 let in 7 kvadr.; popolni odpustek pa, ako prejme sv. zakramente in na namen cerkve moli, dve nedelji na mesec, dalje vse praznike Matere Božje in v smertni uri. 4. Sv. oče Leon X. so dodelili duhovnom, ako po dokončanih dnevnicah pobožno opravljajo molitev: „Sacrosanctae et individuae Trinitati“ z „Očenašem in Češeno Marijo“, od-pušenje vsih pomanjkanj in pogreškov, kterih bi se bili pri opravljanju dnevnic krive storili. IV. Cešenje zakramenta sv. Rešnjega Telesa. 1. Odpustek 200 dni zadob6 verni, ako spremljajo cerkveni obhod sv. rešnjega Telesa, ki ga bratovšina tega imena napravi tretjo nedeljo vsacega meseca in Veliki četertek. 2. Odpustek 300 dni, kdor moli naslednjo pesem: „Pevaj jezik" (Pange lin-gua) z verstico: „Kruh iz nebes" in molitvijo: Bog, ki si . 100 dni pa, ako moli le zadnja dva odstavka (verste „Tantum ergo,“ in „Genitori“) z dotično molitvijo; kdor ima pobožno navado, jo vsaj desetkrat v mesecu moliti, zadobi pa popolni odpustek enkrat v letu; dalje na dan sv. rešnjega Telesa ali v osmini in na Veliki četertek, ako prejme sv. zakramente. Pevaj jezik pesem blago V čast Telesa rešnjega, Slavi tudi kri predrago, Ki jo dal za greh sveta, In prelil je zadnjo srago, Sad telesa čistega. 100 Čista Deva porodila Nam Resnico večno je, Ta pri nas se je mudila, Z navki grela nam serce. Ko je tek svoj dopolnila, Čuden nam spomin dajč. Ko večer poslednji pride, Ko se zadnji dan mrači, Z družbo se učencev snide, Da postavo doverši. Sveta groza jih obide: Sebe v hrano jim deli. Pravi Bog in človek pravi Kruh zdaj spremeni v meso, In iz vina kri napravi, Moti se okus, oko; Vendar vera terdna zdravi In krepča sei’ce zvesto. Ker skrivnost je tukaj taka, V prahu človek naj kleči; In podoba stara vsaka, Pred resnico naj beži. Vera naša, skali enaka, Priča naj, kar čut taji. Čast in slava razodeva Naj se Očetu večnemu; Čast in slava naj odmeva Sinu njega ljubemu; Čast in slava naj se peva Duhu trikrat svetemu. Amen. V. Kruh iz nebes si jim dodelil. O. Ki ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnem Zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutimo. Ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti sv. Duha, Bog vekomaj. Amen. 3. Odpustek 100 dni dobi, kdorkoli, ko glas zvona naznanuje, da se sv. režnje Telo izpostavlja, pobožno govori: „Hvala in zahvala bodi vsaki čas naj svetejšemu in božjemu Zakramentu !“ 4. Popolni odpustek zadobć verni, kteri sv. Zakramente prejmć in sv. rešnje Telo obiščejo v cerkvi, kjer je skozi tri dni pred pustom izpostavljeno. Б. Molitev pri obiskovanju Jezusa v presvetem Zakramentu. „O moj Gospod Jezus Kristus, ki iz ljubezni do nas prebivaš noč in dan v tem sv. Zakramentu, poln ljubezni in miloserčnosti, in pričakuješ, kličeš in sprejemaš vse te obiskujoče častivce, verujem, da si pričujoč v Zakramentu altarja. V breznu svoje ničnosti te molim in te zah valujem za toliko milost, ki si mi jih dodelil, posebno, da si se ti samega sebe mi dal v tem Zakramentu, dal mi za besednico (pomočnico) svojo presveto Mater Marijo, in me poklical obiskat te v leti cerkvi. Pri ti priliki pozdravljam tvoje ljubezni polno serce in želim ga častiti iz trojnega namena, pervič v zahvalo za toliko imeniten dar; drugič v za-dostenje za vse krivice, ki jih pre- jemaš od svojih sovražnikov v tem -sv. Zakramentu; tretjič z željami, s tim svojim obiskovanjem te častiti in moliti po vseh krajih sveta, kjer se tvoj sv. Zakrament premalo časti, in zapušča. O moj Jezus, ljubim te iz vsega serca, žal mi je, da sem do-sihmal tolikokrat žalil tvojo neskončno dobroto; terdno sklenem s tvojo milostjo zanaprej te nič več ne razžaliti, in od tega trenutka, dasitudi sem ves nevreden, se vsega tebi posvetim, tebi izročim; odpovem se svoji volji, svojim nagnjenjem, svojim željam, in vsemu, kar imam, ter vse tebi darujem. Od zdaj naprej stori z menoj in s tim, kar je mojega, kakor tebi dopade. Ne želim in nečem ničesar druzega, kot tvojo ljubezen, stanovitnost do konca in popolno spolno-vanje tvoje volje. Priporočam ti duše v vicah in zlasti tiste, ktere so imele nar veči vdanost do najsvetejšega Zakramenta in presvete Device. Priporočam ti tudi vse uboge grešnike. Konečno sklenem, o moj ljubeznjivi Zveličar, vse svoje želje z željami tvojega preljubega serca, in jih tako zedinjene darujem tvojemu večnemu Očetu ter ga prosim v tvojem imenu, naj jih sprejme in odobri iz ljubezni do tebe“. Molitev pri obiskovanju svete Device Marijo pred kako njeno podobo. „Presveta, brezmadežna Devica in Mati moja, Marija, ti si Mati mojega Gospoda, kraljica zemlje, besednica, upanje, pribežališe grešnikov, k tebi pribežim dans, jest naj revniši med vsimi. O mogočna kraljica, tebe častim, in tebi se zahvaljujem za toliko milost, ki si mi jih doslej ska-zovala, zlasti, da si me obvarovala pekla, kterega sem tolikokrat zaslužil. Ljubim te, preljuba Gospa, in iz ljubezni, ktera me navdaja do tebe, ti obljubim, da ti hočem vedno služiti in kolikor je le mogoče storiti, da te tudi drugi ljubijo. Tebi izročim vse 105___ svoje upanje in vsa opravila svojega zveličanja; sprejmi me za svojega služabnika in vzemi me pod svoje varstvo, o Mati milosti. In ker se ti vdeležuješ mogočnosti Božje, reši me vseh skušnjav in zadobi mi moč odločne zmage na zadnjo uro. Prosim te pomoči, da bi v resnici ljubil Jezusa. S tvojo pomočjo nadjam se srečne smerti. O moja Mati, po tisti ljubezni, ki si jo ti do Boga imela, te prosim ponižno, stoj mi zmiraj na strani, zlasti pa zadnji trenutek mojega življenja. Ne zapusti me, dokler me ne vidiš že otetega v nebesih, kjer bom proslavljal in prepeval tvoje usmiljenje vekomaj. Amen“. Tako upam, tako se zgodi! Odpustek 300 dni vernim vsaldkrat, kadarkoli pervo molitev: „O moj Gospod“ pred sv. res nji m Telesom, ali drugo: „Presveta, brezmadežna Devica“ pred podobo Matere Božje s skesanim sercem ob-molijo; popolni odpustek enkrat v mesecu, ako imajo navado vsaj enkrat na dan eno ali drugo teh molitvic opraviti. Spremljanje sv. popotnice Jc bolniku. Odpustek 6 let in 5 kvadr. dol>6 verni, ki brez sveče, 7 let in 7 kvadr., ki z gorečo svečo najsvetejši Zakrament k bolniku sprejmijo in za mir in edinost med ker-šanskimi oblastniki in za bolnega molijo. Kdor zaderžan ne more sam osebno spremljati sv. popotnice, pa koga druzega z gorečo svečo zraven pošlje, ima 3 leta in 8 kvadr. odpustka. Kdor zraven priti ne more, a doma moli en Oče naš in eno Češena-Marijo na namem papežev, dobi 100 dni odpustka. Ravno toliko posestnik Brigitinega molka, ako spremi sv. popotnico in moli 3 Oče naše in 3 češena-Marije. V. Križev pot. Rimski papeži so dovolili vernim, kteri pobožnost sv. križevega pota opravljajo, vse tiste odpustke, kterih bi se vdeležili, ako bi popotovali v sveto deželo in tam obiskali osebno postaje križevega pota v Jeruzalemu. Toda za pridobitev teh odpustkov je potreba: 1. Da se kristjan znajde v stanu milosti Božje, brez smertnega greha, kesati se mora tudi vseh svojih grehov. Spoved in sv. Obhajilo za te odpustke ni zapovedano, če je človek namreč v gnadi božji. 2. Da premišljuje terpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki ga je prestal od zadnje večerje do smerti na križu. 3. Da obhodi vse postaje, se za vsako vsaj nekoliko premakne in proti postaji oberne, kadar je cerkev napolnjena. 4. Da obiše res vseh 14 postaj križevega pota zaporedoma in brez znatnega preterganja. Kake posebne molitve niso til zapovedane. Dobro je pred vsako postajo 1 Oče naš in 1 Ćešena si Marija moliti in pri premišljevanju Kristusovega terpljenja obuditi priserčuo kesanje nad svojimi grehi. Kolikor-krat kdo križev pot obiše, tolikokrat se vdeleži vseh odpustkov, ki so nanj podeljeni, kteri so pri ne-kterih postajah popolni, pri druzih nepopolni odpustki, kakor se bere v bukvicah za obiskovanje križevega pota v Jeruzalemu. VI. Rožni venec. Papež Benedikt XIII. so dovolili vernim, kteri rožni venec ali vsaj en del njegov skesanega serca molijo, za vsak Oče naš in za vsako češena - Marijo odpustek 100 dni; in enkrat v letu, kadarkoli, popolni odpustek, ako molijo vsaj en del vsaki dan leta. Te odpustke so poterdili sv. oče Pij IX. in dodali še drugi odpustek 10 let in 10 kvadr., kterega zamore dobiti slehern, kterikoli z drugimi vred očitno ali ne o-čitno, doma ali kje drugej en del rožnega venca moli. Tistim pa, ki imajo lepo navado, ga vsaj trikrat na teden moliti, so podelili za zadnjo nedeljo vsacega meseca popolni odpustek pod navadnimi pogoji, to jo, da prejmejo sv. zakramente, obiščejo cerkev in tam molijo na papežev na- men. Tudi tisti, ki ga le po enkrat na teden molijo, zadobć vsakikrat 100 dni odpustkov in o spodaj naznanjenih praznikih še posebnih odpustkov; le treba je, da je rožni venec blagoslovljen in da se moli brez znatnega prenehljeja. VIL Zdihljeji. 1. „Jezus, moj Bog! ljubim te čez vse“. Odpustek 60 dni vsakikrat, kdor ga s skesanim in z hvaležnim sercem izreka, ali tudi če druge opominja, da ga izrekujejo, bodisi, da dela v dušnem pastirstvu ali se sicer pobožno trudi za posvečevanje svojega bližnjega. 2. „Češeno, moljeno, ljubljeno in hvaljeno vsaki čas bodi presveto Jezusovo Serce v vseh tabernakeljnih sveta do konca vekov!“ Odpustek 100 dni enkrat na dan. 3. „Ljubljeno bodi povsod presveto Jezusovo Serce!“ 100 dni vsakikrat. 4. „Serce Jezusovo, usmili se nas!“ 100 dni vsakikrat. 5. „Jezus sladki in iz serca krotki, daj, da bo moje serce, kakor je tvoje.“ 300 dni vsakikrat. 6. „Naša Gospa presvetega Serca, prosi za nas.“ 100 dni vsakikrat. 7. „O brezmadežano serce Marijino, prosi za nas“. 100 dni vsakikrat. 8. „O Marija, ki si brez madeža prišla na svet, oh zadobi mi od Boga, da se morem v enakem stanu ločiti od tod.“ 100 dni enkrat na dan. 9. „Hvaljeno bodi sveto in brezmadežno spočetje preblažene Device Marije;“ ali: „Devica Marija, ki si bila brezmadežna v svojem spočetju, prosi za nas Očeta, čegar Sina Jezusa si rodila, spočetega od sv. Duha!“ 100 dni vsakikrat. 10. „Hvaljen bodi Jezus in Marija!“ Odgovor: „Zdaj in vselej.“ Sv. oče Pij IX. so za ta pozdrav do-dovolili odpustek 50 dni za vsakikrat, in popolni odpustek v smertni uri vernim, ki so imeli v življenji to v navadi, in pokličejo v smertni uri ime Jezus vsaj v sercu. 11. „Sveti Jožef, prijatelj presvetega Serca, prosi za nas!“ 100 dni vsakikrat. 12. „Presveto Serce Jezusovo, usmili se nas. Presveto serce Marijino, prosi za nas. Sveti Jožef, soprog Device Marije, prosi za nas. Odpustek 100 dni tistemu, kteri vsaj enkrat na dan ta zdihljej stori za nehanje preganjanja v Tong-Kingu in Kočin-čini; popolni odpustek po štirikrat na leto, dokler je preganjanje. 13. „O ljubi sveti Jožef, varuj nas, varuj sv. cerkev!“ 50 dni za ude vodnega češenja sv. Jožefa. 14. „Sveta družina, sprava grešnikov in posvečevanje pravičnih, usmili se nas.“ 100 dni vsakikrat. V nevarnosti in skušnjavah. 15. „Sladko Serce Marijino, bodi moje rešenje!“ 300 dni vsakikrat in popolni odpustek enkrat na mesec. 16. „O moja Gospa, o moja Mati, spomni se, da sem tvoj. Varuj me, brani me, kakor svojo lastino in posestvo“. 40 dni vsakikrat, ko se izreče za premago skušnjave. 17. „Naj svetejša, naj višja in naj Ijubeznjivša volja Božja se zgodi, ter bodi češena in vekomaj preslav-Ijana v vseh rečeh!“ Odpustek 100 dni enkrat na dan, popolni enkrat v letu za tiste, ki to izrekajo vsak dan, kakor tudi popolni odpustek v zadnji uri za vse verne, ki so ga pogostoma v življenju izrekovali. пз Po kakem stoijenem grehu. 18. „Moj Jezus, usmiljenje!“ 100 dni vsakikrat. 19. „O presladki Jezus, ne bodi mi sodnik, temveč Odrešenik!“ 50 dni vsakikrat. 20. „Naša Gospa svetega upanja, spreobenii nas!“ 100 dni vsakikrat, in popolni enkrat na mesec, za ude bratovšine naše Gospe sv. upanja, ki vsaj dvakrat na dan izrekajo ta zdihljej. 21. „Češenbodi, o Bog! Češeno tvoje sveto ime! Češen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek! Češeno bodi ime Jezusovo! Češen bodi Jezus v presvetem altarnem Zakramentu ! Češena bodi mogočna Mati Božja, presveta Marija! Češenovbodi ime Device in Matere Marije! Češen bodi Bog v svojih angelih in v svojih svetnikih! Odpustek: 1 leto vsakikrat in popolni odpustek na mesec. (Obiskovanje.) VIII. Večerna pobožnost. 1. Oče naš . . Češena si Marija .. z zdihljejem: „Sv. Frančišk Ksaverij, prosi za nas“. Odpustek 100 dui za ude bratovšine razširjanja sv. vero, vsakikrat, ko opravijo to molitev in podelč milošujo v prid bra-tovšini. 2. Odpustek 800 dni enkrat na dan, popolni odpustek enkrat v mesecu dobi, kdorkoli moli 7 češena-M.arij s pristavkom: „Sveta Mati, daj, da se rane Križanega močno vtisnejo v moje serce“. 3. Kteri nosijo višnjevi škapulir brezmadežnega Spočetja, čegar namen je častiti slavne prednosti Marijine in za spreobernjenje grešnikov moliti, — sc vdeležujejo mnogo odpustkov, ki se tudi dušam v vicah smejo naklanjati, namreč vseh tistih odpustkov, ktere bi dobili, ako bi obiskali sedmere cerkve v liimu, cerkev Porcij unkulsko, in sv. Jakopa v Komposteli, in sveto krajo v Jeruzalemu, ako molijo 6 Očenašev, Češena- Marij in Čast bodi Bogu . . za povikšanje sv. cerkve, zatiranje krivoverstva, mir in edinost med keršanskimi poglavarji. Spoved se tü ne zahteva in sv. obhajilo, kakor tudi ne opravljanje še kacih druzih molitev, da se odpustkov vdeleži. 4. Lavretanske litanije (Matere Božje). 300 dni vsakikrat in popolni odpustek o 5 glavnih praznikih Matere Božje. 5. „Angelj Božji, ki si moj varh, tebi sem izročen po milosti Božji, razsvitljuj me, varuj me, vodi in vladaj me. Amen“. 100 dni, kteri jo zjutraj in zvečer s pobožnim in skesanim sercem moli. (Glej gori štev. 8.) 6. Odpustek 100 dni dobč verni, ko-likorkrat s pobožnim in skesanim sercem naslednjo molitvico opravijo; in popolni odpustek enkrat v mesecu, ako jo molijo po trikrat na dan ob raznem času celi mesec: „O premilostljivi Jezus, prijatelj duš, po smertni težavi tvojega presvetega serca in žalostili brezmadežne Marije te ponižno prosim, operi v svoji kervi grešnike po vsem svetu, ki se zdaj nahajajo v smertnih bridkostih in morajo danas iz sveta se ločiti. Amen. Umirajoče serce Jezusovo, usmili se umirajočih“. 7. Odpustek 100 dni, kdorkoli zvečer po angelskem češenju klečč in pobožno moli za duše v vicah 129. psalm s pristavkom : Gospod daj jim večni.. in popolni odpustek enkrat v letu. Psalm 129. Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod, * Gospod usliši moj glas. Naj poslušajo tvoje ušesa * glas moje molitve. Gospod, ako boš na grehe gledal, * kdo bo obstal, o Gospod ? Toda pri tebi je sprava, * in za-volj tvoje postave čakam nate, o Gospod. Moja duša se zanaša na njegovo besedo, * moja duša upa v Gospoda. Od juterne straže do noči * naj upa Izrael v Gospoda. Ker pri Gospodu je usmiljenje * in pri njem je obilno odrešenje. In on bo rešil Izrael * vseh njegovih hudobij. Gospod daj jim večni mir in pokoj. In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen. Kdor ne zna tega psalma, naj pa moli 1 Očenaš in 1 Češena-Marijo s pristavkom: „Gospod daj jim . . . Amen“, in se bo ravno tako odpustkov vdeležil. 8. Spraševanje vesti. Odpustek 100 dni vernim, kteri spra-šajo svojo vest, imajo apostolski molek, pa S Očenaše in češenasiniarije na čast sv. Trojice, ali 6 Očcnašev na čast Jezusovim sv. peterim ranam. Kdor presveto ime Jezus imenuje, ko vest izpraša, in moli 3 Oče-naše in Češena-Marijo za blagor cerkve, ima 20 dni odpustka. Sedem let odpustka imajo Marijini kongreganisti, ki sprašajo vest zvečer, prodno grejo k počitku. 9. Verni, ki nosijo rudeči škapulir terpljenja Jezusovega, morejo * 200 dni odpustkov zadobiti, kolikorkrat ga skesanega serca poljubijo, govoreči: „Tebe tedaj prosimo, pomagaj svojim služabnikom, kte-re si s svojo predrago kervjo odrešil“. Na dan, ko sprejmejo škapulir, dobč* popolni odpustek, ako sv. Zakramente prejmejo, cerkev obišejo in na papežev namen molijo; ravno tako tudi * vse petke v letu, ako Kristusovo terpljenje premišljujejo, sv. zakramente prejmo, in * v smertni uri, ako vsaj v sercu pokličejo presveto ime Jezusovo. 10. „Jezus, Marija, Jožef! Vam darujem svoje serce in svojo dušo. Jezus, Marija, Jožef! Pomagajte mi v zadnjem smertnem boju. Jezus, Marija, Jožef! Naj se moja duša loči z vami v miru.“ Odpustek 300 dni za trojno klicanje, a 100 dni, kadar se samo eno teh treh pobožno in s skesanim sercem izreče. IX. Popolni odpustek o smertni uri. Pogoje, pod kterimi se ta odpustek zamore dobiti, sote-le: 1. Da bolnik smertne težave in smert z vdanostjo v Božjo voljo sprejme; 2. se spove in sv. popotnico prejme, ako je mogoče; 3. z ustmi ali vsaj v sercu izreče presv. ime Jezus. Neprecenjeno to dobroto dovoluje sv. Cerkev takim vernim, kteri so imeli navado v življenju večkrat obuditi vero, upanje in ljubezen, ali kteri so pogosto izgovarjali sv. ime Jezus in ime Marija, in ga še izrekujejo na zadnjo uro, ali so nektere prej posebno omenjene molitve navadno molili, ali če kako pobožno z odpustki previđeno reč imajo, kakor rožni venec, križcek, podobo ali svetinjo; ali ki so udje bratovšine sv. rešnjega Telesa, presv. Jezusovega Serca, rožnega venca, škapulirja, ali kake Marijine družbe, ali bratovšine za razširjanje sv, vere, za razširjanje pobožnih knjig i. t. d., ako so pridno spolnovali, kar je bilo zapovedanega. Sostavek popolnih odpustkov, ki se morejo vsak dan meseca zadobiti po spolnjenih zadevnih pogojah.*) 1. Го sv. obhajilu za molitev pred podobo križanega Jezusa: „Glej, o dobrotljivi in nar slajši (str. 93). 2. Za vsakdanjo obuditev vere, upanja in ljubezni. 3. Za vsakdanjo molitev k angelu varim: Angel Božji (str. 72). 4. Za vsakdanjo molitev: „Spomni se, o premila“ . . (str. 96). 5. Za vsakdanji zdibljej: „Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje!“ G. Za vsakdanji zdibljej: „Hvala in zahvala bodi brez konca naj svetejšemu in božjemu Zakramentu!“ 7. Za vsakdanjo molitev: „Svet, svet, svet si ti Gospod, Bog vojskinih trum! Zemlja je polna tvoje slave! *) Iz bukev: „Le livre de plete“ par 1’ auteur des Pailletes d’ Or. Avignon 1880, str. 607 — 612. Čast bodi Ožetu, čast bodi Sinu, čast bodi svetemu Duhu!“ 8. Za vsakdanjo molitev k presvetemu Sercu Jezusovemu pred kako podobo presv. Serca: „O moj Ijubez-njivi Jezus, da ti svojo hvaležnost skažem in ti zadostujem za mnogotero svojo nezvestobo, ti jaz I. I. darujem svoje serce in se ti posvetim vsega ter sklenem s tvojo milostjo, te nikoli več ne razžaliti“. 9. Za vsakdanjo molitev: „Duša Kristusova, posveti me“ .. (str. 91). 10. Za angelsko češenje (Angel Gospodov . .), ako se vsak dan vsaj enkrat moli, ko žvoni, ali če se zvenenje ne sliši, precej takrat, ko bi imelo zvoniti. 11. Za molitev: O Gospa moja, o Mati moja . . . (str. 80), ako se vsak dan zjutraj in zvečer moli po eni „Češena-Mariji!“ 12. Ako se vsak dan rožni venec moli in se zraven moleka sv. Brigite posluži. 13. Ako se vsak dan moli molitev za umirajoče: „O premilostljivi Jezus“ . . . (str. 115). 14. Ako udje bratovšine za razširjanje sv. vere vsak dan molijo en Očenaš in eno Češenamarijo (2krat odpustek v mesecu). 15. Ako udje nadbratovšine za spreobernjenje grešnikov vsak dan enkrat pozdravijo Marijo s pristavljenim zdihljejem: „O Marija, brez greha spočeta, pribežališč grešnikov, prosi za nas!“ (2krat v mesecu.) 16. Ako se vsak dan moli pesem k sv. Duhu. (Latinska: Veni Creator, ali Veni s. Spiritus.) 17. Udom bratovšine sv. škapu-lirja naše ljube Gospe z gore Kar-melske vsako sredo v letu, da le po predpisu pobožno škapulir nosijo. 18. Vsem vernim, kteri vsak dan meseca vsaj eno četert ure pobožno premišljujejo. 19. Kdor zjutraj „Cešena bodi kraljica . .“ zvečer pa: „Pod tvojo pomoč . vsak dan moli s pristavkom: „Naj te hvalim, o posvečena Devica. Daj mi moč zoper sovražnike svoje. Češen bodi Bog v svojih svetnikih. Amen“, (str. 77.) 20. V vsak praznik Gospodov in Matere Božje vsem udom bratovšine sv. škapulirja in rožnega venca. 21. Tistim, ki store junaško djanje ljubezni za duše v vicah, vsak ponedeljek, ako se znajdejo pri sv. maši za duše v vicah; in ravno tistim tudi vsakikrat, ko k mizi Gospodovi pristopijo, toda ta odpustek je namenjen samo dušam v vicah. Vsled tacega junaškega djanja se dajo vsakoršnji odpustki oberniti za verne duše v vicah. . Sostavek lahko zadobljivih nepopolnih odpustkov. 1. Za obuditev vere, upanja in ljubezni, da se le namen zazmmmja. Utegne se pa obuditi tako-le: „Ve- rujem v tebe, o moj Bog, ker si neskončno resničen, tipam v tebe, ker si zvest v svojih obljubah. Ljubim te iz celega serca, ker si neskončne ljubezni vreden, svojega bližnjega pa zavoljo tebe kakor sam sebe“. (7 let in 7 kvadr.) 2. Zdihljej: „Naj svetejša, naj višja in naj ljubeznjivša volja Božja se zgodi, ter bodi češena in vekomaj preslavljana v vseh rečeh“. (100 dni Ikrat na dan.) 3. „Moj Jezus, usmiljenje!“ (100 dni vsukikrat). 4. „O presladki Jezus, ne bodi mi sodnik, marveč Odrešenik!“ (50 dni vsakikrat). 5. „'Sladko Serce Marijino, bodi moje rešenje!“ (300 dni vsakikrat). 6. „Jezus! Marija!“ (25 dni vsakikrat). 7. „Hvaljeno bodi sveto in brezmadežno spočetje preblažene Device Marije!“ (100 dni vsakikrat). 8. „Hvala in zahvala bodi vsaki čas naj svetejšemu in božjemu Zakramentu!“ (100 dni enkrat na dan.) 9. „Jezus, Marija, Jožef, jaz vam darujem svoje serce, svojo dušo in svoje življenje!“ „Jezus, Marija, Jožef, pomagajte mi zlasti v zadnjem smertnem boju!“ Jezus, Marija, Jožef, naj umerjeni nedolžen v vaši drušnji!“ (100 dni vselej za vsak zdihljej.) 10. Lavretanske litanije — (100 dni vsakikrat). 11. Pozdrav: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!“ kteremu drugi odgovori: „Zdaj in vekomaj. Amen!“ Ali kar je bolj navadno: „Amen, na večne čase“. (100 dni vsakikrat obema.) 12. Molitev: „Duša Kristusova, posveti me . .“ (str. 91). (Vsakikrat 100 dni — po sv. obhajilu 7 let.) 13. Molitev: „Češen bodi, o Bog . . . (str. 113). (1 leto vsakikrat, popolni odpustek vsak mesec.) ш 14. Pesem o sv. Duhu: Veni Creator. (100 dni vsakikrat — 300 dni v binkoštni osmini.) 15. Dnevnice brezmadežnega spočetja M. B. (300 dni vsakikrat.) 16. Angelsko češenje (Angel Gospodov) (100 dni vsolej), ali velikonočni čas: „Raduj se, o Kraljica. .“ z dotično molitvijo. 17. Molitev: „Spomni se, o premila . .“ (str. 96). (100 dni vsakikrat.) 18. Molitev: „O Gospa moja, o Mati moja . . .“ (str. 80), po 1 Če-šena si Marija — zvečer in zjutraj, (100 dni enkrat na dan.) 19. Molitev: „Angel Božji . ..“ (str. 72). (100 dni vsakikrat.) 20. Slišanje pridige ali razlaganja sv. evangelija — 7 let in 7 kvad. vsakikrat. 21. Molitev za umirajoče: „O premilostljivi Jezus . . . (str. 115). 40 dni vsakikrat. 22. Verni, ki pri sebi imajo rožni venec, ali kako svetinjo ali blagoslovljen križček, se vdeležujejo mno-zih odpustkov, ako kako pobožno delo opravijo, n. pr. bolnike, jetnike obiskujejo i. t. d. 23. Molitev rožnega venca, pa da se skrivnosti tudi premišljujejo, — za vsako Cešeno Marijo 100 dni. Dalo bi se še mnogo druzih odpustkov navesti, toda že leti so zadosti, da nas k pobožnosti spodbadajo, zlasti da dušam v vicah na pomoč prihajamo. KL a z a I o ^ei-vi očLdLelefe. stnm Svetolcto......................3 Molitve. Priprava..............6 Posebne molitve. Pri obiskovanju perve cerkve ... 10 „ „ druge cerkve . . . 2£ „ „ tretje cerkve ... 37 Molitev k sklepu svetega leta ... 48 3Di-u.gri od-d-elelc. Razni odpustki. Poduk.................................63 Jutranja pobožnost....................73 Sveta mala...........................81 Popoldanska pobožnost.................95 Češenje zakramenta sv. ReSnjega Telesa 99 Križev pot...........................106 Rožni venec..........................108 Zdihljeji............................109 Večerna pobožnost...................114| Popolni odpustki o smertni uri. . . 118 Sostavek popolnih odpustkov, ki se morejo vsak dan meseca zadobiti . 121 Sostavek lahko zadobljivih nepopolnih odpustkov.......................... . 12 3 6 o ;8 ;7 .8 ;з '3 !1 16 li! ;r, ■4; !8 i1 » ! V katoliški bukvami na stolnem tergu hiš. št. G se dobiva: L RazlagaBje st. rožnega venca o (šmarnicah. Obseg: 1) Kako Marijo častiti; pomen j Vere, Očenaša in angelovega pozdrav- ; ljenja (1. do 15. dan). — Premišljevanje / petih skrivnost veselega, žalostnega in \ častitega rožnega venca (16. do 30. dan). ; 31. dan: Usmili se duš v vicah. — 2) ; Navadne molitve: Jutorna, večerna; j sv. maša; spovedne in obhajilne; lav- ) retanske litanije; devetdnevnica in tri- j dnevnica. — 3) Nekaj pesem (11). v II Kruh nebeški. V 1. razdelu se najdejo štiri načini, I Jezusa v presv. Rešujem Telesu moliti. > V 2.razdela so navadne molitve: ju- ( terne, večerne; daljna in krajša sv. \ maša. Spovedne in obhajilne molitve; ' litanije, sv. Križev pot. V 3. razdela ■] sledijo molitve in sklepi pobožnega j življenja za vse dni v tednu. Knjiga toraj zadostuje vsem potre-baru; posebno jo namenjena udom bra- i tovščine ved. češenja presv. Zakramenta in otrokom po pervem sv. obhajilu. j Tisk Miličev.