l3Mtiveri*fipi«is ВМ O ld ИагашапкпБо^с ▼eriag udd SobilfUeitung:: Klagenturt, iSamarcJcrlng 13, Poetfaeh lie / Bemsfsprels (im roraus aablbar) monatUcb RM 1,— frel Haus (elnscftlleBlicli 1Ш 0.30 aueteUjtebUhi A.bbe8teUuiigeB der Zeltung fttr den Baehfolgenden Monat werden but achriftUcb und nur ble 25 dee laufenden Monate angenommen ______Kralnbnrg, den 2. August 1944. Iijalovljeni posbnsi prodora w Hormandifi Trdi obrambni boji ob Vire in Visli " Borba v loku Tisle Berlin, 1. avgusta. Angleži, ki se v prostoru pri Caenu stalno ojačujejo, tudi še v nedeljo dopoldne niso bili prešli v pričakovani velik-napad Domneva se lahko, da general Dom poey čaka na to, da bo nemško vodstvo tu kaj odtegnilo čete In jih vrglo v prostor ju qovzhodno od St. Lo, kjer se je kakor znano Severnoamerikancem posrečil vdor v nem ške črte. Brezdvoma je to taktičen uspeh Vendar pa general Bradley, čegar čete stoje danes tam, kjer bi po Eisenhowerjevem in-vazijskem načrtu morale stati že pred petimi tedni, ni dosegel svojih velikih operativnih ciljev. Njegovi poskusi, da bi s sunki v za padni smeri proti morski obali odrezal nemške čete, so se izjalovili. Ponedeljkovo poročilo oborožene sile lahko ugotavlja, da so začasno odrezane divizije, ki so se v petek ustalile na obe strani Coutancesa, prebile sovražne linije in približno 20 km dalje proti jugu zavzele nove položaje v prostoru Ga-vrai—Trelly. Tudi prizadevanje severnoameriškega vodstva, izvojevatl si za svoje v in-vazijskem prostoru ozko stisnjene čete svobodo premikanja in s tem uvesti večja, prostornejša podvzetja, doslej ni bilo nagrajeno z uspehom. Prodorni poskusi na obeh straneh reke Vire, pri že javljenih krajih Moyon in Precy, so bili zavrnjeni v krvavih bojih. Celokupna podoba invazijske fronte kaže, da nasprotniku na nobenem mestu ni bil usojen uspeh, ki bi v temelju spremenil bojni položaj. Angleško-ameriški upi ▼ obkoljevalni uspeh ob zapadnem krilu fronte mostišča so bili razočarani. Na sovražni strani potrjujejo, d& so se izkazala pričakovanja kot nevzdržna in da nič ne kaže na to, da bi bile odrezane večje nemške sile. Nemška odmikanja označuie Eisenhov/erjev nlmvni s 'n kot načrtna. Poročila s fronte poudarjajo, da so bili ukrepi nemškega umika izvršeni uitrezno načelu elastične obrambe, to je, v popolnem redu brez sleherne prenagljenosti in šele po dovršitvi obsežnih razdejanj in položitvi min. Južno od Coutancesa so severnoameriške čete naletele na najmočnejša minska polja, kar so jih doslej našli v Nor visoko odlikovanje stvaritelja moderne Berlin, 1. augusta. FUhrer |e podelili odlikovanj* Rltterkreuz zum KrlegsverdUnst-kreuz mit Schwerten Ministerialdireklorju dr. Ing. h. C. Fridrichu SchOrerju, načelniku uradne skupine za vojno ladjedelstvo pri vrhovnem poveljstvu vojne mornarice, ki ]• odločilno udeležen pri razvoju podmornice In kot konstruktor podmornic dal bojujoči fronti najboljše podmornice na s v.' na razpolago, ki so med sedanjo vojno, več kot ti-loč milj oddaljene od svojih oporišč, potopile skoraj 20 milijonov brt. sovražnega trgovskega ladjevia in mnogo vojnih ladij. Visoko odlikovanje hrv. gen. konznla prof. Baljiča Hrvatski uradni list »Narodnfe Novine v Zagrebu z dne 13. julija t. 1. objavi)« odredbo Poglavnlka dr. Pavellča o odlikovanjih. Po-glavnik je v znak priznanja odlikoval tudi hrvaškega generalnega konzula v Ljubljani prof. Sallha Baljiča z redom za zasluge I. stopnje z zvezdo. Gospod generalni konzul prof. Baljlč deluje med Slovenci že dalj časa. Na svoje sedanje službeno mesto v Ljubljano nI prišel kot neznana in tuja diplomatska osebnost, temveč kot star In velik prijatelj Slovencev. Z njimi je že prejšnja leta stalno vzdrževal osebne stike, ker je spadal v tisti krog hrvatskih politikov, kateri so vedno zagovarjali potrebo po tesnem vsestranskem sodelovanju med Slovenci In Hrvati. „V Г' Iz različnih smeri teneva. 1. avgusta. Nadaljnje navedbe o obsegu škode, ki jo je napravilo or'-tje »V 1« v Južni Angliji In Londonu Imajo londonski listi. Rokodelci In stavbeni delavci, ki so )lh dovedll v območje dejstvovanja nemškega orožja morajo po višjem povelju, kakor to javljajo časopisi primera radi, sedaj tako dolgo delati, da so proti temu že protestirali. Nadalje javljajo, da živi mnogo London čanov dan In noč edino le š# v globokih postajah podzemne železnice In da jim še cel6 pošta dostavlja tja pisma In druge poštne stvari. Razven tega Ilsll spet poročajo, da je bilo po eksplozijah »V 1« naenkr&t porušenih več stavb In da trajajo pospravljalna dela dalje časa, kakor navadno. V »Dally He raid« stoji, da se je v zadnjem času moč ognja s tem povečala, da razstreliva »V I« vp«-kp Un'ted-F.ess Clark porcča v C6te borgs Handeli- und Schiiiahrtzeitung o svojem razgovoru z nekim nemškim vojnim ujetnikom v Normandiji, Ta nemški vojni ujetnik iz Dresdena je izjavil; »Vsak Nemec ve s polno gotovostjo, da mora Nemčija zmagati. Prišel bo dan, ko bodo vaši za veznlSki uspehi uničeni In bomo ml začeli zopet z ofenzivo. Nemške armade niso pre magane.« Na vprašanje amerikanskega poročevalca kaj lahko postavijo nasproti nemške armad« zaveznikom. Je odvrnil nemški ujetnik: »VI imate letala In bojne vozove, mi imamo na šr> ^oirainikov iiiiiiad v lorinaitdiM № razširil Šc nadalje hudo obstreljevanje Londona - Podmornice so potopile 22.000 brt. Oberkommando der Wehrmacht )• dne 31. julija objavilo: Sovražnik je včeraj razširil v Normandiji svoj z veliko uporabo materiala Izvajani veliki napad na v»o fronto jugovzhodno od Ca-ena do vzhodne obale Contentlnskega polotoka. Boji se na obeh straneh vrše z vedno naraičujočo srditostjo. Južno od Hottota smo razbili vse sovražne napade. Na obeh straneh Caumonta je sovražnik dosegel globlji vdor v našo fronto. V teku so tam lastni nasprotni nanadi Severozapadno in zapadho od To rigni—Suril Vire so se izjalovili njočni pro dorni poskusi Amerikancev. S posebno tr doto so besneli tu boji jugozapadno od So urdevala in južno od Cerecesa so poslani odredi pklopnjakov, da napadejo globoko vdrlega sovražnika. Severno od Sourdevala se je neka od svojih zvez odrezana skupina oklopnjakov Waffen-'f^ prebila k našim glav nim silam. Ponoči so bojni odredi letalcev napadli sovražna zbiranja ladij ob izlivu Or ne, in Seine. Sovražnik je izgubil U letal. V francoskem prostoru je bilo ugonobljenih 97 teroristov. Nemški brzi čolni so v pretekli noči napa dli nek sovražni konvoj pod angleško obalo vzhodno od Eastbourne in torpedirali tri velike ladje. Hudo maščevalno obstreljevanje Londona traja skoraj nepretrgoma. V Italiji sovražnik včeraj ni nadaljeval svojega velikega napada na Florenco zaradi zgub, ki jih je utrpel. Napadal je močno le krajevno južno in jugovzhodno od mesta Napadi so se zrušili ob visokih zgubah nasprotnika. Ne Vzhodu se s skrajno trdoto vrše bo)! med Karpati in Finskim morskim zalivom. V Karpatskem predgorju so spodleteli številni sovražni napadi. Pri Samborju je divizija oklopnjakov odstrelila 20 izmed napadajočih oklopnjakov. V raznih odsekih so vrgle naš« čete sovražnika z nasprotnimi napadi nazaj. V prostoru pri Varšavi smo v hudih bojih preprečili vdor sovražnih «11 v mesto. Naše čete so, ko so se ubranile ponovnih sovjetskih napadov na Siedelce, zavzele tam nove položaje bolj proti severu. Med srednjim Bu-gom in Olito se je fronta držala. Pri Kovnu so boljševiki nadaljevali s svojimi napadi in so se kljub žilavemu odporu naših čet polastili mesta. Na Letonskem se vrše okrog Mi-taua In pri Birsenu silni boji. Zahodno od Ostrova smo v bistvu zavrnili bbljševiike napade. Na morski ožini pri Narvi so naše divizije skupaj z enotami vojne mornarice v trdih bojih tudi včeraj odbile vse prodorne poskuse močnih sovjetskih sil. Sovražnik je imel zlasti visoke zgube ljudi in materiala. Oddelki bojnih letal so v nizkih napadih onesposobili za boj številne sovražne oklopnjake in topove in razdejali več sto vozil. Skupina severnoameriških bombnikov Je včeraj napadla ozemlja pri Budimpešti in nekatere druge kraje na Ogrskem in Hrvatskem. Sile nemške in ogrske zračne obrambe so uničile 15 sovražnih letal, med njimi 11 štirimotornih bombnikov. Podmornice so potopile tri trgovske ladje z 22.000 brt., dve stražnl ladji in enega po-spravljača min. Konec navMeznega dela Kdor še vedno ne bi hotel razumeti, bo moral občutiti Berlin,!, augusta. V sporazumu z Reichs-bevollmiichtigten fttr den totalen Krieasein-satz I državnim poverjenikom za totalno voj no službo) Reichsministrom dr. GoebbeUom je irdal Gauleiter SaucktI kot glavni pooblaščenec za delovno službo odredbo o zaposlitvi delovnih moči v navideznih delovnih razmerjih. Uredba se tiče vseh deloobveznih, ki zadoščajo svoji delovni dolžnosti samo na videz, t. j., da so si Izkoriščajoč sorodstvene in druge zveze preskrbeli delovno razmerje, ki jim omogoča udobno življenje daleč proč od skupnih vojnih naporov naciie in ki le na videz ustreza zakonitim določbam. Vsi rojaki, ki sn nahajajo tačas še v takem navideznem delovnem razmerju bodisi ir. udobnosti, bodisi ker doslej niso razumeli zahteve totalne vojne, bodo sedaj sadniikrat Imeli priliko, da spremene •▼o|* »lutbeno mesto in svojo delovno moč popolnoma vključijo v postooek proizvodnje. Javiti se morajo takoj pri Arbeitsiimtern, ki jim bodo določili njihovim močem in njihovemu znanju primerno vojnovaino zaposlitev. Do IS, mupuata I9%4. leta s« morajo razre-jiiti vsa navidezna delovna razmerja. Po tem roku bo brezobzirno napravljen red. Kdor takrat še vedno Izkorišča kako navidezno razmerje, da bi se Izmuznil skupnim naporom 7.a končno хтацо. se stavi s tem izven boju-joteqa se nemikeaa narodnena občestva Isto velja za tistega, ki dopušča tako neodcto-vorno ravnanje, ali mu pomaga. Delodajalci in delojemalci bodo v takem primeru na* strofle kaznovani. Po 19. auauatu bodo Irvr- lovnega razmerja bedo krivci brez prizana-šanfa pozvani na odgovor. Reichsbevollmachtiger iUr den totalen Kriegselnsatz in Raichljuitizminister (mini-ittr za pravotodf«) soglaiata v tem, da же moralo v primerih iireCi na'viS'e pred- pisane kazni. Enaka kršitev zakonov nacionalne solidarnosti je tudi v tem, če zdravnik zanemari svojo dolžnost do skrbnosti in izdaja takim, ki ne marajo delati, spričevala, k jim dajejo možnost, da se izmuznejo od dela. Kdor zadržuje svojo delovno moč za svoj obstoj bojujoči se naciji, ali drugim pri tem pomapa, služi sovražniku! Kdo ve za dobre, izvedljive predloge? Berlin, 1. augusta. Od pristojne strani vporoCajoi Popolna izvrillav obsainih nalog, ki |ih je dobil Rsichsminisfer dr. GoebbeU kot ReichtbevolImSchtegter fUr den totalen Kripgseinsatz, je le mogoča s podporo vsa kega posameznega rojaka. Številni dopisi iz vseh krogov prebivalstva ne zagotavljajo samo dr. Ooebbelsu navdušenega sodelovanja pri sedaj v resnic I obstoječem dojetju vseh sil za končno zmago, ampak mu ie predlagajo mnoge praktične predloge za ukrepe, ki se naj dajo v podrobnostih. Za poSiliatve lake vrste obstoji te nekaj časa Feldpostnumer (številka vojne pošte) 09000. Pod tem naslovom naj te poštnine prosto pošiljnjo vse nadaljnje opozoritve in pobude gjede totalne vojne službe. Seveda ne bo moctoče odgovoriti na vsak< je le količkaj uporaben, ne bo ostal neuva-ževan. Da se tudi tukaj prepreči nepotrebno delo, se prosi, na| seopuste dolge spomenice in obsežne izdelave. Cim krajši in prennantnejši je predlog, tem laže se uresniči. Navedeta se naj ime in naslov pošiljatelja. Mora uspeli, da le Filhrerjevo povelje li-vršl tako naglo In tako temeljito, kakor le mogoče. Vsak ima priložnost, da k temu prispeva. Zato odprite oči, kjer je treba še kaj popraviti, racionalizirati, poenostaviti ali odpraviti kot nevažno za vojno. Feldpostnummer 080001 K e n n w o r t (znak): »Totaler Kriegt> e i n s a t z !« Priznanje delavca k FQhrerjB Berlin, 1. avgusta. Nad ozemljem ogromnih obratnih dvoran, stružnic, žerjavov, tekalnih žerjavov in tekočih trakov se bleščl rdeča barva zastav. Delavci so odložili orodje — za neka) minut miruje kolesje. Oborožitveni delavci se zbirajo k apelu, na katerem bodo izrazili svoje občutke, ki prevevajo nemške, ga delavca in ves nemški narod v mi. Strahopeten zločin na Adolfa Hitlerja, ki )« bil zločin na nacijo, ni uspel. Jeza nad bo« jazljivim naklepom in hvaležnostjo o rešitv# Fiihrerja izpolnjujejo tudi zadnjega roijake. Ker ne samo osebi Adolfa Hitlerja Je bil n*. menjen poskus umora, namenjen je b* obstoju vseh Nemcev. Vedno se ponavljajoči pritrdilni kllel »e vedno spet mešajo v govor dr. Leya, ko je v obratni dvorani velikega nemškega oborožitvenega obrata izrazil te misli, ki so ravno tako v srcih težko se bojujočih vojakov na fronti, kakor težko delujočih ljudi v domovini, ki ponovno potrdijo Izpoved zvestobe do Fflhrerja. Vedno se ponavljajoče spontane delavske manifestacije tega dne, na katerem je bil dr. Ley govornik tvornih ljudi, se lahko primerjajo z ljudskim glasovanjemi da ravno sedaj stoje na stragi Fiihrerja, ravno sedaj na strani njegovega dela. Mala reakcionarna klika je skupaj z boljševizmom napravila naklep proti srcu in mozgu na-cije, ga je napravila v odločujoči uri vojne. »Njih«, tako je zaklical dr. Le^ »zadene vsa jeza tistih, ki bi bili zaman žrtvovali kri svojih vojakov, ki so bili zaman nosili težka bremena te vojne, če bi bil uspel zločin. Naša ogorčenost prihaja Iz globine naroda, ki ve, da bi bil prišel radi atentata v nepopisno nesrečo in krvavo suženjstvo. Reichsmlnister se ie potem zahvalil nemškemu delavcu za neomajno zvestobo do Fiihrerja, ki se je ravno v urah po zločinu nad vse izkazala Zakasnela žalna pesem izdajalca Madrid, t. avgusta. 11а11|апвк1 »ministrski predsednik« Bonom! Je izjavil v nekem govoru, naj si Italija v svojem stanju ne del# nobenih Iluzij. Ona je v položaju premaganca In je morala sprejeti pogoje premirja, ki so jih narekovali zmagovalci. Pogoji, tako je priznala, ta kreatura Badoglija, so »zelo trdi«. Vse notranje in zunanje iivl|en . .. , ' no dohro vedel k r n чг te irnba približa dekletu. Napravil je to na primer takole: ZastodoTiil Foip*in Ишро, dohitel. S*1 /raven nje v isti višini Brez posebnega uva Sevanja je rekel: »Rad bi vas na nekaj opozoril.« Mlada dama je potem zapreoaičena. Do mneva, da Ima morda kakšno luknjo v noga-v:cl. Kaj se more mladi dami pripetili hul-šega, kakor če Ima luknjo v nogavlcll »No. na kaj pal« »Na mene.« Mlada dama postane nevoljna. Vendar si oddahne. Njena nogavica vsaj nima nobene luknje. »Se na nekaj bi vas rad opoiorll«, nadaljuje Kottenkamp. Mlada dama molči. Saj je dama. »Da imava enak tempo«, ugotavlja on. Mlada dama postane pšabna Kottenkamn ostane trdovratno ob njeel ttrani. Ona te kratko ozre nanj. To ga pomiri. Ve, da napravi dober vti •Se kaj?« /praša ona. Sedaj trdi Kottenkamp, da ona švedra »Medtem ko drugi ljudje tečejo, vi šve drate«, podkrepi tvojo trditev. Za mimdo damo vailllvl oospod ne ektlstlr« več »Pa ne, da bi vale premikanje nelepn učinkovalo«, hvali Kottenkamp, »o nel Pri vlačno je. To opazi mlada datna. »Po hoji te tpozna značaj«, dopolnjuje on Mladi mož je prltmojen. Ali pa originalen Ona je postala radovedna. Pozabila je že, da 'H vsiljiv. I Olripva - »Kako tO*« vpraša potem To je voda na KottenVjimpov mlin »Le po glejte,« reče »mlade živali na paši, žrebeta novorojena brezasta mala teleta, ne tečejo Poskakujejo. Spotikajo se. Njihove kretnje so burkaste in nepokvarjene. Slično je pri človek'i. Spoineva se tako, kdo je še nepokvarjen » РоИ > P^Ot 4V.T ("I'll t'"" rrf* 0П" Mora v « ? Zmagal je. Tako je spoznal Hannedore. Ampak pri tem.temooUMm dtitUm * gu* .(djOCO 'u .-O, j pJ .... ^3 I L- Ol\i\ na. Prvič N* mu )e zdela premlada, In drugič ga |e nekaj zadrževalo. Zare* zadrževalo sam nt vedel, zakaj. Cleto enostavno, nt (t upal približati me mladi dami. Neutrudno je poizvedoval v krogu ivojih znancev, če pozno kdo to dekle. Optial jo je od pete do glave, da |e človek mlilll, da Imm njeno fotografijo pred leboj. Da, nekdo jo je poznal Ime jI je bilo Barbara Prack. NI jI pa bilo teatnajst let, ampak osemnajit. Stanovala je pri neki etrankl kot njena podnajemnica in oblikovala neko nenavadno šolo. »Hm«, je rekel Kottenkamp To je bilo zanimivo Osemnajst let »tara dekle, pa atanuje kot podnajemnica. Ze oaemnajet let staral Tu le je moral podvizali, da se seznani « njo, da ne pride prepozno. Dekleta iz Meni krogov te navadno hitro vežejo, na to pazijo že itarll in ti že vedo, zakaj. Njegove domnove so bile'pravilne- Ko je пекспл dne prlSel Iz uroHnIfitva, jo jp videl iti v družbi veliken*"*1 se mu je T*# prvi poxnilo, di j# skedomik Videti je bilo, da mu hoče nekaj razložiti, kajti od lame vneme je bila vsa razgret« Bilo je zelo viharno. In veter jI je Čisto raz-kuitral laie Včailh si )lh je pogladlla nazaj Dozdevni akademik je moral stalno trdno dr žati ivoj klobuk. Smola Kott-n^'imp je pr':.-! orrpozno Jezi! se je brermcrno In tu je storil nekaj najbolj napačnega, kar IR mogel storiti. Pisal ji je plimo. Ljuba Barbara Prack. Vi me ne poznate, rekel bi, na žalost. Vidim Vas velikokrat. VI na nene noč^ti" ommziti Al! */• to dm sprem" 14? t- . 1 -.r tnibolj Г. iprti^no je /ečkrui najbolj pra vllno. Debli ga |e. Odgovor. PiiaU mu 1«, d« ]• i« т«Шм niti .'O' Ч takšna pi i ,i; »...o.' ;i je nI ipt Im, ^alo bi ga rada spoznala. V torek naj pride, po njo pred Solo za umetno obrt. Kottenkamp si je oddahnil. Z veliko bojaznijo je tel na svoj .-jnovejll rencl--'r.-Y0ui, * Ca se bo Kottenknnp kdaj oženil, vzame Barbaro. Toda težko mu je ž njo. Neukročena je še. V njeni glavici je vse polno nenavadnih idej, ki jih v e ureinlčl. Ce on kaj predlaga — ve on« kaj boljšega. Ce je on mnenja, da je samo ob lebl razumljivo, da le deklic«, če le poroči, odreče poklicu In opravlja ivoje bolj naravne dolžnoitl, rete ona, on« pa že ne, Zato se pač ne nauči poklic«, da bi g« hitro zopet opustila. omožll«. Kot modna rliarl-ca bi tudi oboje lahko združil«. In tako n«-pre) In t«ko naprej, Kottenkamp je molčal. Menil je, da jo bo že le upognll. Po dolgem času ju mlilll, d« je napredov«l. Njeno četudi nedolžno občmvmnie z dijaki so.iednH mkmdenlje je zmtezll. Plim )i» ,lrrr huda, črI, da jI hoče vzeti vsako vpielje, to-da on je trdil, da to niso nobena veselja In d« je tudi on odslovil ivoje prijateljice. Kaj takega je leveda rada illšala. Da, In sedaj je hotel napraviti poskus, da «• prepriča, v kolikor je njenq srce njegovo, V prostorih umetniške hiše so vnelo tolkli 4 kladivi In pridno marali s čopiči Dvorano In hodnike so sprrminlll, obirplli stone In jih poslikali s slikami. Škodoželjne spake so se režale, lepa ženska telesa so se končal« ▼ luskavlh zvljajočlh le repih, podganoloree je vodil ivoje podgane. In uteleien Dlonli je stal častitljivo kol vellkaneka lutka iredi dvorane. Njemu !• bilo posvečeno ilarj*, njemu, bogu živitenja trte, povrročltellu Učsncl jM.itnoiti so si usojall, povabi« mesto In poueželje, da r«zpos«jeno In žldan# volje slavi pratnik ]»lli«joče poml«d1. / Snttwech, t. Anernnt 19M. K A R A A K K E K BOTH Mte 8. — Vr. eo. Der britische Aufienminister ein Gangster im Frack iir die moderne, Irregulare Krlegfiihrung ab — Der Beweis in unserer Hand Bt'riln, 1. Aup:. Die ReirhsrPg'iorunt''hat ktlrzllch iibfr die Schweiz den Hnjlandcrn clue Mittcilunj tuyrhcn lasscn, in der die unqualifizicrtcn Vorwiirft des hritischcn AuRcnministcrs zur Frage dcr Wicdcr-einbrinjjunj britischcr Gcfanjcncr, die aus einem Lager jcflphcn warcn, schSrfstens zuriickjcwicscn wiirdcn- Diese Mittcilunj hat audi auf ein amt-liches enjlischcs Handbuch fiir die irre.euliire 'Krieg-fiihrung hingowiesen. das in doutsche Hand gefallen ist nnd in dcm alien englischen Soldaten empfohkn wird, sich der Methoden der Gangster zu bcdiencn. Der britische AuRenminister Eden hat jetzt ■vor dcm englischen Unterhaus dćn traurigen Nut jchabt, dieses unwidericgbare Dokument mit frcchcr Stira abzustreitcn und ale „emstcllte und unbegriin-dete Propaganda" zu bczcichnen, „die nur 4ie-jenigen in MiBkredit bringe, die sich zu ihr er-niedrigen. Demgegeniiber eind folgend« Tatflachen fest-gestellt: Bei der englischen Dienstanweisung, die im Gepack gefliichteter englischer Verbindungsoffizier« jefunden worden ist, handelt ea sich urn eine amt-iiche Ansiibungsvorschrift. die • den roten Stempel tiner militariechen Ingciiieur.schule trigt und aus-driicklich ele Security (Dokument) bezeichnet wird, d. h. als ein unter besonderem VerschlulS gehaltenes amtliches Schriftstiick, das nach ausdriicklicher An-veisung auf dem Buchumschlag nicht in die Hande des Feindea fallen diirfe. Das „Handbook of modern irregular warfare" enthiilt u. a. wortlich folgende Weisungen an die englischen Soldaten: „Die Tage. ale wlr die Regeln des Sports an- ▼eiiden konnten. sind voriiber. Jetzt mufi jeder Das Eiđienlaub mit Sdiwertern filr Oberstleufnnnt Sleinhoff Berlin, 1. Aug. Der Fiihrer verlieh ain 28. Juli das tirhenlaiil) mit Sdiwertern zlim Ritterkreiiz des Eisernen Krenzes an Olierst-leutnnnt Johiinnes Steinlioff, Koinniodore eines Jngdftescliwaders, ale 82. Soldaten der deutsdien WehnnachL Mit Oberblleiitnant Johannes Steinlioff vrurde ein deutsAer Jngdflieger ausgezeidi-net, der sidi an vielen Fronten liervorragcnd bewailrt hat. Er wurde am 15. September als Sohn eines Miihlenliesitzers in Bot-tendorf bei Rolitebeh a. d. Unstnit peborcn. Ira Februar 1945 konnte er den 140. Liiftsieg melden. Inzwisdien hat Oberstieiitnant Steinhoff die Zahl seiner Absdiiisse uiif erlioht Das Eiditnlaub F iih rerh a ii |)l(| iia r I i« i. t Лчц'. Der T'iiliit'r Teriieh am 27. Juli duH l;idieulaub /um Rit-teckreuz des Eisernen kreuzes an Major Wilhelm von S a 1 i s di, Fiihrer eines Breslauer Jfigerresimenis, als 533. Soldaten der deutsdien Wehrnindit. Der Fiihrer verlieh am 27. Juli das Eidien-laub zuni Ritterkreuz des Fisornen Kreuzes an Ilauptmann Gerhard K ruse, Bataillons-fiihrer in einem Neustrelitzer Grenadier-Regiment, als 534, Soldaten der deutsdien ^Vehrmadit Soldat itn.4t«nie nfin, sich wlc cln Gangster %u bcnchmen und muB sich der Gangstermcthodcn bcdiencn, wann immcr ee crfordcrlich er.scheint-" Ober die Bchandlunj, die man dcm Gegncr zutell werden lessen soil, hciRt cs dann: „1. Tritt ihn odcr stoB ihn so heftii du kannst, in die Beinjabelung, Wenn er sich vor Schmcrzcn kriimmt. wirf ihn zu Boden und tritt ihn den Kopf ein! i, Ver.setze ihm mit den Handinocheln der offenen Hand ein en schnellen Schlaj unter das Kinn, Gleichzcitig quetsche ihm mit den Finjern die Aujen ein und driickc dein Knit in seine Bcin-jebelunj. Sobald er am Bodcn liegt, v«rfahre wie im I'unkt 1. Urn den Gejncr endsuUix fcrtig zu machcn, beniitze ihn gcwissermaSen wie eine Waffe und schlage ihm den Schadel «n den Kan-Icn, eines Bordsteins oder an irjendeinem erreich-bare-n Stein ein. VergiB dabei »uch nicht, daB ein schwcrer Stiefcl eines em Bo(kn licjcndcn Маппм jenau so gut totct wie der Kolben eines G«-wchrcs." Das Dokument, dcssen Existcnz nidit jeleugnet werden kann, wcii wir es in Handcn haben, hat den britischcn AuBenministcr dcnnoch nicht davon eb-haltcn konneli. es als cine dcutsche Erfindung hinzu-stcllvn. Damit hat sich Eden sclbst als ein ganz infamer Liigner entlarvt, der das englische Parlament und das englische Volk beliigt und betriigt- Die viel-gcriihmte englische „Fairncfi" erweist sich als eine heuchlerische Phrase,. Diese FairneB ist langst iiber Bord geworfen worden, Heute, da England einsieht, daB es in ritterlichcm Kampf den deutsdien Soldaten nicht bezwingcn kann, macht cs sich die Methoden von Gangstcrn zu eigen und scheut sich nicht einmal, in amtlidien Dienstanweisungen die Gangster wortlich els Vorbild fur den englischen Soldaten hinxustellen. Wir sind ein Volk in Waffen Stabschef der SA Schepmann eroffnet die Wehrkampftage ВргИп, 1. Aug. Tn ciner siidostdeiilsdien Sfacit, in der die Deutsdien iiniiier hart um die Beliaiiptung ilires VolkstuinP zu kiirapfpti batten, erciffnetp Wilhelm Sdiepmann in An-wosenheit von Gauleiter Konrad Henlein sowie einem Vertreter des deutsdien Staats-niinisters fiir Biilimen und Miihren am Sonn-tag die Wehrkampftage 1944 fiir das gesarnte Reidisgebiet. Raudiende Sdilote und dampfende Koke-reien siiumen als riesiges Oval die Kampf-bahn, die Sdiauplatz der Eroffnung ist. Zehn-tausende sind gekommen, um in die Ko-lonnen der Wehrmannsdiaften einzuriidien, um sidi als Antwort auf die sdiwere Be-diohiing der ITeimat durdi uusere I'einde, die uns mi t alien M i (tel n in die Knie zwingen vvolleu, erneut zur Webrbereitsdiaft zu be-keiiuen. Stabschef der SA Wilhelm Siliepniann konnte sidi im Verlauf der Veranstultung von dem Ubuiigseifer und vor allem audi von dem beathtlidien Ausbildungsstand der Wehrmannsdiaften iiberzeugen, die vor allein audi im Pionierdienst, in der Kiirpcr-sdmle und ill der Arbeit am Pferd sowie im angeiioiumeueu KHtastropbenfall Hervur-rageudes leisten. Du: pauseplo« abrulleude Prograrain gab eiiieu iniponiereudeu Quer-sdinitt durdi die Wflirerziehungsarbeit der SA, die alle /weiye der voiuiiiitarisdicii Au'sbildung umfallt. Ah besouders eindriidcs-voll die Arbeit der SA i in Kriege verleben-digend, ge.staltete sidi eine (Jroliiibung, der die Annnhme eines Katastrophenfalles zii-griinde lag, die alle ICiiiheiten der SA-Pioiiiere, Nadirichter und Sanitiiter in eofort uiid sdilagkriiftig reagierenden Gegenmall- nahmen zeigfe, wie Erridituug von Not-brii&en, \ erbaiidpliitzeu. Telefonteitmigen usw. Gerade diese groliangclegte Einsatz-ilbuug zeigte den Erust und den Eifer, mit dcm die Manner der SA ihren Dienst tun. Vor Einheiten des IIceres, der Waffen-ff, Gliederungen der Bewegimg und Zehii-tausenden von sdiaffeuden Volksgenossen nahm Stabsdicf Sdiepmann Kodaiin die Er-offnung der Wehrkampftage vor. Er untcr-stridi die Bedeutung, die den Wehrkampf-tagen gerade in der gcgeuwiirtigcn Situation zukiiine, die nidi t ein Yolk der Diditer uiid Denker fordere, sondern gebieterisdi nach einem Volk in Waffen verlange. „Bewiilit und mit Vorsatz", so betonte Stabschef Sdiepmann, „eroffne idi die ersten Kanipf-tage 1944 in einem Gebiet, dessen Meuschen um ihr Deutschtum inmier sdiwer gerungeu haben. Dieser Tag", so rief or mit erhobeiier Stimine, „wird ein Beweis dafiir sein, daB unser Deutschland sidi wie iiie zuvor in die-sen Jahrcn um seinen Fiihrer sdiart. In sonnigen mid hartcn Tagen wird es mit ihm durch diik und diinn gehen. Der Fiihrer ist Deutsdilaiidl Die SA wird, wie in der Kaiupf/eit, die fanalische 1 reuegruppe des Filhrers sein und bleibeu. Unser Lebeu, unser Kaiupf gill his in den Tod unserem lieiHgeliebten I'iihrer, er gilt unserem ewi-gcu Reich. I iir die Idee diese« Ueiches sfclien wir im Kainpf. fiir ihrcn dauei iiden Bestaud setzen wir uns rfiit alien Kriiften ein. Die Wehrkampftage «ind ein Sinnbild des natio-nalso/.ialistisdien Willens zur Bewahning-sie offenbaren die Liinterungskraft der Ge-sinnung, die stets die groAen Zeit'en der Ge-schidite tragen." Der Kampf unserer japanischen Verbiindeten Eden streitet das britische Handbuch £ Drel neue Ritterkreuztrager F«hrPrliiui|>t(nmiUt'r, I.Aug. Der Kllhrer verlieh das Rltttrkrcuz des Risen: jn K re zes in Olier.4tleutnant Detle v von Rumohr, Kom-mandeur eines nledcrsiichslschen Grenadler-Rc-Siment.s, Haiiptmann Walter Steffen, Batall-lonskommandcur In einem norddeutschen Grenadier-Regiment, Untcroffizicr Richard G5rllch, Gruppenkommandeur In einem brandenburglschen Panzcrgrenadicr-Rejilment. Dr. K. I l.iiKiis Deulsch iiir Fortgeschiiitene SiUIUlti Muittir Rudolf Lint , Ihr welUes Gcslcht war Srhwelgen und Not, die Hando waren vcnauht' und rot. Sie hattou Werktag'-' bis tlef In die Nacht. Und einmal sind sle nlmmer erwacht. Und einmal sind sle wKcbmcrn* erstarrt^. Wan hat ale hart und dunkel verscharrt". Keln Kngel bin Icli, dali Ich sle wlederf*ndo«, doch hetllge Zeleh* n eInd mir bin ana Ende der Mutter Geelcht und rauhe HItnde. 1. verrauht — гакрокап raakav 1. Werktag (Arbeltstag) — delavnik *. wllchaern — voščen 4. •rtitarren — otrpniti, odrevenctl * vericharren — pokopati, zagrebstl e. wliderflnden (Ich fand, Ich habe fsfunden) — najtl (zopet) daB Ich ele wlederfilnd« — da bl Jo zopet naAel. Kr l«fa! Eduard MSrlke rHUillng IKR sein blaii«« Band wieder flattemi durch die LUfte, •UHn, wohlbekennte DUfte atrelfen'-' nhnnnf^svoll dan Land, Velichon tr&uinm ec;hon, wollen balde konimen. — Horch', von fern ein leieer Htrf*ntoa*l FrUtalluf, ]a du bUt'el Dich ha.b loh rernoirun«!!*! J. Aattfm — plapolati, frfratl ft. Htrclfen — dotukuiti fe eie .slrclfen dni l.imd — hoSnJo đoželo 3. hoirhl -- fluj! i. Harfenton dor — gla# harfe , remehmen (etwaa), Ich vernahnri, Ich h&b# nwf — »lllatl, •Ulal. >0 M« Tokio, 1, Aug. Dnm Kal*erllche Hauptquai tlfr gab am Mlttwoch bek«nnt! Sek dem Morgen des aj, Juli versudite tier Feind im Hafen der Insel Tlni«n (Mananen) und »r\ der Nordwestkilste zu landcn. Die japjnischcn Fruppen ttellten lidi ihm sofort turn Kampt. Sie fUgten dem Feind im Hafen von Timan schwcre Verluste zu und e$ gelang, ihn rurilckruwerfen. In Nordwejten der inset unternahmen die Jjpaner icharft Gegcn-angriffe; aber ej ge'ang dcm Feind, don mittag zu landen. Inzwischen hat er sidi nadi 10 Wiirtcr die Sle leriu'ii »ollen: 1. Rechen, der — grablje, reSetka, obešalnik 2. Rechenfehler, der — računska, pomola 3. Rechenschaft, die — obračun, odgovor (nost) 4. rechnen — računati, »teti ' 5. Rechnung, die — račun 6. Recht, da* — pravo, pravic* 7. recht — prav prUten, deaen ' 8. rechtecklg — .pravokoten 9. rechtfertiifen — opravičiti 10. rechthaberlsch — svojeglav tmd nun dl« R&lw dnziit 1. Nehmen Sle den Rechen und gchen Sle In den Garten, — Vzemite grablje In pojdite na vrt. 2. Mit der Rechenmaflchlne glbt ee kelne Rechenfehler. — Pri uporabi računskega Mtroja nI nobenih računeklh pomot. 3. leh werde Sle zur Rechenschaft zlehen. •— Klical vam bom na odgovor. 4. Pleees Kind kann schon sehr gut rechnen. — Ta otrok zna že zelo dobro računati. Kr reohnet sich zu melnen Freundcn. — fcteje «e med njegove prijatelje, Ich rechne mit Threm Kommen. — Zanašam ee, da pridete. 5. Setzen Sle die Flajiob« Weln auf mein« Rechnung. — Zaračunajte to steklenico meni. Er hat die Rechmung obne den Wirt ge-macht. — Napravil je račun brez krč-marja. e. Er hat dfls Recht auf ioiner Scite, — Pravica je na njegovi strani, Kan muB sein Recht geltend machea. — Uveljaviti moramo svojo pravico. Alle Rechte vorbehalten. -— Ve« pravic* pridržane. T. Wns die rechte Hand tut, воН die liuke nicht \у1.чиеп. — Kar stori dwnica, naj ne zve flp.snlfH. Пи blet zur rechtcn Zelt gekommen. — Prišel al o pravem Času. Ee lat mir recht, wenn Du kommst. — Prtr W Is 6# prtdei. und nach verstiirkt, aber die Japener kampfen unter Aufbietung alter Кгапе gcgen diese gelande-ten feindlidicn Truppen. Von der Imet Guam wird bcrichtet, dali seit dcm 22. juti hefrige Kimpfe im Raum von Aprax stattfindcn Die Stettungen sind grolitenteili in japanisdier Hend. Am Dienstag unternahm der Teind unter ungeheuren Opiern zwei Landungi-versudie. Die Japaner versenkten ein Landungs-schiff und schossen eines in Brand. Aulšerdem wurden etf Amphibienpanzer versenkt. Ich welB nicht recht. was ich tun eoll. — Ne vem piav, kaj naj storim. Кз geschieht Ihm recht. — Prav mu je. Ich finde die.se A,rbeit recht gut. — To delo ml zelo ugaja. Wenn Ich recht aehe, kommt dort ein Flugzeug. — Ce prav vidim, prihaja tam letalo. 8. Dleeer Tlsch 1st rechtecklg. — Ta miza je pravokotna. 9. Sle werden nlch fUr Ihre Tat rechtfertlgen miiesen. —' To ivoje dejanje boste morali opravičiti. 10. tticRei Kind 1st sehr rechthaberlsch. — Ta otrok je zelo svojeglav. Feldpostvergiinstigiyig liir Krlegshilfsdienstmaiden Berlin, l.AusDie bei (len Dienststellen der Wehrmadit besdiaftigten Kriegihilfidienstmaidcn sind in die GebUhrenvorgunstigungen der Feld-Post cinge.sdiloisen worden, wenn ihre Wehr-madiidlensttwlle eme Feldpostnuinmer fiihrt oder Wenn sie durdi ihre Zugehorigkeit zu einer Wchr-niaditdienststcile mit offener Ansdrrift von der Familie getrennt lind und bei der Wehrmedit in "nentgeltlidier Unterkunft und Verpflegung ле-hen. Voraussetzung ist, dafi die Maiden ihre Scndungen b»i der Dienst$telle einlietern. Ebenso niUsscn die Semlungen an die Maiden die An-:()irift der Wehrmaditdienststelle tragen, e» lei denn, daft tie von einem feldpo»tbereditigten Ab-sender aus?ehen. Ueutsdic Heimkeh'er aus Stidafrika KlMsii|)oii, 1. Aug. Am Samstag abend erfolgte in drei SonderzUgen die Abreis« von 414 deutsd>en Sta«t«angeh&rigen, die «ich kiiher in Siukifrika beftnden und die im Rahmen der Heimkehraktion dej Auswlrtigen Лтсвв ausgeteusdit wurden. Zum Absdiied hatien nidi u. *. der Jeundie Gesindte, der getdiilttafiihrende Lande«HM tiatsfitadui Der „Erfinder" des Bombenteppidis Bei der ErnennunK der Invasionsfene-rale am Anfang des Jaiires hat es wenig-stens Churchill erreidit, da H neben dem nordamerikan-isdien (jpneralissimus Eisenhower audi ein briiischor Stellvertreter stchen durffe Die VVahl fipl auf den britischcn Lnflmarsdiall Tedder. Sir Arthur Tedder ist nidit mir Stellvertreter Eisenhowers, sondern er icitet audi den (cemein-samen Lufleinsatz der Aliiierten an der Wesifront Europa.s. Die Berufunp eines Luftniarsdialls fiir diesen Posten hat eine besondere Bedcutiinp- es war von Anfang an der Plan der Alliierten, mit miiplidist ceringen Blutverlusten die Invasion im Weston zu starten. Tedder pilt als der Er-finder des riic-ksichtslosen Terrorbouibarde-ments, das nidit nur die deutsche Zivil-bevolkerung auf die Knie zwingen, sondern gerade auch die stark befestigten deutsdien Linien am Atlanlikwall sturmreif madien soli. Tedders Luftwaffe hatte im Falle der Invasion die grolie und entsdieidende Auf-gabe, der deutsdien Front durdi Brediung des Widerstandes von der Luft aus den GnadenstoH zu ver.set/en. Fiir den Premier sdiien Luflmarsdiall Tedder der geeignete Mann zu sein, imi deii Krieg im Westen sdinell zu bcenden. Wohl hat Tedder auch an der Wesifront Europas dieselbe Methode des Bombenteppidis bemitzt und durch Afa.ssenbombardements und Abwerfen von riesigen Bombenmengen in einem groflen Zielrauni versudit, die deiitsdie Front sturmreif zu madien. aber der deiitsdie Soldat hat trotz des ..Bombenteppidis" audi im Weston seinen Mut und seine Standhaftig-keit bewiesen, so dafi die Alliierten immer nur schritfweise vor warts zu kommen ver-mfigen. Allerding.4 ist Tedder der Mann, der fiir die vollige Verwiistung des nordfran-zosischen Bodens verantwortiidi ist Wo ein Tedder-Teppich gelegt worden ist, da be-steht hinterher nur noch ein Triimmerhaufen. Tedder ist audi der Mann, der in der An-wendiing seiner Miftel und Methoden ganz sfur vorgeht. Er ist de«halb audi einer der liaupfschiildigen des riicksichtslos gefiihrtcn Terrorkrieges der Luftwaffe. Tedder, der ' heute im 5?. I.ebensjahr steht, war von Anfang an Offizier der brifistben Luftwaffe, der er seit 26 Jnhren dient. Sdion im Frieden organisicrle Sir Arthur Tedder die Organisation und Taktik der Luftwaffe zur Untersliitzung der vorgehenden Infau-terie. Sdiou wahrend des Nlitteline^^rkrieges befehligle er die alliierten Liiflstreitkriifle und wandle den Bombenleppidi zum ersteu Mule an der Front beiiii Kampf um Biseria und Tunis an. Diese Methode hatle sidi so gut „bewiihrt", dafi sie dann spater audi im Luftkrieg gegen deutsdie Stadte ange-wandt wurde. Sozlalistische Grundsatze der Sozial" ' verslcherung Reichsarbeitsminlsier S e 1 d t e fiihrte kilri-lich dor neuen Prasidenten der Reidisver-sicherungsanites und des Reichsversidie-rungsgeridiles Sdimitt in sein Anit ein. Der Minister erklarte in seiner Anspradie u. a., dull allein die Leislungcn der Krankenver-sidieriing jiibrlidi ein en Betrag von drei M i 11 i a r d e n R e i di s m a r k erreich-ten, die der Renlenversidiernng ebenfalls drei Milliarden Reichsmark. die der Knapp-sdiaftsversicheiuiig und ilei knappschaftli-cben Unfallversidierung rund eine Miiiiarde Reichsmark und die Unfallversidierung etwa eine halbe Milliurde Reidismark. Die ge-redite Verteilung dieser voni ganzen sdiaffeuden Vol k erarbcitelen Werle bedeute fiir die Bediensteten der Reidis\ ersidieriing niehr als eine durch Paragraphen geregelte Auszahhing von iilTentlidien Geldern, sondern erfordere die ganze notwendige I lin-gabe an den grolieu sozialen Grundgedaii-ken. Der Minister fiihrte sodann aus, welibe orgiinisaiorisdien Aiideriingeu in der So-zialpolitik des Reidies in Aiissidit standen. In inaiichen Piinkten habe sich die Sozial-versidierung sdion dem Gedankeii genii-hert, dafl Sozialisinns heifie, jedem e i n-zel 11 en an der L'rhaltung dei Ge-saniten dag aufzubiirden, waj ihm dank seiner angeborenen V e r a n I a Ц 11 n g u n d seinem We rte e n t s p r e di e. Violo techiiisdie Sdiwierig-keiieii seion nocb zu iiberwtnden, die ihren Grund darili hatton, dufi die deutsdie Sozial-ver.sicherung mit der Losuiig von Teilfragen nnd der Sdiaffung zahlreiiber Sond^rorgani-sntionen ihren .\nfanp nahm. Das gesamte Boitragsrecht НеПе sidi zweifellos nodi ver-oinfadieii Der Eriafi dos Filhrers iiber den totnloii Kriopsoinsntz werdo ondi fiir alle \ oreinfaditingsmaDnnhmen auf dom Gebiete Sozinlversidierung ricbtunggebend sein. Eine rnge Zusammenarbeit mit der Pmrtei «nd ihren Gliedern, besondere der Deut-schen Arbeltsfront nnd der NS-Kriegsopfeir» versorgung, werde einsetzen. Neuer Genrralfiouverneur von Korea. Amtlidi wird bckannfjjejjebcn. dafi Central Robuyuki els Nadi-foljer Central Koiso* zum Ccnerelgouvernenr von Korea croflnnt wurde. Gleichzeltiig wurde d«r Pra#i. dent d«r Zcitun; „Tokio Shlmtun" »шп MellvM« tretenden GcDeraljouvemeur ten Korea beatellf „Nitdar mil den Vankacal" Nach d«r Rede da# arjentlntschen AuRenmlnletere General Orlende Peluffo als Anfwort auf die F.rprc.iser-Erkliininscn HulU k«m ee ru antl-nordamerlkamschen Kurvd-jebunjen vor det USA-Bot&cbaft Im Buenos Aires. Ea wurdca Etfft «1« „Kiadat mi* daa ТалкамГ* kw. Strao 4. — #tev. M. KAB4WANK1BM BOTE ireda, S. mvpiata 1944. Mož i torpedu / Orožje smrt prezirajočega vojaka Oicrelnost, s katero lomijo nemški vojaki vojske in vojne mornarice materialno premoč sovražnikov, sovražno časopisje posebno poudarja. Nemška iznajditeliska sila ni samo ustvarila popolnoma novih orožij, ampak tudi vedno nova izboljšanja že obstoječih orožij, da je tako kos vsakokratni situaciji vojne. Ko je Oberkomando der Wehr-macht sedaj prvikrat govorilo o »bojnih sredstvih vojne mornarice«, ki so iz ladjevja, ležečega pred invazijsko obalo, na mah potopila dve .križarki in tretjo poškodovala, po teh krlžarkah pa zopet potopila osem polno natovorjenih prevoznih ladij z 47.000 brt., tri rušllce in eno fregato ter težko poškodovala neko nadaljnjo prevozno ladjo, kakor tudi torpedirala druge sovražne vojne In prevozne ladje, je svet prisluhnil. Ali je šlo tu za novo nemško tajno orožje? Skrivnost je sedaj odkrita. Torpedo z enim možem ni nobeno novo orožje, ampak iz razpoložljivih sredstev ustvarjena Improvizacija, ki pač more znatno motiti anglo-amerikanske nove pošiljke po morju in sovražnika gotovo oškodovati. Orožje je preprosto, skoraj bi rekli primitivno, toda ostroumno in smotrno. Ni to nobena konstrukcija nove vrste, ki bi se razvila morda v večletnih poskusih, ampak obstaja iz dveh normalnih torpedov, ki sta uvrščena drug zraven drugega in izmed katerih nosi eden ogromni razstrelni naboj, dočim rabi drugi za bivanje voditelja tega bojnega sredstva. Uvaževanja vredno je, da naprava tega orožja ne zahteva nobene potrošnje dela in materiala. Na novo napraviti je bilo treba samo oporno zvezo med obema torpedoma in malo stekleno kupolo nad torpedom vozača Poseben znak tega mornarskega orožja torej ni kak tajlnstveni mehanizem, ampak storitev smrt prezirajočega posameznega bojevnika, ki mora bojno sredstvo voditi proti sovražniku ob posebno težavnih okoliščlriah. Uspešna uporaba je odvisna zgolj od spretnosti, vztrajnosti in bojevniške energije moža v torpedu. Ker se nahajajo oči moža samo približno 20 cm nad površino vode, je seveda izredno omejeno obzorje. 2e pri najmanjšem valovanju in samo nekaj sto metrov oddaljen od mesta starta, ne vidi mož v torpedu nič drugega ko nebo m vodo, tako da se lahko orientira zgolj po zvezdah. V ozkem torpedu nima skoraj nobene možnosti, da bi se pregiba], in on v#, da se pod njim vozi torpedo z razstrelivom, ki pri dotiku s plitvinami aH drugimi ovirami zletl v zrak. Na drugi strani daje seveda majhen obseg moža z enim torpedom ravno pri nočni uporabi dalekosežno varnost pred odkritjem. Ce so seveda sovražne vojne ladje zapazile enkrat blazno smelega moža s torpedom, takrat je pač njegov konec. Junaštvu mož nI orimera, vzpo-rediti bi mu ga morda mogli grenadirja, ki s ■redvtri boja iz bližine sam naskoči težki oklopnjak, ali letalskega lovca, ki se ne da motiti v poletu proti orožja polnemu oddelku sovražnih bombnikov, dokler iz največje bližine ne opravi z nasprotnikom. Idejo, na kateri temelji nemški torpedo z enim možem, je porajala nujnost uspešnega bojevanja proti velikemu brodovju za izkrcanje z močno pomorsko in zračno zaščito, ki so jo kot stalno prikazen prvikrat opazovali pred Anzlom. Moža z enim torpedom pošljejo na kratko razdaljo, in se torej to orožje v toliko ne da primerjati s tistimi vojnimi sredstvi, ki so jih že prej uporabljali Italijani in Japonci. »Jurišna bojna sredstva« Italijanov so se uspešno uporabljala v zalivu Suda na Kreti, proti pristanišču La Valette na Malti, proti pristanišču v Aleksandriji, toda vodstvo italijanske vojne mornarice, ki je bilo ravno tako defetlstično, kakor italijanski generali, lih ni izkoristilo uno rabo italijanskih mornarjev so od zgoraj sabotirali. Japonci so bili konstruirali nekaj sličnega z razliko, da so torpeda odstrelili z majčkenih podmornic, ki so bila odposlana od matične ladje podmornic. Te majčkene podmornice japonski, iz dveh mož obstoječi posadki pač niso dopuščale nobene vrnitve. Pri napadih na Pearl Harbour, na luko Sua-rez, na Madagaskarju in Sidney v Avstraliji se je potopila posadka dveh mož z pri-tlikastimi podmornicami vred. Po japonski šegi se je čisto zavestno žrtvovala za domovino. Britanci, ki so najprej verno svojim podlim metodam označevali ta orožja kot »nekoristna«, so jih pa vendar hitro posnemali, toda z nobenim uspehom, kar se tiče naše vojne mornarice. V Londonu so se omejili samo na V znamenju tehničnega napredka so tudi moderne vojne stavile nove zahteve do vodstva in moštva. Vedno močneje pojavljajoča se motorizacija je povzročila tudi stalno in zapovrstno izboljšanje bojnih vozov pri vseh vojskujočih se državah. Na pobudo Reichs-ministra za oborožitev in vojno proizvodnjo Speera se je v nekem vojaškem preskuše-vališču vršil ogled po zasto-pnikih časopisja, pri katerem je bila dana prilika, ogledati si visoko storilno stanje naših oklopnjakov in prebijajočih orožij. Zahteve, ki se stavijo do oklopnega bojnega voza, so raznovrstne. Predvsem se zahteva sila strela, gibljivost, zaščita po oklopu in vodljivost. Oklopni bojni vozovi se uporabljajo različno, in po svrhi njihove uporabe je v 0'kviru njihove sposobnosti ta ali ona stvar večjega pomena. Pri izvidniškem oklopnjaku, to je vozilu, pri katerem je odločilna gibljivost, temelji svrha uporabe na čisto drugačni bazi, kakor morda pri pravem oklopnem bojnem vozu. Ta vozila služijo izključno hitremu izvidništvu In morajo ustrezno tej nalogi biti posebno gibljiva. Bojni vozovi, ki delajo skupno s pehoto, morajo biti obdani z močnim oklopom, da potegnejo pehoto naprej. Moderna vojna je povzročila razvoj, da se oklopni bojni vozovi uporabljajo kot samostojne skupine ▼ okviru oklopnjaških divizij, zborov in armad oklopnjakov. Pri takih uporabah je naloga oklepnih bojnih vozov, da dosežejo na mestu, kjer zahteva vodstvo, odločitev bitke In da to odločitev operativno izdejstvujejo. Za te oklopnjake je odločilna sila strela, njihova gibljivost in vodljivost, sporedna s tem je njihova zaščita x oklopom. V prvi svetovni vojni j« bil oklopnjak pomožno sredstvo pehote, da je pod' n|egovo zaščito mogla prodirati pehota, v posameznih primerih tudi še topništvo. On je mogel nekako zaščititi zaupane mu dele čet proti vsem pehotnim orožjem. Vsekakor so bojni voz uporabljali v okviru čisto taktične uporabe. Zato je tudi njegov učinek imel samo taktičen pomen. To Izhaja tudi že iz malega števila takrat uporabljenih oklopnjakov, kajti do leta 1916. so uporabili samo 50 do 60 oklopnjakov, v znameniti bitki oklopnjakov pri Cambraisu leta 1917. so porabili 300 tankov. Danes je postal oklopnjak spričo svoje operativne uporabe orožje bitko odločujočega pomena. To se je že ponovno skazalo na različnih bojiščih te vojne. Jasno je, da skušajo konstruktivno spraviti oklopni bojni voz na čim največjo stopnjo. In že danes imamo oktopne boine vozove ki sfel to, da so kopirali italijanska jurišna bojna sredstva. Ko so te kopije dne 22. septembra lanskega leta napadle na Norveškem neko nemško oporišče, so doživele popolen fia-sko. Angleški majčkeni bojni čolni so bili uničeni, en del posadk pa ujet. Italijanom in Japoncem gre slava, da so najprej in z uspehom unorabili ta orožja, ki zahtevajo smrt prezirajoč rod. Orožje torpeda z enim možem je zopet dušilo za neumno, naravnost abotno ošabnost Jankejev in Britancev na njihovo premoč materijala, ki se vidi na kopnem in na morju, kajti samo ob sebi se razume, da nemška in japonska iznajdljivost ne drži križem rok, da zlomi to premoč. Pod bremenom svojih oborožitev težko dihajoče plutokracije so nekako podobne velikanskim zavrom praveka, ki so podlegli majčkenim, ampak gibčnim prednikom naših sesalcev. Sesalci so ostali, zavri pa, ki so zavzemali nam često nepredstavljive velikosti in bili nad 20 metrov visoki in dolgi, pa so zginili... ne sile, oklopne zaščite, gibljivosti in vod-Ijivosti daleč zasenčijo oklopnjake, kakršne smo imeli v začetku vojne. Nastali so oklopni bojni vozovi z lastnostmi, ki so jih v začetku vojne smatrali za nemogoče. Ogledna vožnja je dala priliko, videti oklopne bojne vozove, ki so že v velikem številu v uporabi in ki so pod imenom Panther že postali strah in groza naših sovražnikov ter so po sodbi sovjetsko ruskih strokovnjakov tačas najboljši oklopnjaki na svetu. Njegov brat, »Tiger«, bo seveda tudi še ostal nadalje v uporabi, on ima taktično druge naloge kakor Panther. Tudi oklopna vozila so se izpopolnila. Dolžina cevi do sedaj znanega jurišnega topa s kalibrom 7,5 cm se je podvojila, s čimer sta dosežena tudi večji doseg in sigurnost zadetka. Seveda je dolžina cevi tukaj še vedno krajša od one pri oklopnem bojnem vozu, ker pri tej kategoriji ne polagajo nobene važnosti na to, da bi imeli čim največjo dolžino cevi, ker bi pot poleta izstrelka bila preravna. Topovom naj bo dana možnost, da se bojujejo tudi proti ciljem, ki jih ne dojamejo z direktnim, ampak tudi z in-direktnim strelom. To pa ni mogoče s topom, ki je predolg, ker daje izstrelku pre-ravno pot poleta. Avtomatične lafete so motorizirano topništvo, ki topa ne vlečejo zadaj za seboj, ampak nosijo orožje samo. Po načinu uporabe je oklopna zaščita več ali manj močna. Po svoji uspešni uporabi je tukaj posebno zaslovela »Hornisse« s svojim 8,8 cm topom. To je odlično orožje za bojevanje proti bunkarjem in obstreljevanje oklopnjakov. Močen razvoj oklopnjakov )« povzročil tudi novo spopolnitev obrambnih orožij. » C o-1 i a t h «, mal oklopnjak, rabi bojevanju proti bunkarjem, močnim bojnim utrdbam in oklopnjakom. Pionir ga električno z vodstvom izdelave krmari do točke cilja, ki ga je treba uničiti. Za podporo bojujoče se pehote so konstruirali nova oklop prebijajoča orožja, ki so se glede svoje uporabnosti že skazale na fronti K tem spada »Panzerfaust« (pest za oklopnjake), ki je v terenu zelo gibljiva in ki jo oskrbuje en mož. Orožje In municlja obstajata iz enega komada. Preprostost orožja dopušča, da se v njem izvežba novo moštvo v najkrajšem času Panzerfaust je ročna puška brez odboja; strelni žarek izhaja zadaj, spredaj pa leti razstrelni naboj proti cilju, toda ne Izstrelek, kakor sicer pri drugih orožjih. Zadetek v cilj učinkuje z ogromno proholno silo. Vale v streljanju na rnoi*nlh ( ZRCALO ČASA) V Buenos Airesu je bila pred argentinskim zUnanjim ministrstvom množična manifestacija, v kateri se je Izrazila pomoč zunanji politiki vlade. Ko je argentinski predsednik General Tarrell z balkona nagovoril množico in ostro odklonil vsa vmešavanja od zunaj in podčrtal dosedanjo mirovno politike Argentinije, ki se bo tudi nadaljevala, je množica z viharnim odobravanjem temu pritrdila. Po obstreljevanju leteče bomb« »V 1« je bil sedaj znatno poškodovan tudi svetovno znani Hyde-Park v Londonu. Kakor javlja Reuter iz Kaira, je vojaško izredno sodišče v Aleksandriji obsodilo na smrt štiri nadaljnje grške mornarje, ki so se udeležili upora. Trije nadaljnji so bili obsojeni na dosmrtno robijo, devet pa na 30 let ječe. Kakor javlja agencija Reuter, je odredil policijski šef zavezniške vojaške uprave ▼ Rimu takojšnjo aretacijo šefa glavnega zapora v Rimu Coellja. Istočasno je bila odrejena aretacija številnih vodečih uradnikov italijanske uprave jetnišnic. Španski veleposlanik v Buenos Airesu grof Buines je izročil v imenu generala Franca argentinskemu državnemu predsedniku Fa«^ relu luksuzno izdajo knjige »JeziK Krietue«. V okviru kulturnega zborovanje v Starem Domu v Drontheimu je govoril drontheims-fcl škof o napadu na Fuhrerja ter izjavil dob^ sedno: »Zahvaljujem se Bogu, da je Adolf Hitler na čelu vojske in da nas rešuje pred uničenjem po boljševizmu.« Dalje »e je spomnil norveških prostovoljcev, ki so т boj« proH boljševizmu. Zaključno je izjavil: »Danee #e moramo boriti in trpeti, nekega dne pa bo prišel dan zmage in veselja.« Zadnje čase je bilo repatriranih И0.000 nemških rojakov iz Rusije. Nedavno se je vrnilo iz Transnistrije 130.000 nemških rojakov, tako da je sedaj doseglo število povratnikov 908.000 oseb. Ti povratniki so večinoma O-veli v Voliniji, Galiciji, v okolici Holma, L«-blina, v Beserabiji, Severni in Južni Bukovi* ni- v Dobrudži- v Bosni ter na Kavkam in ob Djestru. Iz Adane poroča DNB, da je v Johennee burgu v Južni Afriki umrl bivii perzijski #mh Mohamed Riza Pahlewl. * V skiaObro4 •• zapre«. Posebno prisrčno razmerje do narave, katere tajne sile prodrejo v človeka in ga vodijo. Je našel veliki Norvežan v svoji pesnitvi »Pan«, ki je v nemškem jeziku Izšla pod imenom »Šumenje v gozdu« Podobe bolj liričnih prvih del in kasnejših epičnlh del nimajo dušeslovno mnogo skupnega z ustvarjalcem, one so v glavnem označene z nasprotji, skoraj vsi potniki brez miru, ki imajo nagnjenje, da jih vodi nerazpoloženje. Odločujoč za socialno kritično stališče pesnika je bil vpliv Nietzscheja, čegar misli so namenjene Izboru in nadčloveku. V novejšem času se je Knut H«msun nedvomno priznal k novi Evropi, katere usodna skupnost In veličina mu je kot vizija pred očmi. Zahvala življenju Besede Knuta Hamsuna Edino, za kar naj bi ljudje skrbeli, je veselje nad življenjem, hvaležnost nasproti življenju. Ne bi smeli soditi življenja trdo in strogo, morali bi biti proti njemu usmiljeni In ga braniti. Naj živimo'dolcTO ali kratko, vsekakor moramo storiti v življenju kar moremo. Življenje je bogato, veličastno, veseliti bi se morali življenja In dnevno pozabiti svoje lastne nadloge. Žalovanje je ženska zadeva. Življenje nam je posojeno, zahvaljujem se za posojilo. Moramo si določiti daljni cilj. Delati mo ramo za bodočnost. Sta dve vrsti Hudi. ki linr. uspe, da v življenju povsod predrejo In so pri vsaki stvari na površju To so prvič tisti, ki to Iz srca pošteni. TI ne podležejoi čisto zunanje niso vedno na površju, aH v notranjosti vedno. In potem so moralno pokvarjeni, tisti ki so v mejah zakona predrzni, ki niso več sposobni, da bi imeli pomisleke. TI spet pridejo navzgor, ctl6 če so bili potopljeni. •Viož, ki je nekaj vreden, postane dober in priden v dobrih časih, slabim časom kljubuje. Mož, ki v slabih časih ne kljubuje, nI za nič, ta naj propadel Človek bi pač moral biti sposoben, da bi bil večji kakor njegova usoda. Izkazano ti dobroto, povrni še z večjo dobroto: zlobo moramo maščevati. Moral bi biti slab človek, če ne bi storil več, kakor to. za kar sem določen. Cigara pri Kdnigsgratzu! Napisal Wilhelm Schiifer Ko se je bila okoli poldneva bitka pri KO-niggratzu in je princ Frledrich Kari zapove dal svojim ordonansam, naj jašejo in se raz-gledajo, ali se že bliža pomoč, šlo je za uro, samo ie za četrt ure, da bi mogel držati prusko sredino proti avstrijskim napadom, se le tudi Bismarck obotavljal. On je pod P°9 " dom, ki mu je pokazal vso neizprosnost vojne, odjahal na stran, ali nemir ga je ral, da se je vrnil na grič pri Dubu, Mer »o bili kralj In njegovo spremstvo in je Moltke vodil bitko. Naiel Je molčavca, kakor ga )e hil zapu-stil vajeti malomarno v rokah, je upiral po qle'd v deževno pokrajino, kjer so topovi Dovsod na okoli sipall granate na hrib pri Chlumu, ki jim je iz ognjenih žrel dajal do bro namerjene odgovore; in Bismarck je ve del, kakšna nevarnost je obstajala za divizijo Fransecky spodaj v Swiepv/aldu. Ze dav no je bila vezana v boju, In že se je zbirala konjiča za skrajni primer. Ako armada pre stolonaslednlka ne napade kmalu Benedika z boka ali da sploh Izostane, je bila bitka in z njo vojna zgubljena, za katero je bil boli kakor sicer on odgovoren. Da bi videl Moltkejev obraz, je Bismarck Crevldno jahal s strani do njega; in ml mu Ho treba dolgo opazovati ostri profil, da se je prepričal o hladnokrvnosti, ki je nudila nasprotno sliko njegovega nemira. Z ugaslim člkom med lobml, ie gledal general ka- kor zagrizen igralec šaha po kadečem se bojišču. Stvar ni tako nevarna, če je odgovorni teko mireni al je mislil Bismarck in ц tel primerno vrniti, ko se je spomnil dven cigar, ki jih je imel v torbi jed" . Da bi mu eno ponudil, je jahal takoj naprej. Ekscelen-ca, cigara? je vprašal, kakor da so bill na maneverskem p-^lju v Marki, ne pa pri Sa-dowl. In nikakor drugače si je zbral Moltke z lahkim poklonom s pogledom poznavalce boljšo, a slabšo mu je prepustil. On lahko še zbiral se je veselil Bismarck, torej ni obup, da tako topo gleda po svoji šahovnici! In jahal je nazaj, da bi počakal v primerni daljavi. Ko je od tam spet pogledal po molčavcu, je ta sicer vtaknil cigaro v usta, ali ni našel časa, da bi jo prižgal. Z obema rokama na daljnogledu, je nekaj minut gledal na Vzhod proti vasi Horenowes, od koder se je slišalo novo bobnenje topov, preden je sunkoma spustil daljnogled Iz rok In jahal proti kralju: Armada Nj. kraljevskega Visočanstva prestolonaslednika je napadlal je slišal Bismarck njegovo poroSlloi Vete veličanstvo je zmagovalec. 4li že veste • • ... da so golobi, ki imajo po načrtu privzgojeni mali itrcelj kluna, medtem ko inm-jo drugI prave klune kakor štorklje* Vzgojili so tudi golobe plsmonoie, ki imajo fflave kakor ptice roparlce. ... da so obstajalo prve belnlee *e Ifvdl In živali v stari Indiji ie v 8. stoletju pred našim štetjem? ... da je slavni zlati laklad, ki eo ga ne-ill 1837 leta pri Petro«! ▼ Romuni)!, l#vtral Iz nekega gotskega naeel)« la te poxnef* zginil brez sledu? ...da so bili huzarjl prvotno ogrski )м-ded, ki so jih postavljali podeialikl posestniki? Na Pruskem so ustanovili prve huiarje leta 1721 Frledrich Veliki |A Ц Imel 10 pol-kov. ki so pod poveljetvom »е(ем poaovM odločili bitke. Sreda. 2. avymta 1944. RABAWAMREN BOTE stran 5. — etcT. M. Krainbury sedež poxle ludetep Kreisleileria na (ioreniskem Gauleiter je uvedel Kreislelterja dr. Hodisteinerja, Gasserja in Hauserja v službo v četrtek dopoldne je bila v slavnostnem proitoru Kreifllelterja v Radmansdorfu uvedba v (lužbo novega Kreislelterja. Gauleiter dr. Rainer je prišel s svojim spremstvom, da bi izvedel na Gorenjskem premestitev. Po prijavi Stabsleiterja Pg. Macherja se je začela slav-noetna ura z glaebenim komadom. Potem je govoril Gauleiter. Pokazal je na zgodovinski razvoj Gorenjske, ki ga je preživela Gorenjska od leta 19*1, dalje in je govoril o spremembi položaja po 25. juliju 1943. leta in je primerjal gorenjske razmere z onimi v ljubljanski provinci. Z napeto pozornostjo so častni gosti in politični vodje Kreisa Radmanns-dorf poslušali izvajanja Gauleiterja, ki so bila primerna resnosti časa, v katerih pa se je z druge strani Izrazila tudi neomajna vera v končno zmago. Novlin smernicam za Gorenjsko ki jih je otojavll Gauleiter, je primerno, da se pre-meetl sedež posle vodečega Kreisleiterja v Radmannsdorfu v največje mesto Gorenjske v Krainburg. Na koncu govora se je Gauleiter zghvalil Bereichsleiterju dr. Hochsteinerju, ki je Y »vojem 26 mesecev trajajočem delovanju kot Krelsleiter v Radmannsdorfu in posle vodeči Kreisleiter Gorenjske stavljene mu naloge popolnoma in v vsem izpolnil. Po tej zahvali se je poslovil Gauleiter dr Rainer od Bereichs. leiterja dr. Hochsteinerja in je uvedel njego. vega naslednika, dosedanjega Kreislelterja v Wolfsbergu, Hauptabschnittsleiterja Pg- Her-berta Gasserja kot Kreislelterja v Radmannsdorfu. V poslovilnih besedah se je zahvalili Pg. dr. Hochsteiner vsem svojim sotrudnikom in so-trudnicam" za izkazano mu tovarištvo in čeprav se težko poslavlja od Kreisa Radmanns-dorf, stori to v zavesti, da je tukaj Izpolnil svoje naloge in da se nove in težje naloge, ki mu jih je postavil Gauleiter, najboljše lahko rešijo iz Krainburga. Kreisleiter Gasser je obljubil, da bo svoj vpoklic tušem opravičil в tem, da se bo držal danih mu smernic in da bo opravljal svojo službo v nezlomljivi veri v zmago, do katere nas more povesti samo Ftih-rer. S počastitvijo PUhrerju in pesmima na-cije je bil ta svečani čin zaključen. Okoli poldneva je prišel Gauleiter dr. Rainer z Kreisleiterji dr. Hochsteinerjem, Pg. Gasserjem in Pg. Pilzom iz Radmannsdorfa v Krainburg in je tukaj uvedel pred povabljenimi gosti in političnimi vodji posle vodečega Kreislelterja Bereichsleiterja dr. Hochsteiner- ja v službo. S tem je povzdignil staro nemško mesto v politično središče Gorenjske. V svojem govoru je obznanil pohodne načrte za prihodnja leta. Z besedami priznanja in zahvale je razrešil Gauleiter Kreislelterja Hauptabschnittsleiterja Pg. KuBa ki je sedaj pri vojakih, se je zahvalil komisaričnemu Kreisleiterju Bereichsleiterju Pg. dr. P f 1 e g e r 1 u za delo, ki mu je dalo mnogo političnih Izkušenj in bogata spoznanja o Gorenjski za bodoče delovanje kot Leiterju Gauschulungshauptamta, kamor je po enoletnem delovanju kot Kreisleiter spet vpoklican. Bereichsleiter Pg. dr. Hochsteiner je po poslovilnih .besedah Stabslelterja Z w e n i g a in zahvali Bereichsleiterja Pg. dr. Pflegerla na svoje sodelavce in sodelavke, ki tukaj v tihem junaštvu vrše svojo dolžnost, izjavil, da apelira na sodelavce vseh in da bo izpolnil geslo Gauleiterja pri zadnjem apelu vodij: »Držati postojanke!«, do končne zmage. Potem so vsi pozdravili Fiihrerja; s tem je bil apel v Krainburgu zaključen. Krainburg je s tem postal sedež posle vodečega Kreislelterja, in kdor pozna zgodovino tega mesta, ve, da je po tem prišlo "pet do svojega stP.rega pomena. da seznani bodočega vojaka z orožjem, za katerega se zanima in za kntero ima potrrhne telesne in duševne pogoje. Pri tem je seveda kakor doslej treba uvaževati specialne izobrazbe, pripadnost pomorskemu ali letalskemu prebivalstvu itd. Samo ob sebi se razume, da Hitlerjugend posebno oskrbuje svoje vojne prostovoljce, na katere je ponosna ker v najvišji meri predstavljajo po njej zastopane ideale. Njihova pri. glaaitev k določeni vrsti orožja se zato uva-žuje že pri pošiljanju v Wehrertuchtigungs-lager. Tako dobi dečko predhodno Izobrazbo, ki je koristna njegovi bodoči vojaški karieri. Poudarjen je s posebnim zakonom na svoji uniformi in nagovarjajo ga »Kriegsfreiwilliger der Hitler jugenđ< in kadar odrine k vojakom, se vedja enote na posebno časten način poslovi od njega. Na ravno isti način ga pozdravijo, ko pride k delu čete, ostane mu naslov >Kriegsfreiwilliger«. dokler ne doseže službenega čina in starejši tovariši ga še posebej oskrbujejo. Že ob prvil tednih akcije se je pokazalo v Karntnu, kar je tudi samo ob sebi razumljivo in hvalevredno, da so se mnogi mladrtiiči javili k odredom vojske, zlasti pa k gorskim lovcem. Tako naj bo tud; za naprej: za mladega Kamtnerja je najvišji ideal vojaške službe pehota in tukaj zopet gorski lovci. julija t. 1., v katerem je odrejeno, da si mora. zanaprej vsak bataljon sam preskrbeti »vojo hrano in da se sme obračati na inteudanco brigade samo zaradi živil, ki jih sam ne more dobiti. Okrožnica utemeljuje ta ukrep s tem, da je premalo intendantov in da tudi manjka posode. To je pa seveda samo izgovor. V resnici morajo OF-arske tolpe preiti k preskrbi na drobno, prvič ker so pri zadnjih porazih zgubili izredno veliko količino zalog in včasih vso zalogo intendance, in drugič, ker jim je zaradi energičnega delovanja nemških čet Ш domačih domobrancev onemogočeno, da bi p odvzeli večje roparske pohode, zaradi česar smatrajo sa umestneje, da se oskrbujejo z malimi ropi in tatvinami. Vsekakor >opravičuje« ta okrožnica vsake tolpo, da »izvršujoč samooskrbo« nakrade poljubno količino in poljubno vrsto živil. Komunistični banditi so umorili pošten^fB Gorenjca. Lastno poročilo. vH ABUng, 1. avgusta. V Leesu вв komunistični banditi umorili nameščenca Kranjske industrijske tovarne v Aiilingu Heliodora Von-tschino. Banditje so, kakor to navadno delajo, pozvali Vontschino, naj pride iz hiše »na kratek razgovor« in ko se je odzval temu pozivu in ko so se z njim oddaljili od hiše, so naenkrat streljali nanj. Vontschina je bil takoj mrtev. Heliodor Vontschina je bil vrl, pri svojih znancih priljubljen mož, zvest katoličan in odkrit nacionalist. Doumel je dobro komunistično nevarnost in sleparsko politiko OF ter svaril svoje rojake in zlasti mladino, ki ga je zelo vzljubila, in mu je zaupala. Zato je bil trn v peti OP-arskim banditom, in zato so ga umorili z zahrbtnostjo in podlostjo, ki je njim lastna. V ABlingu je ta umor vzbudil splošno ogorčenje in znova — kolikokrat že? — dokazal, da sovražijo komunistični ОГ-arski banditi in hočejo iztrebiti vee, kar j* nacionalnega in katoH^ega. Določbe o dajanju jedilnega krompirja v klet Kakor je bilo na tem mestu že javljene, s« bo tudi letos normalnim potrošnikom dala možnost, da si nabavijo zimsko potrebo krompirja že na jesen in jo-sami shranijo v kleti. Xa naprejšnja zaloga obsega 9 dodelltvenlh. period in sicer za čas od 13. novembra 1944. leta do 22. julija 1945. leta. Količina, ki #e tako lahko shrani v kleti znaSa za teh devet dodelltvenlh period 100 kg'. Vsebuje torej 10 kg odobritve za usušek potrošnika, ki shrani krompir v kleti. V kolikor posamezni potrošniki nabavljajo jedilni krompir za shranitev čez zimo v kleti pri razdeljevalcu na drobno, mora ta vseh 3€ tedenskih odrezkov zelenega Bezugsausweisa fUr Speisekartoffel (nabavnega nakazila za jedilni krompir) za 69.-77. dodelitveno pe. rt od o »kupno odrezati m Istočasno z I In II označena mesta nakazila opremiti z žigom svoje tvrdke Z III označeno mesto ostane pro.4to. Ce kak potrošnik ne želi shraniti v kleti celokupne količine 100 kg, temveč samo 50 kg. takrat mora razdeljevale« odrezati samo 18 tedenskih odrezkov in opremiti samo eno izmed zgoraj naznaCenlh mest z iifom svoje tvrdke. Razdeljevalcl na drobno morajo skupno odrezane tedenske odrezke najkasneje do 10. doccmbra 1044. leta oddati pristojnemu Ernahrungssmtu (prehranjevalnemu uradu) Abt. A. Večina normalnih potrošnikov si pa ne bo nabavila krompirja za shran,ltev v kleti od razdeljevalcev na drobno, ampak svrhi primerno naravnost pri proizvajalcu. Radi tega morajo od pristojne Kartenausgabenstelle (mesta za izdajo kart) dobiti Einkellerungsscheine (nakazila za shranitev v kleti), ker proizvajalci ne smejo na posamezne tedenske odrezke nakaznice za nabavo krompirja vnaprej dobavljati. Da bodo mogli normalni potrošniki dobiti nakaznice za shranitev krompirja v kleti, mora jo predložit! zelene nakaznice za nabave krompirja pristojnemu mestu za izdajo kart. Ce hoče normalni potrošnik shraniti v kleti samo polovico In drugo polovico, ki mu pripada za celokupno oskrbovalno periodo, v tekočem nakupu nabavljati pri razdeljevalcu na drobno, mu j« treba nabaviti samo eno nakaznico za shranitev v kleti za 50 kg jedilnega krompirja. Nakaznice za shranitev v kleti se lahko dobe pri mestih za izdajo kart začenši z 21. avgustom 1944. leta. Za najmanjše otroke do 3. leta je dodelitev jedilnega krompirja od 13. novembra 1944. leta dalje znižana na polovico, ki je za t# š# vedno dovolj. TI torej dobe za celokupno dobo oskrbe od 13. novembra 1944. do 22. julij* lf>4D. samo eno nakaznico za shranitev v kleti, gla.sečo se na 50 kg jedilnega krompirja. Nakaznico za shranitev v kleti lahko normalni potrošnik preda proizvajalcu, ki el ga sam izbere radi dobave. Izročitev nakumic za shranitev v kleti proizvajalcu se ima livrilti iz rok v roke, to se torej* pravi, Istočaeno ш dobavo Jedilnega krompirja potrošniku. Potrošniki pa lahko preje stopijo т stik ■ proizvajalcem in se prepričajo, če bodo mogli od njega tudi dobiti za shrambo v kleti potreben krompir. Dobava krompirja za shranitev v kleti potrošniku po proizvajalcu ne da bi s# temu najkasneje istočasno oddala nakaznica M »hranitev v kleti, Џ pireporedao* in kaa. niva. Shranitev jedilnega krooiptrja ▼ Idatl mora biti končana 10. decembra lOM. leta. Tega dne z gube nakaznice svojo veljavo in se роетејв na nje ne more nič več nabavljati. Prav tako se po tem termina ne sme izvršiti v svrho shranitve v kleti dobava po razdeljevalcu na droboo. Manilestacija zvestobe v Steinu Na manifestaciji zvestobe v Steinu sta govorila Kreisleiter In en častnik oborožene sile. častnik je v svojem govoru ožigosal peklensko dejanje reakcionarnih častnikov in izrecno poudaril, da se vsa nemška oborožena sila na fronti in v domovini, kakor tudi vsi civilizirani narodi Evrope zahvaljujejo Previdnosti, da nam je bil ohranjen Adolf Hitler. Kreisleiter je v svojem govoru opisal zlom zmagovitih nemških In avstrijskih vojsk 1918. leta. Tudi takrat nas sovražniki na fronti niso mogli razbiti in samo z razkrajanjem v domovini se jim je posrečilo omajati fronto. Danes ve vsak pametno misleč Evropejec, ad nam zmage pod vodstvom Adolfa Hitlerja nihče ne more iztrgati. In če Je neznansko majčkena klika izdajalcev, poskušala ugrabiti nem Fiihrerja, pa niso na noben način vodili računa o tem. da rtojl za FUhrerjem vsa civilizirana in kulturo ljubeča Evropa ter ga s slepim zaupanjem uboga. Fronta in domovina, kakor tudi ves nemški narod in razen tega vsi red ljubeči narodi Evrope so sedaj strnjeni bolj kakor kdaj-koll. Po manifestaciji se je vrtll na Adolf Hitler-platzu mimohod oborožene sile In policijskih cldelkov pred Kreislelterjem in poveljniki ter \ c lllnimi osebami iz .Steina. Godbenl vod iz Hrvatske v Karntnu Godbenl vod nemške mladine na Hrvatskem, ki si je že svoje dni pridobil odobravanje in ."Impatije Kftmtnerjev, Je pred nekaj dnevi zopet prišel v Karaten. Stabsleitcr ozemlja, OberbannfUhrer Rauter, je kot zastopnik Uarntnej-ske Hitlerjugend pozdravil mladeniče in njihove učitelje v Gebletemuslkschule St. AndržL. Od tam nadaljujejo pripadniki godbe-nega voda svoje muzikalne študije pod ra\'na-tcljem glasbe Llebmlngerjem. Vesti iz Ljubljane in okolice Komunisti topenl na (Jorjanclli in pri Гпси. V zadnjem tednu «o bili izvedeni v Gorjance ponovni pohodi, v katerih so utrpeli komunisti občutne izgube. Pregnani so bili iz marsikatere utrdbe In na begu so morali odvreči dokaj orožja, streliva In drugega blaga. Hujša bitka se je, vnela v Koroški vasi in tja proti Pod-gradu. Samo v tem spopadu so imeli komunisti 23 mrtvih, domobranci pa so zaplenili dve lahki strojnici In 10 pušk. V ta spopad so posegli tudi topovi. Domobranci so bili priča naslednjemu dogodku: Večja skupina komunistov je bežala preko zelenega žitnega polja. In prav v najbolj goste vrste Je priletela topovska granata. Učinek je bil strahovit. Večji del komunističnih izgub je treba pripisati topništvu. - Nadalje Je bil hud boj na Polžu. Tam sta podla med 23 komunisti tudi 2 rdeča funkcionarja, komandant II. bataljona >ljubljan»ke brigade« in politdelegat bataljona. V vseh spopadih preteklega tedna so domobranci mogli ugotoviti pri svojih pohodih v Gorjance, da so komunisti imeli nad 80 mrtvih, če ne štejemo izgub ki so jih doživeli pri Dolžu. — Ljudje, ki m o se vračali od poljskega dela, so dne 20. julija zapazili v gozdu Griihovče četrt ure oddaljene^fa od Unca večje skupine komunistov Ko se je zmračilo, so začeli obstreljevati Unec, a kakšne škode niso povzročili, le nekaj šip je bilo razbitih Pa tudi to Je bilo domobrancem odveč, pognali so se Iz postojanke In Se preden so dosegu kofnunistične položaje, so jo ti popihali, čeprav je vse kazalo, da je imelo komun stično vod.stvo namen s temi tolpami orvojili Unec. Znnk, d.i v tolpah nI več nobe-nrirs borbenega duha. Zaplemba premo^fnja komunistov. Z odlokom šefa pokrajinske uprave (Služb, list št. 56 z dne 26. Julija 1944) j« zaplenjena imovina komunistov dr. Krašovoa Cirila, odvetnika iz Logatca, Ijillka Antone, mojstra v tovarni Saturnus In Fprjančič ,\ne, gospodinje, obeh 7,'idnjlh Iz Ljubljane. Nnjdiiljšit \ li I l»a. ki je bila kdaj napravljena, Je bila menda tista, ki jo je ruska Katarina II nosila pri svojem kronanju 1783. leta. Vlečka Je bila TS metrov dolga In Jo je drCalo 60 pašev lojni pro^loiolici iz Hillerjugend že tedne in mesece se javljajo tisoč! mladih Karntnerjev kot vojni prostovoljci. Izpričajo s tem neomajno ponosno držo mladine in se drže bojne tradicije domovine. V času, ki prinaša težke obremenitve za nemško vojskovanje, je postal mladi prostovoljec utelešenje najvišjega etičnega stremljenja nemške mladine. Ravno ob koncu petega vojnega leta je zglasitev tiso. čev k orožju Izpoved zvestobe, ki ji ni primere. če bi se pojavile težkoče proti tej izpovedi ravno iz strani staršev, bi bilo to razumljivo. Vsak oče in vsaka mati hoče svojega sina obdržati čim dalj v domovini, mu dati možnost, da dovrši uk oziroma šolsko izobrazbo in ga noče Izpostavljati nevarnostim boja preje, dokler ni to brezpogojno potrebno. Od tod pojav, da starJSi v splošnem sicer uvidijo potrebo vojnih prostovoljcev, kadar se pa hoče njihov lastni sin, ki mu je kaj takega samo ob sebi razumljivo, javiti k orožju, je te uvidevnosti konec. Nemškemu vojskovanju pa kljub vsem tež-kočam še nikakor ni treba, da bi zaradi številčnega povečanja nemške oborožene sile poseglo na najmlajše letnike. Mlademu prostovoljcu torej nikakor nI treba, da bi odrinil k vojakom preje, ravno njemu se daje možnost, da kolikor le mogoče dovrši svojo šolsko, aH siceršnjo poklicno Izobrazbo. Poleg čisto idealistične strani ima priglasitev zlasti ta namen. Yiisi iz sodne dvorane Kako komunisti lovijo gorenjsko iniadino v svoje mreže Oorenjak« EktemnJuJ* v Wiiu od 81. JiiltJiv »to e. avixti*t)i od 21.SO iirp do 5 urf d-tnCK!« ^пча). Cv /.Htlciii' iikiiiMf nI ч'|)>1ш1 »'lavii i <)i)07.orl(<'v nu nt \iii luihl I/ /.ntUu« lili *1л*ж1||к1 atami« ob ko м ziiirat^l, mi *пчг% taiutj MtamaMI tu&l Isven edr«J«aec* Pome bn o poročilo. VH Rađmannedorf, 1. avgrusta. Kdor je imel priliko prisostvovati razpravam Sondergre-richta f izjemnega sodišča) v Radmannsdorfu in Vlgaunu, je lahko napravil poučna opazovanja o tipih voditeljev in moštva komunistične OF In o metodah, ki jih uporabljajo komunisti, da bi vloviii v svoje mreže gorenjsko prebivalstvo, zlasti mlad'no. ■ Neizmerna brezbrižnost staršev, lahkomiselnost mladosti In njim lastno veselje do pustolovščin In paradlranja so glavni vzroki, ki na-pote mladino, da vstopa v vrste pristaSev OF. Komunistični vodje vedo to prav dobro In znajo v polni meri Izkoriščati te ugodne okol-nosti. Pri OF obstajata dve mladinski organizaciji: ZSM (Zveza slovenske mladine) in ZKM (Zveza komunistične mladine). Obe organizaciji vodijo komunisti; vtem pa ko je zadnja odkrito in či.sto komunistična, prikrivajo prvo kot nacionalno organizacijo vse slovenske mladine. Najprvo vabijo mladostne v vrste ZSM, pri čemer postane vsak pridobljeni hkrati član OF. Nato preskušajo člane ZSM in prevedejo v ZKM tiste izmed njih, ki pokažejo zanimanje za komunizem, spretnost 4n zlasti brezvestnost In krutoet, ostali ostanejo samo člani ZSM. Prvi bodo napravili komunistično kariero, postali komisarji, poveljniki in tsjnlkl, zadnji ostanejo večni sužnji komunistov in večinoma jih uporabljajo samo za hrano topov. Komunistični nabiralci začenjajo navadno s tem, da pozovejo mladostne, naj plačajo majhen mesečni prispevek »za rodoljubno akcijo OFj. Mladostnik hoče veljati za dobrega rodoljuba, ljubo mu je tUdI. da je član velike tejne organizacije in zato se da rad vpisati v seznam prijateljev OF. Od tega hipa naprej je f.o popolnoma v rokah komunistov, čez nekaj časa ga pozovejo. naj banditov ne podpira samo v denarju, ampak tudi z dejanjem; če se zdi komunističnim vodjam spreten, naj dela kot »terenec«, drugače ga pa tirajo y gore, kjer se uporabljajo mladeniči za hrano topov — In dekleta postane.1o amazonke, kuhinjske dekle, ali, če imajo »posebno srečo«, ljubice komisarjev in poveljnikov. Pridobljenim ne dajo časa za pomislek. Rečejo jim, da so itak kompromitirani da stoje njihova Imena v seznamu pristašev OF in da jih bo kmalu policija aretirala. Natvesejo Jim, da )« njihova edina rešitev, aH zbežati v gore, aH pa delati kot terenec, ker bodo r tem primeru uživali posebno zaščito OF. V tem p(i';ledti je bila pasrbno zanimiva lazpirivii pred Sondeigerlehtom dne 14. junija t. l., o kateri je Karawanken Bote poročal v •vojl 57. ttevllkt. Kot oeredmja po#tava vrne ntfnrt > tulMj MUtal ItudMit IdarUa Schelesnikar (njegovo banditsko ime je »Juš«), okrajni tajnik mladinske organizacije, tipičen komunist, ki je trdovratno nabiral mladostne iz veeh plasti v St. Velt a. d. Sawe in okolice In jih neusmiljeno prisilil, da sp izvedli take naloge, na katere so bile, kakor je dobro vedel, zapretene najstrožje sodne kazni. Tako je za,povedal leietnl učenki Matildi Flerlnovi, naj izsledi vojaške prevoze in mu takoj o njih poroča. »Juš« ni nič prizanašal njemu podrejenim mladostnim, bil je vedno nezadovoljen, zahteval marljiveJSe delo zmerjal In grozil. Zanimivo je, da je »Juš« grozil mladeniču, s čigar delom ni bil zadovoljen z mobillzscljo in od-pošlljatvljo na »fronto«. Tukaj se čisto jasno vidi pristno židovsko-komunlstlčno pojmova-"Je. ki frontnega vojaka in kaznjenca v enaki 'Weri smatrs za sužnja. Pripadniki mladinske ""■^^anizacije so bili popolnoma izročeni na milost in nemilost »Jušu«, tem bolj, ko razen "Jcga niso poznali nobene druge oblasti. Na vprašanje sodnega predsednika, komu je bil podrejen »Juš«, ni mogel izmed mnogih mladostnih, ki jih je »Juš« spravil na sodno klop, nobeden ničesar povedati. Sploh je značilno, da mladostni člani OF vedno v večjem številu spremljajo svoje nabiralce in voditelje na obtožno klop. In pri tem ** zgodi često, da poskušajo komunistični vtem ko mladostni pred sodiščem od. kritosrčno priznajo svojo krivdo in je ne po-akušajo naprtiti nikomur drugemu, vse, kar le morejo, da bi rešili svoje dragoceno življenje in se oprali. Oe pričakujejo da bodo s tem olajšali svojo usodo, izdajo brez pomislekov mladostne, ki so jih sami pridobili in ogoljufali, ali poskušajo tajiti svojo krivdo kljub vsem dokazanim dejstvom In se prikazati kot pohlevne žrtve sile in goljufije. Sodišče pa ima dovolj razumevanja in izkustva, da dožene pravi dejanski stan. Trdo kaznuje komuni-etične kolovodje In zavajalce mladine In, kolikor le more, uvažuje lahkomiselnost, mla-•loetno starost In druge olajšujoče okolnosti, gre za kaznovanje zapeljanih. Seveda od-pustiti težke pregrehe proti državi in narodu jim tudi sodišče ne more. Velika in neodpustljlvn je krivda koinuni-Rtifnlh vodij nasproti o.sleparjenim mladost-nim žrtvam, velika in neodpustljlva pa je tudi krivda staršev, ki ne svare svojih otrok pred komunistično prevaro In njenimi posledicami ki tako rasMJeJo njihovo življenje. OF - »raki banditi prehaja jo fe ropa na debelo k ropu na drobno. Lastno p o r o f: i 1 0. vH Krainburg, 1. avgusta. Pri nekem ujetem bvidltu eo pred kratkim našli okrofoioo IX bcick^M. »vojak« OT« a U. S^ran 8. — Štev. вв. K A K A TV A W K E N ВОТЖ Sreda, S. argruta 1944. AMTLICHE Def ReichsHtatthalter in KSrnten Der Chef rter ZivjIverwaltiiiiK in den hesetzten GebieteB Karnlenm nnri Krains. I Vd-Ph 34 a HM4 Klaeenfurt. am 19. ЈчМ 1944. Pli-.S4-a-I944. K Betreff: Kizeueer and Verbraucherpreise filr Soeieefrttiikirtoffeln der Ernte 1944. Bekanntmadiimg Bher Erz«ue»r- unrt Verhraiichprpreiep fUr 8iieta«frllhk«rtoffelB der Ernte 1944. Fttr Si>ei«(»friihkart<>ffi»ln der Ernte 1944 srelten тот S. Awuet bie 9. AuKuet 1914 nacheteliende Prw«e: I. BrzeueerfeKtiTeise: Frachtfrei Empfai.jreetation }• 1 100 kg in Reichsmark..... 12.— II. Verbraaeherhnchstvreise; 1e % kg k SV kg Rpf RM 15 7.50 QrdBenkIa#«# je % kg Rpf. 6.1 II 7.20 je 50 kg RM 5.10 Im flbrigen gilt die Anordnnns Qb«r Preiee nnd Handels-jpaimen ftir Spoieefrdhkartoffeln der Krnte 1944, Z1 IVd-Pb-S4-a-1944 and Pb-34-4-t944-K vorn 5 .Juli 1944. 1п' Auftrap' eez Dr. Kalmann. Beerenobstanbau in Oberkrain Geben Sie Ihre Bestellungen von Ribisel- (schwarz und rot), Stachelbeer-, Himbeer- und Brombeerpflanzen sowie von Weichselkirschen fUr die Pflanzung: in die-sem Herbst moglichst bald bei den Gemeindeobstwar-ten, bei der Gartenbauberatungsstelle in Krainburg oder bei uns auf. Von Ihren Obstwarten oder von uns erhalten Sie auch die Broschure >Neuzeitlicher Beerenobstbau« von H. Flock. Marburg a. d. Drau, in deutscher oder slo-wenischer Sprache. PflpWerer Obetnx»rk Oberkrain, Podnart. raznih jagod na Gorenjskem Naročila raznih vrst jagodnih sadik in sicer za črni in rdeč' ribizel. kosmulje, maline, kopine In višnje za letošnjo jesensko saditev oddajte čim preje občinskim ali sreskim sadjarjem ali pri Gartenbauberatungsstelle v KrainbiirgTj ali pa pri nas. Pri občinskih sadjarjih in pri nas dobite tudi najnovejšo brošuro >Moderni jagodni nasadi« od H. Plocka 1ж Marburga a. d. Drau v nemškem ali pa slovenskem jeziku. Pfleldprpr ObHtw^rk Oberkrain, Podnart. irursachf die KohKlieg« o# beim ro dOROVoru. Joeef Mllnaritsch, Fleis«'h-hauer, Breslach 71, Oberkrain. 3751-1 MiKarsIrt |И)тоАИк, ki bi bil zmožen samostojnega vodstva manjše delavnice, pošten in zanesljiv, se išče.* Naslov v K. E Krainburg pod »Pošten starejši mizar«. 3754 1 Službe išče Prmlajalka trgovine z meša nim blagom, pridna, poštena v. večletno prakso, vajena vseh gospodinjskih del iSče službe. Ponudbe na K.-B.. Krainbur? pod »Stajerka« 3749-2. Odda v najem Mizarska delavnica ob glavni cesti na prometnem kraju, nova stavba za 6 delavcev in z 2 strojema ter vsem orodjem in skobelniki se odda v najem takoj. Informacije pri .J. Božlf Krainburg. Am Strand 29. Išče v najem Damska oblačila, skoraj nov« dobi os<"ba, ali najenioilajale«-, ki preskrbi ves dan odsotnemu gospodu sobico v Krainbur-gu ali bližini. Ponudbe na K B., Krainburg pod »Lepa mi %radax 371n-4. Prodam I I'uaaiti u iiiladiii pruNiO^ut Benedlčič Kranz. Laufen 5, pota F'pdnart. 3719~i. 10 nil.itliii |irtiHii'kov po w ted nov starih, zelo lepih prtKlHiti Jakob Keršič, Unterdorf 17 Birkendorf. 3718-0 Nm produ j: 1 desnoročtil Sevl.i stroj, 1 levoročni čevlj. stroj. 1 Singer »Flachmaschine«, 1 Rissmaschine za podplate, 1 šivalni stroj za podplate, 1 dvodelna lepilna stiskalnica. Naslov pri K. B. Krainburg pod Dnevna vrednost« 3744-6. Hlektrlfnl kiihalnll«, dobro ohranjen prodam. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3735-6. v globoki žalosti naznanjamo vsem sorod, nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je moj ljubljeni mož, skrbni oče, brat, atrk! In svak Filip Sdikof, »klad. mojster der DKB da« 23. julija 1944 v najlepši moški dobi 44 let, pri Izvrševanju svoje službe v Ludwigs-stadtu smrtno ponesrečil. Truplo dragega pokojnika je bilo prepeljano v domovino in je bilo položeno k večnemu počitku na farno pokopališče v Flbdnlgu. Ob. Pirnltsch, Krainburg, v juliju 1944. žalujoča žena Anna, otroci: Maria, Anton, Anna in ilohann ter ontalo sorodstvo. Moj ljubljeni, dobri soprog, nad vse skrbni tatek, brat in svak Dr.Friedridi Cirman, zdravnik v /«1ж'ћ(м1\\а*»меп, nas je dne 24. julija nenadoma za vedno zapustil. K večnemu počitku smo ga položili v St. Veltu nad Ljubljano, dne 27. julija ob pol e. url zvečer. t ZAHVAI.A Ob tej neizmerno težki zgubi Izrekamo vsem njegovim stanovskim tovarišem, gospodom zdravnikom, vsem prijateljem In znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, njegov prerani grob zasuli s cvetjem In za vse izraze tako globokega sočutja, naj. Iskrenejšo zahvalo. ZwischenwKssern, St. Veit, Lalbach, v juliju. KaloMtnn Mara, ž«na, DešUta In /Indrejka, hčnrkl, Jožka, por. Kaiitsuh, nemira in ontalo »MHlorHtvo. LeMB iportai voziček dobro ohranjen, prodam za RM 113, ali zamenjam. Naslov pri K. B. Krainburg. 3746-6 Bika, plnpg-ftvske paemc, 15 mesecev starega, prodam. — Franzi.4ka Babnik, Trata 12. Laak./Z. 3748-6 Kupim Kupim radio, Voik.iempfanger, ali dam zanj nov otroški športni voziček. Kolmann, Krainburg, Am Vlehmarkt 1. 3726-7 Kupim starejšega konja.. Valentin Galiot, Podijiev 81, Post .Stcin. OlHTkrain. 3713-7 ■Oeiezeii s« (Unix, se v upoiab-iiem stanju kupim. Johanna Kosec, B'lod'ing 5. Oberkrain. 3724-7 Mlad zakonski par en.)sob-noBtanovanje s kuhinjo ali vsaj 1 večjo sobo. Kupi tudi dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Ponudbe na K. B.. Krainburg it'ir] Nu^no • 3727-7. MnSko kolo K'.-;) m. Vidmar Fran^, St. Georgen št. 113 pri Krainhnrpu. 3742-7 Kuhinjsko kredoiico kupim. - Ponudbe na K. E., Krainburg, 3747-7 iCuplni do 600 kg Mena ali oia-\o. Plačam po dogovoru. — Kozian .lohann, Fleischhauer, ABling, Hermann-Goring-Stra-Be 32. 3762—7 Oddam v z a k a p Srednje veliko kmečko posestvo (za 12 glav živine) dam pod ugodnimi pogoji v пн,|ет зИ vzamem oskrbnika! Ponudbe na K. B. Krbg. pod »Okolica Krainburga« 3723-13. M e n j a m Svinjo, II tedno4 brejo, Muie Hjam za kravo-mlekarieo. Razliko doplačam. T.schinsrhar, Ob Vellach. No. 14, P. Hoflein 3691-15 Kompletno spalnico, lepo izde lano in skoro novo, zamenjani za |)ogre/.ljiv šivalni stroj aH ла elektromotor 5 do 7 Ph, rOventuelno jo tudi prodam Pungerschek, Wart; 109 (Stra-žiSfol 3715-15 Uiipiiii doliro harmoniko ali '.liiin v zameno lepo mo4ko obleko. Razliko doplačam. Ponudbe na K B. Krainbiirff pod »Invalid« 3716-15. Zrtnienjain (leloviK'Ka, 450 kg ti'žkcjfa vola za žrebe 4 mes. do 2 let staro. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 3737-15. Skoro nove rjave ilamske fev-Ije dam za prav dober Športni iitroAki vo7.lfpk. Ponudbe na K. B., Krainburg pod »Nujno rabim« 3750-16. Praftičke, 6 tednov stare, lepe, dam za ^lainorrr.nlco, koHliiii-<•0 ali »ejalnloe — evenfuelno praAlfke prodam. Naslov pri K. B. Krainburg pod »Ugodna prilika«. 3753—15 Koncertne oltre s šolo Kamenjam 7Л polovično vljolino. — Ponudbe na K. B Krainburg nod 3768- 15. Šivalni stroj zamienjajii za moško kolo «11 fotoaparat 6>:9 z holjSo optiko. - - Kolo brez preumatike pa zamenjam za srednje težsk prinief, t Schraub-stock. -- Gal>or. ^Jtideschi'z štev. 22. Lmak/Z. 3761- 15 Zatnonjim hikoj aH s 1. okt. stanovanje, kuliinja. 8 sobe, pritikline In vrt v DonischalPh s primernim dvosobnim stanovanjem in kuhinjo v Stegnu. Ponudbe na K. B. Krbg. pod »Brez otrok«. 3763—15 2 e n i t v e Osamljen Gorenjec Isče resnega znanja v svrho ženltve s čednim, pridnim a revnim dekletom. Otrok nI zadržek. Dopise s sliko pod »Tiha sreča« na K. P,., Krainhurj?, 3730-21. V ljubezni in mladosti razočarani mladenki nudim miren zakonski pristan. Dopise pod »Sidro« na K. B., Krainburg, štev. 3731-2il. Vi.scua, mlada, fmniamka, ve-, sele narave - - v življenju razočarana — želi spoznati inteligentnega Gorenjca do 25. Ipta v svrho lepših dni Prednost Šoferji, železničarji aH kovinarski mojstri. Slika zaželena. Le vesne in strogo diskretne ponudbe na K. Bote, Krainburg pod *Sreč»!a neve^tn« 3711-21. Dva fanta srednjih let želita dopisovanja z dvema dekletoma starima od 20 do 25 let. Potom razumevanja ženi te v nI izključena. Cenjene dopise poslati s slikama na K. B. Krainburg pod »Neločljivi prijatelji« 3709-21. Izgubljeno v sredo, 19. Julija sem na poti od Krainburga do Laak izgubila denarnico z nekaj denarja in Kennkarto. Najditelj se naproša, da Kennkarto vrne, denar pa kot nagrado pridrži. Oddati naslovnici aH na K. B. Krainburg pod 3741-22. V četrtek dne 27 julija je bila iz popoldanskega vlaka ABling —Krainimrg, II. razred vzeta temnorj-iva aktovka z razno vsebino. Gosi>od, srednje svetlih las, ki je aktovko odnesel, Je bil po gopotujočih damah spoznan — ter se vsled tega poziva, da aktovko v izogib posledic oil,lne 1'engal, Schrel, StnauC. «V neizmerni žalosti naznanjamo vs«m sorodnikom, prijateljem in znancem tut-so vMt. da je naš nad v#* ljubljeni #ln brat, •vak hi »trie Stanislaus Grtsdiar. Grenadier, •tar komaj M l#t, padel na aapadnl fronti, dm* Зв. aprila 1*4*. Počivaj aledko! Naj TI bo lahka tuja zemlja. Trifall-АвИп*, M Vn. 1B44. falujoče mama, bratje, »eetre ta Mtalo •nrndatvo. -W, Nepričakovano je prišla pretresljiva vest, ЧР da je padel naš dobri, dragi sin, brat, mož in a tek Ргапж Zainko, Geirelter, dne 30. maja 1M4. na Vzhodu, star 24 let. Dragi Tonček! Cvetoče je bilo tvoje mlado življenje, ko težko »1 od doma vzel elovo, »e vrnil nikdar več med svoje drag«, počivat sel Bi v tujo to zemljo. Vsem dragim domačim bil srčno si vdan, zato pa v spominu, molitvi boš vedno ostal. Witschanetz, OroQ Sonntag (и Poletrau, dne 27. julija m4. Globoko tmlujoM: oče Kranr, твтн Mnria, M4tre; MaHa. Alnisla In .'Viiialla, tena Maila, *lnko franček In ћЛегки M»rtii »er оМт!.. *o- II Naznanjamo VHeni našim sorodnikom, tP prijateljem in znancem, da smo sprejeli namesto veselega svidenja ialontno vest da nas je zapustil za vedno naš dobri min, brat, stric in svaJt Kegel Felix, Kaiimiier, v cvetoči mladosti star komaj 23 let. Padel je na Za padu 15 julija 1944. ta je pokopan na nekem pokopališču junakov. Dragi Felix, kdor je poenal Tebe, ve, kaj smo ml s Teboj zgubiA. Priporočamo ga v blag spomin ta molitev, Bod-Rodai, Murberg, Inguataat, Marburg a. d . Drau, v јиИјц 1A44. Kaliijučl; Anton, ofie, Thereela, mati, Marta Slefanle In MlWia Kečmooh, »"etPe; Milan, lin fiiintl In Kari, hrmta; Ггапт. Kečmoch, »vak, Kiiill, ni čpk In ont-ilo norodMvo.