Ponovno interveniranje UJU za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva. Naši prosvetni domovi. Izvršni odbor UJU je imel 2. in 3. t. m. v Beogradu skupno sejo s poiverjeniki. iNaj« več se je razpravljalo na tej seji o izboljša« nju materijalnega položaja učiteljstva v zve« zi s sprejetjem »novega uradniškega zakona. Predsednik tov. Rabrenovič poroča, kaj se je ukrenilo in kaki 'koraki so bili podvzeti, da bi prišlo učiteljstvo do svojih upravičenih zahtev. Govorilo se je o specijalnih slučajih, ki so zanimali posamezne grupe učiteljstva, ali posamezne učitelje. Razpravljalo se je tudi o spomenici, ki jo je izdelal širši glavni odbor in ki je Ibiila izročena merodajnim !či« niteljem. Omenjalo se je tudi ugovor glede spomenice, namreč glede one točke, ki go« vori o položaju upravitelja osnovnih šol. Sklenjeno je bilo izdati k temu vprašanju naslednji komentar: I. Druzega 't. m. je imel izvršni odborUJU s poverjeniki skupno sejo in je razpravljal poleg drugih problemov, ki zanimajo našo organizacijo, tudi o spomenici, ki jo je izde« lal: širši glavni odbor na svojem sestanku 19. in 20. loktobra t. t Po poročilih, ki jih je prejel izvršni od* bor UJU po v učiteljskih vrstah po 'vsej kra« ljevini zelo pozdravljali spomenico, le neka« tera učiteljska društva so ugovarjala. Ugovor teh društev se je nanašal v glav« nem na to ker je iv spomenici predvideno nekoliko hitrejše napredovanje za upravite« lje osnovnih šol, ki pa ni na škodo celoti. Z ozirom na to, da je spomenica tiskana brez potrebnega pojasnila, je odbor uvidel, da so nastali ti ugovori vsled nezadostnega poznanja zadeve, in se je sklenilo dati na« slednje pojasnilo: 1. Spomenica je rezultat globokega štu« dija vseh skupin, ki naj se jih upošteva pri reguliranju učiteljskega materijalnega po« ložaja. 2. Pri izdelavi spomenice se je absolutno računalo s tem, naj bi bilo učiteljstvo, z ozi« rom na materijalne prejemke, povsem izena« ceno z ostalim uradništvom z enako šolsko izobrazbo, in se ni zanemarjalo niti to, da traja učiteljski študij 9 let z obveznim na« daljnjim samoizobraževanjem. medtem ko traja študij za ostale srednje šole le 8 let. V spomenici je predvideno avtomatično napredovanje, kot najboljše jamstvo za red« no in pravilno napredovanje, kot je to imelo učiteljstvo že preje. 3. širši glavni odbor je računal tudi s potrebo nadaljnjega učiteljskega napredova« nja, zato je predvideval tudi to: a) Pri realiziranju zakona se bo širši glavni odbor potrudil doseči, da ise bodo od« dajala upravitelj ska mesta po razpisu, ali z izvolitvijo po učiteljskem zboru. b) Učiteljstvo konča napredovanje s V. plačilnim razredom, a upravitelji(ce) s IV. in iS tem zadnjim bi se okoristila takoj tretji« na učiteljstva, a v teku službovanja se bo s tem okoristila večina učiteljstva. c) V večjem delu maše države, kakor tu« di v 'vseh državah, katerih prosvetne proble« me si lahko vzamemo za vzgled, predstavlja upraviteljstvo poseben položaj. 4. Pri sestavljanju spomenice se je po« sebno pazilo in se je tudi moralo paziti na dve dejstvi: na novi zakon o narodnih šolah in na projekt uradniškega zakona. Po prvem dejstvu se je računalo s tem, da je (edini po« ložaj, ki Iga more doseči osnovnošolski uči« telj ta, da postane upravitelj osnovne šole. Za ostale posebne učiteljske sluižbe, ki so bile dosedaj v rokah osnovnošolskega uči« teljstva kot: šolski nadzorniki, vadniški uči« telji, učitelji specijalnih šol in dr. predvideva novi zakon o narodnih šolah prvenstveno pravico onemu učiteljstvu, ki ima poleg redne učiteljske še posebno izobrazbo. Po drugem dejstvu, projektu novega uradniškega zako« na niso predvidene za nobeno službeno me« sto, specijalne doklade (10%), nego so vsa mesta upoštevana v plačilnih razredih. Višja službena mesta so nagrajana s hitrejšim na« predovanjem iz razreda v razred, in da se dobi eventuelno višji razred. II. V konkretnem slučaju, ko je neko uči* teljsko društvo poslalo vsem učiteljskim dru* štvom v državi svojo resolucijo, ki je imela splošni značaj ugovora najvišji organizačni ustanovi (širšemu glavnemu odboru), je širši izvršni odbor odločil, da se da potom pover« jeništev naslednje naznanilo: Izvršni odbor UJU je na svoji seji dne 2. in 3. decembra t. 1. skupno s poverjeniki glede gotovih konkretnih slučajev in nasto« panja posameznih društev odločil: Poziva se *vse odbore okrajnih učitdfj« skih društev, da dostavijo celokupno svojo korespondenco, ki je splošnega značaja, svo« jemu poverjeništvu in ta jih bodo s svojimi opombami vred dostavila izvršnemu odboru, da se bo nadalje postopalo v smislu pravil. Vsako drugačno postopanje se bo sma< tralo kot namerno opuščanje interesa in ugleda učiteljske organizacije in stanu, iter direktno slabšanje in razdiranje naših vrst. Močna organizacija pa zamore v interesu stanu, s svojo organizirano voljo popraviti ono, kar je nezdravo in preskrbeti ugled in spoštovanje svojemu stanu. Pot v dosego tega vodi samo skozi or« ganizacijo, ki se ji služi predvsem s strikt« nim izvajanjem njenih Statutov. III. širši izvršni odbor je računali tudi z eventuelnostjo, da novi uradniški zakon ne stopi skoro iv veljavo, zato je sklenil napro« siti gg. ministra prosvete in financ da se učiteljstvu odredi ona doklada, ki jo ima ostalo uredništvo II. kategorije, in je v tem smislu izdelal in poslal sledečo vlogo: Gospod minister! S specijalnimi zakoni, ki so jih v zad« njem času izdala posamezna ministrstva, so regulirani prejemki tudi uredništvu II. kate« gorije, t. j. uradništvu, ki mora po uradni« škem zakonu imeti isto izobrazbo 'kot učitelj« LISTEK JOŽE ŽUPANČIČ iz Litije: Pevski zbor UJU v Trbovljah in Brežicah. Kadar se imenuje naš Pevski zbor UJU v javnosti, je to tudi običajno v zvezi s po« hvalo in priznanjem. Res! Imel sem /že mno« gokrat priliko čuti dokaze za to svojo na« vedbo in prav nič ne mislim, ida bi se našel kdo, ki bi temu oporekal in ne bi tudi sam priznal, da nam je inaš pevski zbor prav kr« vavo, nad vse potreben, in to iz razloga, da pokažemo vsestransko razgibanost in žjvahno vrvenje tako v vrstah učiteljstva, kakor tudi naše organizacije, ki je dala okrilje tovari« šem«pevcem. Kakor biseri v dragoceni ogrlici, tako se vrste nanizani uspehi UPZ; njihovi uspehi' so naši uspehi, njihovi uspehi so tudi nam v po« nos, nam — nepevcem, njihovi uspehi so uspeh vsega stanu! To so prav jasno in določno pokazali nastopi UPZ, ki jih je podvzel^za oba zadnja prazniška dneva: za nedeljo 7. decembra in Marijin praznik v ponedeljek 8. t. m. Štiri vokalne nastope je priredila naša pevska družina, vse štiri prireditve so bile njihove nove zmage, vredne že dosedanjih priznanj. Kakopak tudi drugače!? UPZ se je po« vzpel že tako visoko, da ne bo mogel nikogar več — razočarati. Njegova zadnja pot v po« : '»JI«' ! 'jfiliiiM f a TT ; < ■»».it,. Kraljice Marije narodna šola na Dolu pri Hrastniku. Dograjena je šola leta 1930. Občina šteje 3580 prebivalcev, delavskega, obrtniškega in kmetskega ljudstva. Prva, lrazr. šola je bila otvorjena tu leta 1860./61. Načrt sedanje šole je napravil inž. Karel Hus iz Ljubljane. Stane okrog 3,000.000 Din. Šola ima 7 učilnic. Sta« novanja so prirejena za vse učiteljstvo in slugo. V stanovanjih je električna razsvetlja« va in kopalnica. Vsak razred ima vodovodno napeljavo s ihigijensko pipo. Sobe so parketi« rane. Posebni sobi sta prirejeni za dekliška in deška ročna dela. V učilnicah je električna razsvetljava. Šola ima pršne ikopeli za deco, pralnico, šolarsko obednico s kuhinjo, sobe za uradnega gosta, za inventar, za učila; kru« šno peč, sušilnico za meso, pisarno. Kurjava je centralna. Stranišča so angleška. Telovad« niča meri 200 kvadratnih metrov in je name« njena tudi za šolske slovesnosti Šolski oder meri 7 X 5 m. Pripremljen je tudi za modern radio^aparat. Vseh prostorov je 75. Zunaj šole je prostorno igrišče in šolski vrt. Dol leži 312 m nad morjem, ima ekskurendno gor« sko šolo ina Kalu 950 m, katere sliko priob« čimo iv 'eni prihodnjih številk. Sprednji del na sliki je šola, zadnji del so pa vse učiteljska stanovanja. Dolska nova moderna šola je tudi velik uspeh dolgoletnega neumornega gospodarskega, kulturnega in narodnega prosvetnega dela šolskega ravnatelja Antona Gnusa. Sedanji šolski upravitelj narodne šole na Dolu *. Frančiškanska ulica 6 I. Rokopisov ne vračamo. D/e/rank iranih pisarn^ - ~ ■ IOzemstvo 80 Din. Člani pov Polt. ček. ral. 11.197. Telefon Jghajm wak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU .J _ . .... . I L n_ii X_ J___JI f t ion T«/afnn 31 1 M Za združitev uč teljic Dravske banovine v skupno društvo. Osebne zadev«. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nara* šča zanimanje tovarišie za združitev vseh slovenskih učiteljic v skupno društvo. Ker ponovno prihajajo vprašanja o našem pro« gramu, smotru, delu ter o našem stališču na* pram skupni organizaciji UJU in ker stojimo tik pred občnim zborom mariborskega in ljubljanskega društva učiteljic, se mi zdi pri» merno, da ponovno objasnim 'vsa ta vpraša* nja, ki smo o njih sicer že razpravljale tudi v »Tovarišu«, ki so jih pa očividno nekatere tovarišice prezrle. Da ne bo kakega nesporazumljenja, naj predvsem pojasnim, da Društvo učiteljic ni nobena vzporedna ali celo konkurenčna sta* novska Organizacija napram UJU, ki bi za* sledovala svoje stanovske interese ločeno od ostalega učiteljstva. Vemo in soglašamo' s tem, da je enotna stanovska organizacija, ki tedružuje vse pripadnike našega stanu brez razlike spola nujno potrebna in da je samo taka organizacija resničen izraz stanovske moči ter more uspešno vršiti svojo nalogo, ki je v prvi vrsti v tem da ščiti materijelne in socialne interese stanu kot celote a tudi po* sameznika. Tudi glede reševanja vprašanj šolsko*organizatoričnega in šolsko*politične* ga značaja pripada kompetenca v prvi vrsti skupni organizaciji, že zato, ker ona lahko veliko uspešneje zastopa naše skupne težnje. Tu mora nastopati organizacija avtoritativno kot predstaviteljica skupne volje vsega uči» teljstva. Tega se me članice Društva učiteljic prav dobro zavedamo, vsekako mnogo bolje kot one tovarišice, ki stoje pasivno ob stra* ni. Zavedamo se pa tudi, da more stati orga* nizacija le tedaj na zdravi bazi, če .sodeluje vse članstvo, če se vsak posameznik zaveda, da je enakovreden del celote. Vendar vidi* mo, da je večina tovarišie v organizaciji pa* sivna, da stoji ob .strani bodisi vsled malo* dušnosti skepse ali nezaupanja, kajti časi so res težki in marsikdo vsled materijalnih ne* uspehov izgubi zaupanje. Toda priznati si moramo, da ni samo sedaj tako, temveč, da nikdar ni bilo bolje v tem oziru. Ponovno smo že same ugotovile, da je le po ena članica v ožjem in širjem sosvetu, ne* kaj društvenih tajnic in blagajničark, aktivno pri društvenih zborovanjih pa ne sodeluje skoro nobena. Z ozirom na organizačna vpra» šanja smo torej skoro popolnoma pasivne, kar gotovo ni v prid skupni organizaciji, še manj pa nam samim. Zato si je nadelo Društvo učiteljic kot eno glavnih nalog vzgojiti učiteljice za delo v skupni organizaciji, vzbuditi v (njih stanov* sko samozavest in solidarnost. Zavedajmo se da vršimo s tem važno delo za bodočnost naše organizacije kajti samo tisto delo bo ime'1'o za skupnost resničen uspeh, ki bo pro* dukt svojevrstnosti ženskega in moškega duha. Za sedaj se pa to spoznanje uveljavlja le v teoriji, za praktično delo v tem smislu pa žal niso zreli niti naši tovariši, niti tova* rišice. saj nam posamezni slučaji (na šolah) kažejo, da med nami često ni niti pravega pojmovanja o tovarištvu. Važna naloga Društva učiteljic je tudi v tem, da ščiti interese učiteljice kot ženske. Res je, da smo na podlagi zakona skoro po* polnoma enakopravne s tovariši, toda kon* kretni slučaji nam pričajo, koliko bolj kom* plicirano je stališče v službi zaposlene ženske kot moškega. Vzemimo samo različne slučaje poročenih učiteljic (enaki prejemki, upravi* čenost uCJiteljice, da ostane v službi, kdaj bi morala biti vsaj moralno primorana izstopiti, premeščanja na škodo neporočenih učiteljic itd.); dalje zaščita neporočene učiteljice ma* tere, ureditev porodniških dopustov itd. Tudi posamezni slučaji na šolah pokazujejo na podrejeno stališče učiteljice. Jasno je, da mo* ra celoten svoj položaj premotriti učiteljica sama in sama sovplivati na ureditev oziroma izboljšanje, ne pa brezbrižno prepuščati mo* škim in potem kritizirati, ko je prepozno. Predvsem pa je treba smatrati Društvo učiteljic kot žensko kulturno društvo^ ki mu je namen prosvetno delo v lastnih vrstah, zlasti pa delo za kulturni podvig najširših pla* sti ženstva. Za to delo je učiteljica najbolj poklicana, kajti to je nedvomno izrecno žen» sko delo in ker pride učiteljica od vseh iz* obraženih žen najbolj v stik z narodom, je ona tista, ki more to nalogo vršiti. S tem de* lom si bo učiteljica ustvarila v javnosti, med tovariši in med narodom oni ugled ki bi ga morala imeti, ki ga zahteva njen poklic. Le na ta način si bo izboljšala svoj socialni in materijalni položaj, kajti upamo, da se bo pri nameščanju v prvi vrsti upoštevalo prosvetno delo. ' Društvo ima tudi namen inicijativno vplis vati na reformo ženske izobrazbe, sploh se zanimati za vsa ženska vprašanja, zlasti ona, ki tangirajo ženo v poklicu. Da bo 'moglo društvo bolj uspešno delati, namerava pri* tegniti k sodelovanju učiteljice vseh katego* rij ter iskati stikov tudi z ženami iz drugih poklicev, predvsem onih, ki nas bodo v na» šem delu podpirale. Končno je naša davna in iskrena želja naš skupni »dom učiteljic«. Zamišljamo si ga kot nekak penzijonat za upokojene učite» ljice, a tudi druge, ki bi želele v njem stano* vati — a tudi kot zatočišče vseh ter kot sre* dišče našega društvenega življenja. — Toda priporočamo, da podpirajmo še nadalje oba učiteljska domova v Ljubljani in v Maribo* ru, kajti ne nameravamo podvzeti ničesar v njih škodo. Nihče pa nam ne more zameriti, če začenjamo enkrat misliti tudi nase. Upa» mo, da nas bodo naši tovariši v tem našem stremljenju podpirali, saj smo se tudi me vedno rade volje odzvale njihovemu vabilu. To je na kratko označen naš program. O podrobnem delovnem načrtu se bomo po* govorile na obeh občnih zborih v Mariboru 14. t. m. na II. dekliški meščanski šoli, v Ljubljani pa 30. t. m. ob % 10. uri na šentja» kobski šoli. Dobrodošle vse, ki se zanimate za naše de'lo, tudi če niste članice. | Angela Vode. Mladinska Matica. -—mm Iz uprave: Vračamo se zopet k te» mi lo redu v naši upravi. Prejšnji teden se je razposllala druga številka »Našega roda« vsem šolam, ki so nam javile svoje naročnike. Danes 9. t. m. nam manjka še nakazilo 50 šol. ki so bile med naročniki za prvo številko. Prosili smo v pretekli številki »Učit. Tova» riša«. da naj ¡se nam do pošlje jo vsa naročila za tretjo, decembersko številko »Našega ro* da« najpozneje do 15. t. ta., da jo lahko do* stavimo vsem naročnikom pred božičnimi po* čitnicami. kar je naš trden namen. Kakor vse kaže, bomo prejeli od zaostalih 50 šol do 15. decembra naročila 'komaj za drugo številko. Kakšne težkoče naistajajo za upravo pri do* ločevanju naklade in dostavljanju lista pri takem naročevanju, si lahko predstavlja vsak* do, akoraivno bi ne bil imel še nikdar naj» manjšega \ upogleda v upravne posle kakega sličnega podjetja. Ker pa inam je mnogo na tem, da tv }tem sllučajoi ne pustimo na cedilu naših rednih na» ročnikov, ismo trdno od'1'očeni, razposlati jim do božičnih ipočitnic tretjo številko ne glede na to, ali dobimo od ostalih naročnikov na* ročila pravočasno ali ne. Odklanjamo pa vsako odgovornost za zakasnelo ekspedicijo vsem, ki se ne morejo uživeti niti v elementarna pravila ivsakega rednega poslovanja. Prosimo torej ponovno in nujno, da se nam 'nakaže naročnina do 15. decembra, da 'Ugodimo tako isrčni želji na* ših mladih bralcev, dobiti čez božične praz* nike v 'roke težko pričakovano čtivo. —i Za kontraktualne učitelje so postav« ljeni učitelji iz Italije: Krage,lj*Žuber Tere* zija v Solčavi, okr. Gornji Grad; Vončina Albina v Črno, okraj Prevalje; Legiša Hen» rik iv Rajhenav, okraj Kočevje; Medvež An* ton 'v /Čadrež, okraj Krško; Majnik Anton v Žverce, okraj Novo mesto; Savnik Kazimir v Liboje, okraj Celje; Pohar v Šmarje pri Jelšah; Besednjak Gabrijela v Svetli potok, okraj Kočevje; Šlibar Vera v Dvorsko vas, okraj Kočervje; Šega Ivana v Dolenjo vas, okraj Kočevje. i —i Napredovali so iz 5. v 4. skupino: Lenartič Marija, Grmovšek Ljubislava. Žol* nir Bogdan, Kavčič Jadviga, Strez Boris, Kljun Karolina, Jerale Sofija, Roje Avre* lij, Šumer Ida, Tivadar Janez, Kurbus Mi* lena, Verčkovnik Oskar, Iskra Zora, Urankar Marija, Verčkovnik Miroslava, Klein Karo« lina, Kortjar Vladimir, Hauptman Maksa, Kotnik Ana, Božič Antonija, Globokar Iva» na. Ambrožič lAngela, Gabrenja Ivana, Kav* čič Antonija, Verdir Stanislava, Vehovc Marjeta, Grabelšek Karlo, Viher 'Miroslav in Ferenčak Marija. —i Iz 4. v 3. skupino: Škalič Željko, Bele Deniza, Jelene Božena, Herzog Gabrijela, Podbevšek*Ravnikar Štefanija, Habi軎nidar» šič Justina, Vokač Ivan. Dragaš=Peršič Anica, šrot Marija, Hiršman Vida, Fakin Franja, Inkret Alfonz, Radin Mira, Strah*Vardijan Angela, Oman Oton, Kavčič (Draga, Rape Ladislav, Bačič Ljubomir. —i Po službeni potrebi je premeščena Buzdan Marija iz Kastve v Plešče, čabarski okraj. 1 —i Po odloku prosvetnega ministra se postavijo za začasne učitelje in učiteljice: Kralj Vilma "v Šmihel, okr. Novo mesto; Gjorgjevič Radomir v Fram pri Mariboru; Vičič Zorislava v Veržej, okr. Ljutomer; Ku* tin Elizabeta 'v Bohinjsko Bistrico, okr. Ra* dovljica; Prek Pavle v Dobrepolje, okr. Ko» čevje; Jeglič 'Olga v Bukovko, okr. Kranj; Nefima Marija v Trebnje, okr. Novo mesto. — Napredovali so: iz IV. v III. skupino: Ga* beršelk Marija in Pertl .Marija; iz V. v IV. skupino Gorup Marija. > Splošne nesli. — Novi uradniški zakon. »>Činovniški glasnik« štev. 195. z dne 1. decembra t. !! pri* naša naslednjo notico: Vesti, ki se tu pa tam pojavljajo, da je prenehalo delovanje za urad» niški zakon, so brez višate podlage. Na za* konu in potrebni razvrstilni uredbi ise dela zelo intenzivno in delo se bliža koncu. — S te strani morejo biti naši tovariši popolnoma mirni. — Stanarina in kurivo po členu 23. za* kona o narodnih šolah. Kraljeva banska upra* va oddelek IV. No. 21.784 od 24. novembra 1930. je izdaTa odlok, s katerim ob veš a, da je ministrstvo prosvete ponovno odredilo z O. N. br. 83.922 od 12. novembra 1930. glede stanarine in kurirva sledeče: »Ministrstvo je dognalo, da večina občin v področju Dravske banovine ne izplačuje učiteljem stanarine po § 29. izakona o narodnih šolha. Iz tega raz* loga je odrediti vsem področnim občinam, da vnesejo v letne proračune kredite za iziplače* vanje stanarine učiteljem narodnih šol po čl 29. zakona o narodnih šolah. Odrediti je tudi treba, da bodo vneseni posebni krediti za izplačilo zaostankov stanarine učiteljem, ki jim ista ni bila izplačana od 1. aprila 1930., a jim pripada po cit. §.« PLETSN'*WS......................... ■H^HBHnHSSai LASTNEGA IZDELKA najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini .............. F. M. mzmm\ LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL!€A ŠT. 7 Ugodna prilika! Uprava UJU pov. Ljubljana razprodaja svojo zalogo Iti Zvončka Popotnika Predvojni „Zvonček" letnik (nevezan) a Din 5-—. Povojni „Zvonček" do leta 1928./29. a Din 10--. „Popotnik" do leta 1928./29. letnik a Din 15-—. (Brez poštnine). Možnost nakupa le do 15. jan. 1931. Ne zamudite te ugodne prilike — Premestitve učiteljev med šolskim le« tom. Mnogi učitelji in učiteljice se obračajo na ministrstvo prosvete ter prosijo za pre* mestitve v toku šolskega,leta. Ministrstvo prosvete je razposlalo zato vsem bans'kim upravam nalog, da preko podrejenih organov predložijo v podpis vsem učiteljem in učite* ljicam najstrožjo prepoved, da se obračajo bodisi osebno, ali potom prijateljev na mini* strstvo posebno še ¿lede prošenj za preme* stitev v toku šolskega leta. Kršilce te naredbe bo ministrstvo najstrožje kaznovalo. — Premestitve med šolskim letom. Do* datno k zadevni Odredbi je g. minister pro* svete dovolil, da se smejo poslati prošnje za premestitev med šolskim letom le potom šolski nadzornikov in samo v zakonskih za* devah ali v drugih primerih, kadar mož in žena nista uslužbena v istem kraju. — Odbor voditeljev kmetsko*nadaljeval» nih šol je imel dne 18. )t. m. v Celju sejo, ka» tere se je udeležil tudi referent g. profesor Krošelj. Ugotovil je močan porast šol |v |ba» novini osobito v srezu Ptuj. Predlogi Ifetoš* njega občestva so že deloma realizirani, učna snov izide v kratkem, izdaja učil se bode pretresala ponovno pri prihodnji seji. Raz* motrival je odbor o nabavi knjig za central* no knjižnico ter osvojil predloge glede lokal* nih knjižnic. Soglasno je bilo skllenjeno, da se naj vrši v bodočem letu razven splošnega strokovnega tečaja še osemdnevni specijalni tečaj za sadjarstvo v Mariboru in sličen te* čaj za živinorejo na Grmu. Sprejeti so bili sklepi zaradi četrtinske vožnje za ekskurzije in glede odsotnosti v sluižbi nadaljevalnega šolstva in pospeševanja kmetijstva. Odobri* la so se načela pravilnika za delovno obče* stvo ter stilizirala Okrožnica za vse rvoditelje nadaljevalnih šol. Ker se je pokazala nujna potreba so se fkooptirali ;v odbor tovariši Doberšek. Dolgan in Kramer. Obširnejše poročilo se vpošlje »P ros veti«, nekatere interne zadeve prinese okrožnica. — Verk Miloš. — Zidava novih šol lepo napreduje po novem šolskem zakonu. 126 novih šol v Vr* baski banovini V Banjaluki zborujejo že tretji dan svetova'lci banovine z 'banom Milo* savljevičem na čelu. Med drugim je banovina izdala letos za šole okoli 10 milijonov Din. Zgradila je 126 novih šol. Vsekakor krasen napredek. — Zanimanje g. ministra za poljedelstvo za šolske vrtove in kmetijski pouk v narodnih šolah. Da bodo kmetski otroci v osnovnih šolah čim brfje poučeni o posameznih pano* združila v eno samo, nedeljivo celoto. In ko se je skoro kar nenadoma našel tak mož, uči* telj med učitelji, Srečko Kumar, tedaj jih je, podprt s pomočjo društva glasbenih učite* ljev in njega predsednika prof. Bajuka zdru* žil in ustvaril pevski zbor, ki ima danes, po več kot petletnem obstoju sloves pevskega zbora ki je prvi poleg prvih med nami. Za njim so koncerti, ki sta jih hvalila Ljubljana in Zagreb, za njim je zmagoslavna pevska turenja po Češkoslovaški, pred njim, upamo, enako z lavorikami obsuta pevska pot v Ru* munijo. Evo, ta pevski zbor je da* nes pred vami! — Njegov pevovodja Srečko Kumar je pri* morski rojak, doma v solnčni Gorici. Prepe* va.l je že v zgodnji mladosti, učil se muzike. doma, v Trstu, v tujini, organiziral učiteljski pevski zbor v zasedenem ozemlju, ga peljal v italijanska mesta Benetke, Padovo, Bolog* no itd. in celo v italijanska kritika ga ni mo* gla prehvaliti. A ko je morala tam doli slo* venska pesem utihniti, se je Kumar zatekel k nam in nedolgo, ustanovljen je bil tudi tu pevski zbor, kateremu je vodja iz vsega po* četka njegov požrtvovalni prijatelj, svetova* lec, vodnik, skratka, njegova duša. Na pred* sedniku prijatelju Dragotu pa leži vse ostalo breme: dobrobit zbora, red v njem, skrb za njegov telesni blagor, sploh organizacija, brez katere nobeno udruženje ne more obstojati. Program današnjega koncerta obsega zbo* re, ki jih učitelji še niso dpsedaj izvajali, zbore, ki so jih peli v Češkoslovaški, zbore, ki jih bodo peli v Rumuniji. So to zbori sta* rejšega in novejšega datuma, a vsi visoke umetniške vrednosti. Zatem je ozna.il uvodničar značilnost posameznih skladb, ki so bile na sporedu ter je končal svoj govor ob živahnem nazdrav* ljanju. Zbor je dobil besedo. Pričel je z izvedbo naslednjega sporeda. Lajovic Anton: a) Bolest je kovač, b) Po* mladni spev c) Pastirčki, c) Kroparji. (Mešani zbori), d) Žabe. (Ženski zbor), e) Medved z medom. (Mešani zbor). Premrl Stanko: Rože za Marijo. Jezus je majhen. (Ženski zbori s spremljevanjem kla* virja). Lajovic Anton: Nagajivka. Dete jezdi na kolenu. (Ženski zbori s spremljevanjem kla* virja). Foerster Anton: Z .glasnim šumom s kora. Hubad Matej: Potrkan ples. Adamič Emil': Zabučale gore. Vragova nevesta. Potrkan ples. Mokranjac Stevan: X. rukovet — srbske narodne pesmi. Od točke do točke je naraščalo priznanje v dvorani, nekatere pesmi so morali ponav* Ijati; tako seveda oba Potrkana plesa: Huba* dovega in Adamičevega, ki sta povlekla pu* bliko v ekstazo navdušenja. Zlasti široki, krepko podčrtani v ritmu in akordih Potrkan ples v Adamičevi priredbi je točka, ki še ni nikjer pustila publike hladne. Nasprotno: potegnila jo je tudi to pot v val elementar* nega zadovoljstva. Ne pomnim kraja — pa sem prisostvoval skoro vsem koncertom UPZ v zadnjih časih — da jo ne bi zahtevalo poslušalstvo ponovno še in še!... Za našega tovariša Emila — očeta Potrkanega plesa bi bila ob tem zgovornem priznanju odveč vsa* ka papirnata fraza. Ob tej priliki moram zlasti podčrtati tudi izredno zadovoljstvo publiki z izvaja* njem ženskega zbora. — »Ne vem če jim je še kak driig žen* ski zbor enak,« mi je tolmačil po koncertu gospod, ki je v godbi prav zelo doma. Ženski zbori so nastopili pod vodstvom dirigento* vega namestnika tov. Pertota Milana iz Li* tije, ker je sodeloval šef*dirigent tov. Kumar pri klavirju. Po zaključni Mokranjčevi X. rukoveti: »Biljana platno bel j ase« ... je bil koncertni spored končan. Vsa dvorana: klobuki, pisane kmetiške rute, »dauervelni« ... pa so zadnjič nagradili zbor z gromovitim ploskanjem in izrekli s tem pohvalo našim vrlim učiteljem* pevcem. Kakor je že običaj, se je pričelo pri od* hodu med publiko »seciranje«. Ampak, koli* kor sem prestregel na svoja ušesa, sami su* perlativi: t»Ooh!... divnoo!... krasnoo!...« Član domačega zbora pa je pristavil: — »Le kdaj neki dihajo! — Občudoval sem jih v nežnem Lajovčevem Pomladnem spevu. Vsa pesem je en sam stavek, dolg, raztegnjen... pa ne čuješ niti diha... Kaj jih je Kumar res odvadil dihati? ...« — »Ampak Adamičeva Vragova neve* sta! Vsa je vražja, tako jo pa podajo, da te je res strah. To ti je dramatična reproduk* cija!...« Takih besedovanj je bilo — nič koliko L. Kasneje pa mi je dejal ugledni tovariš iz Zasavja naslednje: »Veš, trdno sem pre* pričan, da je pevski odsek najpopolnejši pri našem UJU, in za našo propagando najbolj potreben.« In sem bil res prepričan o iskrenih besedah iskrenega tovariša! Malo »okrog« Trboveljčanov. Tega ne smem pozabiti. Bog varuj! Po* vedati namreč, kako je organiziral Trbovlje tovariš Gustelj Šuligoj, trboveljski učitelj, član UPZ in sicer drugače priden, agilen de* lavec, ki je bil pred dnevi izvoljen za pred* sednika (!) zasavske podružnice SLD kljub svojim mladim letom in po predimenu ve* Ijavnejšim osebam — ki nosijo lovski kroj, pa jim diši titel predsednika SLD prav tako kakor okusen zajček. Vsepovsod je vtaknil Gustelj svoj podjetni nos; vabil, klical, pri* poročal; še moje obrtne šolarje je speljal. Preskrbel jim je znižano vstopnino, za male pare jim je preskrbe!1 avtobus, da so se fantje pripeljali pred koncertni dom kakor kapita« listi. A, pa še bolj priden je bil podjetni in vzorni tovariš. Vse pevce in pevke je razme* stil na stanovanja po učiteljskih družinah in med prijatelje učiteljstva in pevske misli. Že na kolodvoru je javil ob sprejemu zborove* mu predsedniku tov. Dragotu Supančiču: »Vse v redu!« — in se je potem to tudi ime* nitno skazalo. Ko je krenila vsa pevske dru» žina v udobnih avtobusih v črne Trbovlje, so bili razmeščeni ob vsej progi Šuligojevi po* magači: trboveljski šolarji. Kjer je ustavil avto, tam je izstopil ta tovariš ali ona tova* rišica, kakor je bilo to že preje določeno.. In so čakajoči mladi »prtljažniki« pograbili kovčke in ¡taške, in hajdi! pa se je znašel pe* vec pod 'gostoljubno streho med gosto'jubni* mi novimi znanci... Tovarišu Šuligoju in njegovim sodelav* cem vse priznanje za tako izvrstno organi* zacijo — z željo, da bi našel posnemalce tudi... Ne, o tem pa nič!... gah poljedelstva in jih vzljubili, je minister za poljedelstvo dr. Stanko Šibenik poslal pi« smo ministru za prosveto, iv katerem ga prosi, naj izda potrebne naredbe za ustanavljanje šolskih vrtov in tečajev v vaseh, kjer bi se deca učila sadjarstva in vrtnarstva, deklice pa ročnih del in domače higijene. Otroci bi se v teh vrtovih učili obenem tudi odgajati ono rastlinstvo, živino itd., ki najbolje uspe« va v njihoverrf kraju. Ministrstvo za polje* delštvo je pripravljeno dati v to svrho po« trebne drevesnice in semena, pa tudi nagrade organizatorjem vrtov in najboljšim ucenoem tečajev. — Pravilnik za šolske 'vrtove je ze izdelan in vsebuje delne določbe obci pravil« nik, druge pa izidejo posebe. _ Sodelovanje učiteljstva pri sokolski vzgoji. G. minister prosvete je izdal odred« bo ,glede sodelovanja učiteljstva pri sokol« skem vzgajanju mladine. Odredba velja za učiteljstvo narodnih in meščanskih šol. Ob« javimo jo, ko prejmemo avtentičen in celo« ten tekst. — »Kaj pravite?« Na vse izpade » Slo« venca« se je vendar našel tovariš, ki je poslal »Slovencu« sledečo objavo: Gospod urednik! Poznate me kakor učitelja in mnogoletnega naročnika »Slovenca«, pa Vas prosim, da mi blagovolite prepustiti nekaj vrst ljubim sona« ročnikom v vednost. Že nekajkrat smo 'bili učitelji na vrsti v rubriki »Kaj pravite?« Jaz pa vprašam svoje ljube sonaročnike — ne« učitelje: »Kaj pravite in govorite o nas? Za« kaj nas vendar že enkrat ne pustite, da od šolskega dela zmučeni sedemo vsaj h kosilu mirno?« Tu in tam je na vrsti naša organiza« cija — upajmo, da jo bomo že še bo/ije uredili —, zopet drugič naše delo, šolsko in izven« šolsko. Zdaj je bilo na vrsti delo v gospodar« skih zadrugah. Upam, da gospod spectator ni tako naiven, da bi mislil, da bomo učitelji zdaj po tem č?anku kar drveli na delo v go« spodarske zadruge... Pri nas je ni in zato nisem s člankom prizadet. Ali bi pa učitelja tudi povsod tam kjer je kaka zadruga, spre« jelli na delo? 'Pa tudi, ali ima vsak učitelj ve« selje do takega dela? In iče ga nima, pa mu ga vsilite, če morete! In dalje: ta ima veselje za to, drugi za drugo delo. Zakaj bi se ne smel vsak udejstvovati na 'svojem po!'jtu? Si« cer pa: koliko učiteljev in učiteljic je prišlo s prekipevajočim idealizmom na vas službo« vat, da, silužbovat in svoj idealizem — ubit! Se li ni to zgodilo neštetokrat , da so mlade« mu učitelju in učiteljici zavili vrat, deloma po svojem nerazumevanju. In še dalje: kako mo« re učitelj vsemu Ikaj. Vse naj dela, povsod naj bo in še denar naj žrtvuje, kakor da bi ga sploh kaj imel... Končno pa še sliši, da se mu ni treba vtikati v vsako stvar... Ne zagovarjam nikogar, vem, da smo taki, pa tudi taki, toda vedite da smo taki, kakršne so nas naredile razmere. Zato svetujem: tam, kjer vam ne gre ¡skupaj, preštudirajte malo svoje domače 'razmere, pa jih uredite lepo med seboj! Nikar po nepotrebnem pav« šalno ne jemljite ugleda nam in — sebi!« — Pri ipov. UJU se snuje učiteljska dopisna centrala, ki bo organizirala tudi dopisovanje učiteljstva iv liste ter bo poskrbela, da se uči« teljstvu ne bo pavšalno jemalo ugleda. — Ali je dopustno, da biva v naturalnsm stanovanju, določenem za stanovanje upravi« telja šole, prejšnji upokojeni upravitelj šole, kateremu sem jaz kot sedanji stalni upravi« telj šole brezplačno dovolil uporabo stanova« nja, ker ga jaz kot posestnik svoje lastne hiše ne potrebujem? — Odgovor: V navede« nem slučaju nima upravitelj, ki se odpove odgovarjajočemu stanovanju, pravice zahte« vati ob občine stanarino. Po zakonu pripada naturalno stanovanje aktivnemu učitelju, to« rej če se eden odpove (in s tem tudi stana« rini) pripada stanovanje v prvi vrsti druge« mu aktivnemu učitelju. Upokojenega učitelja ■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Manufaktura I LiW/ ■ Ljubljana, Aleksandrova cesta 8 je v danem slučaju smatrati kot kakega dru« gega uradnika«upokojenea ali privatnika. Rok za izselitev ob upokojitvi bo predviden v pravilniku. — Tovarišem risarskega tečaja v Ljub« Ijani. Treba se bo začeti pripravljati na eks« 'kurzijo na Dunaj. Prošnje za podporo so bile zadnje dni predložene na merodajnih mestih. Ekskurzija bi se vršila v tednu od 25. do 31. marca 1931. Prosim tiste tovariše, ki se nameravajo res udeležiti ekskurzije, naj to sporoče na spodnji naslov po dopis« niči do 31. decembra t. 1. Na nepnglašene tovariše se ne bo računalo. — Lojze Hof« bauer, učitelj v Hrastniku. — Skupno naročevanje »Mladinske Ma« tiče« in »Našega roda«. Še vedno se obračajo posamezni naši poverjeniki na nas z vpraša« nji, ali ne bodo prejeli pozneje, to se pravi od druge številke dalje pristopivši naročniki knjig »Mladinske Matice«. Nekateri nam predlagajo za take zapoznele naročnike do« plačilo 1 Din za tiste mesece, ko še niso pre« jemali »Našega Toda«. »Ma vsa taka vprašanja odgovarjamo na tem mestu, da so žalibog vse slične kombinacije nesprejemljive. Upra« va bo koncem leta seštela za ;vsako šolo vse vplačane zneske, razdelila ¿kupno vsoto z 22-5 (kar znači skupno naročnino za »Mla« dinsko Matico« in »Naš rod«) in razposlala na šolo toliko garnitur »Mladinske Matice«, kolikor jih bo izkazanih po dobljenem količ« niku. Na eventuelne ostanke se ne bomo mogii ozirati. Vse cenjene poverjenike pro« simo zato. da hranijo potrdilla vposlanih zneskov, ter si koncem leta sami preračunajo, koliko garnitur »Mladinske Matice« jim od« pade na njihove naročnike. Tako jim bo tudi omogočeno nadoknaditi kak malenkosten znesek, ki je med letom kakorkoli izostal, da ne bo kdo izmed naročnikov prikrajšan za naše mladinske knjige. — Društvo učiteljic v Ljubljani. Občni zbor »Društva učiteljic v Ljubljani« se bo vršil v torek, dne 30. idecembra 1930. ob H10. uri na I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljub« ljani s sledečim dnevnim redom: 1. Otvori« tev. 2. ¡Poročilo funkcijonark. 3. Volitve. 4. Dom učiteljic (poroča tov. V. Zupančiče« va). 5. Podrobni program dela (poroča tov. A. ('Vodetava. 6. Predlogi. — Vabljene so vse zavedne tovarišice, članice in tudi nečlanice. Pomeniti se imamo marsikaj, saj v skupnem delu so uspehi. Tovarišice začetnice pridite, ker težka je naša naloga in brez opore, brez nasvetov starejših, izkušenih boste le težko izhajale. Naše društvo je predvsem kulturno društvo ki mu je naloga usposobiti tovaTišice za kulturno delo med ženstvom, a obenem zaščita specijelno ženskih interesov učiteljic. — Ljubljana, 7. decembra 1930. — Odbor dru« štva učiteljic. — Z ozirom na podlistek »Groteska o učiteljskem stanovanju« v predzadnji števil1« ki »Učit Tovariša« nam piše neka tovarišica sledeče: Odgovor na članek o učiteljskih sta« novanjih. Čestitam g. kolegu na izbornem članku. Takih učiteljev nam je treba da, ki se neustrašeno 'bore za svoje pravice. Učitelj mora biti kremenit značaj, živeti za svoje kolege in Ikolegice; ne biti kakor bilka v ve« tru. Kaj Te briga, če se komu zameriš, mož na svojem mestu bodi, moraš biti in žena ozi« roma učiteljica na svojem mestu, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Tvoje delilo naj te krasi, a kaj tvoj nasprotnik govori, to je po« stranska stvar, isaj brez nasprotnikov ni no« benega čibveka. In če je kdo zapeljan, da te ne umeje, da te krivo sodi, tiho bodi — prišel bo tudi tebi vstajenja dan « — Na zborovanju Ptujskega učiteljskega društva bo govoril o kmet.sko«nadaljavalnih šolah banovinski referent za to šolstvo gosp. Krošdj. Zaradi tega poziva odbor učitelj« stvo, da se zborovanja polnoštevilno udelleži. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■(•■■■■■■■■■■■■■■■■■•i Kot intelis@Rtu Vam je sigurno znano, da je konzumni kredit edina rešitev iz finančne krize kupujočega občinstva. Otresite se torej predsodkov in kupujte pri nas na obroke manufakturno blago. Posetite nas! Zahtevajte potnika! Učitelji-ce 5 % popusta ! Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = SAVINJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO VRANSKEGA OKRAJA bo zboro« valo v torek 16. decembra 1930. ob 10. uri dopoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Za« pisnik. 2. Dopisi. 3. Učiteljska gospodarska poslovalnica. 4. Predavanje o praktični držav« Ijanski vzgoji v šoli in izven nje. 5. Predlogi k programu za počitniške učiteljske tečaje za ročna dela. 6. Slučajnosti. — Predsednik Jarh Josip. = LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU. ŠTVO bo zborovalo v torek, dne 16. t. m. ob Vi8. uri zvečer na I. mestni dekliški osn. šoli z običajnim dnevnim redom in predava« njem prof. dr. St. Gogola: Osebnost učitelja. Vabljeni vsi — tudi nečlani. ^ Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE« TOLENARTSKI OKRAJ je zborovalo dne 11. oktobra 1930. na osnovni šoli pri Sv. Tro« jici v Slov. goricah. Statistika: Število učiteljstva v okraju 51, navzočih 34, t. j. 67%. I. Situacijsko poročilo: Tovariš predsed« nik Velnar otvori občni zbor, presrčno po« zdravi vse navzoče, imenoma nova člana Ferlinc Antona od Sv. Trojice in Klemenčič Milana od Sv. Antona, čestita novoporočen« cema Roškar, spomni se desetletnice plebi« scita ter žrtev v Bazovici, katerim navzoči zakličejo trikratni l»Slava«. •Nato je podal kratko poročilo o delova« nju društva v preteklem letu. Iz tega poročila je razvidno, da je imelo društvo 5 zborovanj, ki so bila povprečno dobro obiskana. Zapisnik prejšnjega zborovanja se vza* me na znanje. Pri tem pojasni tov. Golež, da društvo pri zadnjem zborovanju ni bilo proti plačevanju prispevka za pevski zbor. temveč da bo naprej plačevalo, ampak prostovoljno. Društvo stoji namreč na stališču, naj se mu pusti neka avtonomija, da samo odloča o pla« čilu prispevkov za razne namene. Tovariš Baša je podal blagajniško poro« čilo, katero je prav razveseljivo, kajti bla« gajna izkazuje 3772 Din 80 p prebitka. 'Pred« sednik mu v imenu učiteljstva izreka za nje« gov trud in vzorno poslovanje priznanje in pohvalo. i Pregledovalca računov sta pregledala račune, našla vse v redu ter predlagala abso« lutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. Na znanje se je vzelo poročilo tovariša Grogla o pokrajinski skupščini v Novem me« stu, katero je bilo podano prav drastično in s humorjem. Za 'tem je poročal tov. Golež obširno o državni skupščini v Beogradu. V zvezi s tem je predsednik prečital zapisnik o sestanku RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA Pripravili smo za Vas tak RADIO, kot si ga želite, namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni. Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930., obsega sledeče radijske sprejemne naprave: Detektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za poslušanje potrebne, za naplačilo..........Din 80'— ter petkratno mesečno plačilo po . ........Din 45*— Enoelektronskih aparatov, kompletnih, z elektronko, baterijami, antenskim materialom ter eno slušalko, za naplačilo .... Din 100"— ter osemkratno mesečno plačilo po.........Din 75"— Troelektronskih aparatov „Reinartz", kompletnih, z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom, za naplačilo ... ......Din 240'— ter desetkratno mesečno plačilo po.........Din 180*— •V Stirielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom, za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din. Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat. Radio Ljubljana Ljubljana Miklošičeva c. '. Maribor Aleksandrova 44 poverjeništev Ljubljana, Zagreb, Split na Zi« danem mostu. Na podlagi poročila in zapis« nika je sklenilo društvo, da popolnoma odo« brava postopanje našega poverjeništva. — Predsednik se obema poročevalcema prisrč« no zahvali. II. Samoizobrazba: Ker krožki niso delo« vali, je to poročilo izostalo. III. Izvenšolsko delo: Z ozirom na to, da je referent za izvenšolsko del'o učiteljstva tov. Štuhec priobčil v eni zadnjih številk «Učiteljskega Tovariša« obširno poročilo in statistiko o našem izvenšolskem delu, je tudi to poročilo odpadlo. Pri tej priliki apelira predsednik na uči« teljstvo, naj posveti ustanavljanju kmetij« sko«nadaljevalnih in gospodinjsko«nadalje« valnih šol ter širjenje »Sokola« v okraju. Pohvalno omeni kraje Sv. Anton, Sv. Be« nedikt, Sv. Ana, Sv. Rupert in Sv. Trojica, kjer so se že ustanovila sokolska društva in sokolske čete. IV. Pri vršečih se volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Gole? Fran, šolski upravitelj, Sv. Trojica v Slov. goricah; pod« predsednik Štuhec Jakob, šolski upravitelj, Sv. Ana v Slov. goricah; tajnik Golob Josip, učitelj. Sv. Trojica v Slov. goricah; blagajnik Baša Anton, šolski upravitelj, Sv. Benedikt v Slov. goricah; odbornik Stumpf Ludvik, šol« ski upravitelj, Sv. Anton v Slov. goricah; pregledovalca računov Jaut Radovan, šolski upravitelj, Sv. Rupert v Slov. goricah in Schweiger Katinka, učiteljica, Sv. Barbara v Slov. goricah. Dosedanji predsednik tov. Velnar, ki je odklonil ponovno izvolitev, ker v kratkem najbrž odide iz okraja se je zahvalil učitelj« stvu za tovariško sodelovanje, želeč društvu, naj tudi v bodoče procvita in deluje v istem pravcu. Novoizvoljeni predsednik tov. Golež se mu v toplih besedah zahvaljuje za njegovo nesebično delo v prid društva ter apelira na članstvo, da vsak posameznik po svojih naj« boljših močeh sodeluje pri društvu v korist celokupne naše organizacije in našega stanu. V. Sklene se, da bo prihodnje zborova« nje meseca decembra pri Sv. Lenartu. Golež Fran, preds. Golob Josip, tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ŽU«' ŽEMBERŠKI SODNI OKRAJ je imelo dne 18. oktobra t 1. v Žužemberku svoj redni občni zbor. Od 30 Jvčlanjenih navzočih 22, t. j. 71%. Po pozdravu vseh. zlasti novodošle tov. M. Kezeletove prečita predsednik okrožnico št. 170. Občni zbor je po razjasnitvi zadeve sprejel primerno resolucijo, v kateri obsoja na državni skupščini nastali spor ter poudar« ja nujno potrebo složnega in vzajemnega dela vseh sekcij in članov v organizaciji. Sledilo je predavanje tov. Arzenška o avtoriteti učiteljstva v in izven šole. V njem je pokazal predavatelj več načinov, kako si more učitelj(ica) utrditi svoj položaj med na« rodom. Pri debati se je obenem sklenilo, da zbere do prihodnjega zborovanja vsak član nekaj tem, ida bo mogoče tako napraviti ci« klus predavanj in delovni program za daljšo dobo. Poročilo tov. Fr. Mervarja o pokrajinski skupščini, kakor poročila društvenih funkcio« narjev, zlasti blagajničarke, je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje. — IPripomi« njamo pri tem, da je plačalo mlado društvo, ki je imelo z ustanovitvijo dokaj stroškov, vse dolgove in denarne obveznosti do 1. no« vembra ter ima kljub temu v blagajni še pre« bitek. Po določitvi članarine mesečno 15 Din, se je prešlo k volitvam. Z malimi .spremem« bami je bil izvpljen prejšnji odbor s pred« sednikom Fr. Mervarjem Končno je bil ustanovljen v okviru dru« štva še glasbeni odsek pod vodstvom tov. L. Korenčana, ki bo imel ob nedeljah svoje vaje. Fr. Mervar, t. č. preds. R. Hrovat, t. č. tajnica. Nove knjige. —k Koledar (Vestnik) XLV. šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1931. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 15 Din. 'V (Ljubljani 1930. — Poleg ko« ledarskega dela je priobčen v koledarju pre« cejšen beletristični del in pa bilanca Družbe sv. Cirila in Metoda. Koledar priporočamo v nakup. / —k Trgovski koledar za leto 1931. Tr« govsko društvo »Merkur« za Dravsko bano« vino je založilo 17. letnik Trgovskega kole* darja, katerega je uredil g. Franc Zelenik. Je to priročno in lično vezana knjižica, ka« tera stane 15 Din s poštnino vred in se na« roča pri društvu \»Merkur« v Ljubljani, Tr« govski dom v Simon Gregorčičevi ulici 2", telefon 26—52. Poleg običajnega kalendarija prinaša koledar podatke iz zakona o vinu. iz zakona o nadzorstvu nad življenskimi potrebščinami, iz zakona o prodaji državnih vrednostnih papirjev, navodila za računanje obresti in dobička, važne podatke za lesno trgovino, takse za pregled parnih kotlov, troške za dviganje meničnega protesta, pošt? ne določbe in še druge v trgovskem poslova« nju potrebne podatke in navodila. g&lINSKA TVOüMíí A MKOReJE UUBIJAHA fflsmm IW®f! Naš pravi domači izdelek! —k Fran jo Serajnik: Jugoslovanske na» rodne pesmi za dvoje gosli. Večina učnih knjig ali šol, ki se uporabljajo pri violinskem pouku, je tujega izvora in zato so tudi posa« mezni med redne vaje uvrščeni kosi pretež« no tuji, niso v našem duhu in predstavljajo za naše violinske gojence snov, ki se ji mo« rajo šele prilagoditi; to pa otežkoča pouk. ki postaja zato nekako brezdušen. Kje pa ima« mo boljše sredstvo za poživljanje pouka kot pa v priprostih ljudskih pesmicah? Vsak mlad gojenec violine pozna že lepo vrsto na« ših ljubkih pesmic, ki bi jih gotovo z vese« ljem igral, čim mu to dovoljuje gotova stop« nja v violinski izobrazbi. T« misli so navda« jale našega priznanega violinista gospoda Franja Serajnika, ko se je odločil zbirati in smotreno sestavljati cel niz naših lepih na« rodnih pesmic, Z veliko skrbjo in natanč« nostjo je do sedaj pripravil tri take zbirke, DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA - A ... MIKLOŠIČEVA CESTA 14/IL En gros. En detail. Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno dve, ki ¡sta uporabni pri vsaki violinski šoli, zlasti pri Schonherrjevi, eno pa pri prvih dveh zvezkih Ševčikove šole; pripravlja pa tudi še nadaljevanja. Vse pesmice so tako prirejene, da jih morejo učenci po potrebi tudi peti; zbirke so torej deloma uporabne tudi na osnovnih šolah. Za vse pesmice je g. Serajnik podstavil tudi spretno izpeljan part za II. violino, da imajo naši violinski naraščajniki s tem praktične predvaje za skupno igranje in obenem tudi priprosto za» bavo. Pri vsem je pa mišljeno tako. da naj gojenci igrajo pesmice sami, da se utrdijo v samostojnosti. Zato je tudi za II. violino spisan part primeren izobrazbi gojenčevi — G. Serajnik je s tem zamašil veliko vrzel v naši violinistični literaturi, za kar mu mora biti hvaležen vsak učitelj violine, a tudi go; jenci in njihovi starši. Zbirke so zelo poceni in se dobijo pri avtorju v Glasbeni Matici. Posamezni izvod stane brez poštnine 15 Din. —k Škola rada od ¡Saliha Ljubunčiča. U ovoj knjiži prikazuje pisac bit i značenje škole rada. Polazeči od elemenata i od prvih ideja, on obuhvata vanredno pregledno sve socijalne, kulturne i pedagoške uticaje, koji su pomagali oko izgradnje ove vrlo potrebne ustanove, da onda spoznajno i organizatorski uzdigne pedagošku zgradu škole rada. Uopče ova knjiga g. Ljubunčiča jest svestrano po» znavanje same stvari. Njegova škola rada, to je postepeno idejno i organizatorsko pri« kazi vanje nove škole, kako je ona uopče u svijetu shvačena i kako se treba u nas pri« mjenjivati U knjiži "su naročito obradjene i na''ašene naše kulturne i nacionalne potre« be Zato je u knjiži dat i prikazan znalački cilj naših škola uopče, a uz to vrlo stvarno sve ono didaktično i 'metodičko što pred« siavlja dnevni život škole. U posebnom i op« širnom odsjeku »Radna obuka« dati su pri« mjeri, kako treba u nas organizirati obuku i kako treba raditi u pojedinim predme« tima. Knjiga je namijenjena svim učiteljima naših nižih i srednjih uzgojnih škola. — Na» ručuje se kod pisca, Zagreb, Djordjičeva ul. 17. i— Cijena je knjiži 20 Din po komadu. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. —k Karel May: Old Surehand. potopisna povest. Priredil Anton Oebeljak. I. in II. del. V Ljubljani 1930. Izdala tiskovna zadruga. Strani 628. Cena broš. knjigama 96 Din, ve» zanima 128 Din. — Osrednja knjižnica me« sta Prage je pred malo meseci priredila ve« liko dvorano za otroško čitalnico Prva stati« stika o živahnem posetu 8—151etnih je ugo« tovila, da dekleta največ zahtevajo pravljice, dečki pa pustolovščine, v prvi vrsti Karel Maya. Old Surehand je izšel v jako okusni opremi in je prav pripravno darilo za od« rastlejšo mladino. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. 18 Din likanje moške, damske oblek». Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gaid»> robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. mini DRDDJfl kuDite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik - Ljubljana — Stari trg 9. Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske potrebščine nabavite ugodno pri firmi • CEHTRALA1! LJUBLJANI MEDBC'ZANKL LASTT1IK FRA11J0 MEDIC • Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. TOVARNE L J U B L l'" 1-—- JANA - MEDVODE — DOMŽALE. P O D K IJ Z N I C E IN SKLADIŠČA V M A R I BOKU IN NOVEM SADU Ugodnost! Damske galoše . . Moške galoše . . . Damski snežni čevlji Moški snežni čevlji . 70 Din 75 Din 100 Din 110 Din Mestni trg 26 ^ Strltarieva olka 3 Priporoča se trgovina z ¡uveli, urami, zlatnino in srebrnino ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škofijo 15 Dam tudi na komodno odplačevanje. Tvrdka . Žibert priporoča za Božič veliko zalogo modernih snežk m č^Siev j po najnižjih cenah Ljubljana — Prešernova ulica : VELETRGOVINA F* SConig u Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Telefonska štev. 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 Villi POM V UMNI r. z. z o. z. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12. 'illlilll Premog drva L POGAČNIK BOHORIČEVA ULICA 5 .TELEFON ŠT. 2059 L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO it. ti DEŽNIKI Nt malo. Na veliko. Wttan—ijen* Uta 1839. r