Cerkvene zadeve. Pomenljiv katolišk glas zastran prihodnjih volitev. V svojem poslednjem pastirskem listu priporočajo prec. Briksenski knezoškof svojim vernikom, volilno pravico prav vestno porabiti ob bodočih volitvab. Kar velja vernikom na Tirolskem, velja tudi slovenskim, torej posnamemo poglavitne stvari iz omcnjenega prisrčnega pastirskega lista. ^Vedite se" — učijo višji pastir — nkot zvesti otroci kat. cerkve ne le doma, marveč tudi v javnem življenji. To naj velja posebno ob bodočih volitvah v državni zbor. Sedaj stojimo na prav resnem obratniku avstrijske zgodovine. Izročite prihodnost le mož6m, kateri so p r e p r i č ani, da tudi modrost v državnih rečeh iz Boga izvira, ki je sam izrekel: nPo meni (z mojo pomočjo) vladajo kralji in sklepajo postavodajalci, kar je prav.14 (Prigov. 8, 15.) Izročite prihodnost možčm, ki so za Boga, cesarja in domovino ednako vneti, katerih nikakor ni volja, zatajevati prvo v tem prelepetn troglasji. Izročiti prihodnost mož&n, ki ne bodo pri obravnavi postav prezirali Boga, krščanstva in sv. kat. cerkve! To je tem bolj potrebno, ker se je o državnej vsemogočnosti začel razvijati nauk, pri kterem morajo prav onl, ki so najboljši državljani, ki hočejo v resnici Bogu dati, kar je Božjega, cesarju pa, kar je cesarjevega, vedno v vestnej britkosti živeti." Tega se hočemo tudi mi, katoliški S1 ov e n c i držati, ker bi v denešnjih državnib razmerah volilec očitno zoper Boga in nja sv. cerkev se pregrešil, ako bi svoj glas dal možu, kateri je le po imenu še katoličan, v dejanji pa pravice sv. cerkve zatajuje. Blagri državnega uadzorovanja šol. Kakor smo ob svojem času poročali, je p r uska vlada nadzorovanje šol s tem pričela, da je vsem kateketom v poljskih pokrajinah ukazala, | krščanski nauk nemški učiti. Zoper to kruto | posilstvo so preč. nadškof, grof Ledobovski, protestirali in poljska dubovšina je pastirju bvalo za to pogumno postopanje izrekla ter sklenila, otrokom poljske narodnosti kakor doslej v maternem jeziku krščanski nauk razlagati. V ta namea so kateketi otroke, ki nemški ne umejo, doma ali pa v cerkvah podučevali, kajti v državni šoli se poljska beseda govoriti ne sme. Vlada pa tudi tega ne trpi, da bi kateketi zunaj šole v maternem jeziku deco podučevali. V Ostrovu se je kateketu pod globo 50 tolarjev prepovedalo, v cerkvi razlagati krščanski nauk! — To je svoboda liberalnih oblizancev in pa — nemška kultura ! Stanje kat. cerkve na Švicarskem. List iz Švicarskega 26. jnn. V Soloturuu so napravili rudečkarji 15. maja tabor, pri kterem se je zbralo, kakor poročajo liberalni listi, 8 do 10.000 ljudi. Tu 80 padale prav debele psovke napapeža, cerkveni zbor, okrožnice itd. • so se napravile resolucije, kako zadušiti svobodo krščanstva in posebno še kat. cerkve. To bi se naj doseglo pobrezverskih šolah, po zapovedanem civilnem zakonu, po odgnanji papeževega poverjenika iz dežele in po zatrenju vsake škofije, katera ni po narodnem in republikanskem kopitu osnovana. — Vse to bi se naj vzelo v zavezni ustav (Bundesverfassung), katerega je zavezno svetovalstvo ravno prenaredilo ter ga hoče posebni skupščini v potrjenje predložiti. Nacrt tega zaveznega ustava meri na to, da se posameznim kantonom (okrajem) starodavna svoboda in samostalnost vzame in vsa oblast rudečkarjem v osrednjem (centralnem) parlamentu v roke spravi. Načrt še molči o vojaštvu, pravosodji in šoli, ker hoče vlada centralizacijo v teh zadevah bolj na tiboma, ,,po postavni" poti pozneje izpeljati; za zdaj liberalmm svetovalcem bolj sodi hujskati s cerkveno-političnimi 51enki, kajti s tem se puhle glavenajložje omamijo,in če je navstal v er s ki razpor po kantonih, se nadja vlada večino dobiti za prenaredbo zaveznega ustava. Vse meri na najsilnejše preganjarjje kat. cerkve. V ta namen bi naj služil člen: ,,Kdor (zmed škofov namreč in dubovnikov) brez privoljenja zavezne vlade na povelje tuje države ali tuje oblasti (to je radikalcem oblast rimskega papeža) na Svicarskem službo zvršuje, Jijega sme zavezna vlada i z d e ž e 1 e prognati.'' Če se ta člen sprejme, zamore vlada vsakega, poglavarju cerkve pokornega skofa ali dubovnika meni in tebi nič iz dežele pregnati, j kakor je že storila z genevskim škofom. To je j hvalisana svoboda na Švicarskem! Prekucneži in zarotniki vseb dežel najdejo tukaj pribežališča, ! domačinom pa kruta vlada žugas prognanstvom, ' ako se drznejo zvesto spolnovati dolžnosti, ktere* jim naklada cerkvena služba v domovini, kder ima kat. cerkev piavico postavnega obstanka! (Konec prihodnje.)