tribuna L I S T LETO XIV« S L0.V t N S K I H Š T U D E NTOV LjuMjana, 1. aprila 1964 ite*. if Vsem brigadirkam in brigadirjem, udete žencem delovnih akoij v preteklostl ln pa tlstim, ki se nameravajo vključiti v briga« dirsko življenje letos, čestitamo ob 1. aprl« lu, dnevu mladlnskih delovitih brlgad! AKCijA 1964 Lani je mladina Jugoslavtje dogradila cesto Bratstva in enotnosti. Cesta Brat-stva in enotnosti — velik delovni uspeh mladih generacij — pa je le del velikega cestnega kroga, ki ga na obmorski strani Jugoslavije dopolnjuje jadranska magistra-la. Letos'se boj za nove kilometre nada-ljuje na jadranski magistrali. Od Ljubljane, Reke pa do Splita je ja-dranska magistrala v glavnem zgrajena. Dograditi je treba le še nekaj kilometrov med Rogoznico in Sibenikom in most čez morje pri Sibeniku. Težišče letošnje ob-morske gradnjc je med Splitom in Du-brovnikom. Cez zaliv Dubrovačke reke je treba zgraditi tretji veliki »morski most«. Cetrti, največji med tijimi, bo zgrajen pre-ko ožine Veriga v Boki Kotorski. Letos bo končana tudi cesta iz Hercegnovega proti Budvi in Petrovcu. Tu pa se tudi konča obmorski del »Sinje ceste«, kakor so že imenovali ta del jadranske magi-stiale. Iz Petrovca, čez Skadarsko jezero, skozi Titograd vse do Kolašina ,je celinski del jadranske magistrale že dograjen. Nada-ljttvanje gradnje »d Bijelog polja proti go-rovju do Ivangrada in skozi sotesko ob zgornjem toku reke Ibar bo zahtevalo novih velikih delovnih naporov. Od Ko-sovske Mitrovice do Prištine in naprej do Uroševca je cesta že speljana. Ostane le še težak tefen Kačanidke soteske med Uro-ševcem in Skopjem. Ta del mora biti do-grajen do maja 1965. S tem pa bo tudi sklenjen asfaltni in betonski krog, ki bo predstavljal arterijo našega eestnega pro-meta. Sredi aprila bo mladina pričela z grad-njo šestega odseka jadransk©* magistrale. Gradila bo majhen del poti, trasa je dolga le 47 kilometrov. Kilometri med Kolaši-nom in Ribarevino, vasico nedaleč od Bije-log polja, bodo v resnici mnogo daljši. Sedem metrov široka cesta si bo utrla pot po tcžkem terenu tam, koder je reka Tara najbolj bučna in soteska Lima naj-ožja. V šestih mladinskih naseljih se bo aprila zbralo 12 kmečko-delavskih brigad. Do novembra bo pri gradnji sodelovalo 170 brigad (20.000 brigadirjevh Pri l^tošnji akciji bodo sodelovale študentske in dija-ške brigade (16.000 brigadirjev) v poletnih mesecih. Med njimi bo. tudi 600 briga-dirjev iz tujine, ki bodo, za razliko od prejšnjih lct, razdeljeni med študentske in dijaške brigade. Brigadirji bodo na cesti zgradili šest mostov in Vteč predorov. •Kaj bomo letos gradili študenti Ijub-Ijanske univerze? V juliju J)o na avtocesti v Crni gori ena naša brigada s 120 briga-dirji. V juliju in avgustu bosta dve brfgadi po 70 brigadirjev dokončali gradnjo re-kreacijskega centra ljubljansklh študentov v Ankaranu. M. černetič P0 DRUGEM RAZGOVORU NA EKOKOMSžd FAKULTETf Nekatera nesprejemljiva ALI RES PODRAŽITEV V ŠTUDENTSklH DOMOVIH IN MENZAH ? stališča Preteklo sredo se je na ©konamski fa-kulteti nadaljeval rar^ovor »O vlogi ints-letetuailca v naši .družbi«, fci ga je ideoio-ška kamisdja PO ZšJ po besedah napcwe-dovalca organizirala z nameniom, da bi študentje spoznald stališča posamezriih re> vij do vprašanja vloge lnteKgence, čeprav je Vladimir Karvčič že na prvem razgovoru i2yawia, da govori zgolj v svojem imenu in sta se mu tokrat pridružila še Dušan Pirjevec in Ndko Grafenauer, ur«iništvl NaSih razgledov in Teorije in prakse pa sta s pJsmeno obrazložitvijo odklonild ude-ležbo (obe pismi glej na 5. strani!). Razgovor se je nadaijsral zato, da bi lahko obdelaM vrsto še na prvem razgo-voru zastavljenih vprašanj, ki pa so daleč presegla temo razgovora. (To vsekakor ka-že, da se študentje zanimamio za vsa važ-nejša družbena vprašanja, ki ba jih bilo treba čiimprej zajeti v delo faikultetnih svo-bodnih katader in centralne tribune »čas ¦in svet«. Morda ne bi bilo odiveč, da bi programski svet tribune »Čas in svet« dal pobudo za vskUaditev njihovih programov ln obenem za dogovor, kje in s katerimi ljudmi ozdrama inštitucijaTni bi bilo "naj-pfimemeje organiziratd razprave o posa-mezniih temah, da bi bile r^e samo knitdč-ne, amipak tudd argiimefntirane ln plodne. Tako se je celoten raagovor sukal pred-vsem a&mo okold prvega vprašanja o stop-Nadaljevanje na 2. strani Glavna študentska domova in menzi v študentskem naselju in Akademskem kolegiju sta v huda krizi. Vzrok je na-sprotje med' principom samofinancira-nja in ekonomskih cen v študentskih domovih in menzah in nizkimi dohodki. (štipendijam) študentov, ki stanujejo ali se hranijo v ŠN ali AK. Nizki dohod-ki študentov namreč očitno onemogoča-jo, da bi se na študente prevalili mo-<*čno povečani izdatki domov in menz. Te stroške bi domovi delno krili $ po-večano turistično dejavnostjo med počit-nicami, v ŠN pa tudi s povečanjem šte-vila obrokov, a kaj, ko se nov študent-ski dom gradi na povsem drugem kon-cu Ljubljane, v Ilirski ulici in je sdmo ŠN precej na periferiji. Ali naj izgub-Ijajo študentje dvakrat na dan Čas s ho-jo ali pa naj gradimo v Ilirski ulid po-sebno menzo in nastavimo posebno upravno osebje? Ali naj podra&imo sta~ narino in hrano? In kdaj bomo izbolj-šali hrano? Kdaj bomo začeli graditi no-ve domove za študente, ki nimajo'sred-stev, da bi plačevali za privatne sobe po 5000 din in več, domove za generaci-je, ki bodo v naslednjih letih prišle iz srednjih šol študirat v Ljubljano, za ti-ste, ki se stiskajo po trije in več v so-bah zasebnikov, v AK in ŠN brez os-novnih pogojev za študij? Kdaj ...? čemu se obotavljamo? Ali res ne vidi-mo, da na eni strani dopuščamo po-manjkanje, na drugi pa beremo o na-meravanih podiranjih zgradb na Pru-lah in gledamo zidanje stolpnic za re-publiške državne in gospodarske organe na nekdanjem nunskem vrtu, ki bodo stale mnoge miliiarde in milijarde itd... Ali ne izvirajo ta sredstva iz enega fn istega žepa, v katerega prispevajo naši 8tarši? All ne moremo doseči smotr-nejšo upor ab o družbenih sredstev? OST TEDm ,/ Nekatera nesprejemljiva stališča Nadaljevanje s 1. strani nji in možnosti kornunikativnosti pri nas, pa nitd tega ni mogel dobro pojasniti, kar je bilo že zaradi tako omejenega kroga sodelujočdh deloma moč pričakovati. Glavni razlog pa je bil verjetno v teim, da so nekateri pavabljeru to vprašanje po-jasnjevali predvsem s svojimi splošnimi pogledi na organizacijo in strakturo druž-be, kd pa jih del prisotne publike ni hotel kar a priori sprejeti, jih je skušal z vpra-šaniji raz.jasniti ter je tudi poleiniziral z njiini. Žal pa je občkiistjvo včasib. ponovno pokazalo precej nestrpen odnos do na-sprotnih mdšijenj (čeprav so bila nekatera vprašanja in stališča res nekoliko primi-tivna in dogmaitska), tako da se je včasih človek moral vprašati, ali je tak razgovor namenjen raačdščevanju stališč in izmenja-•vi mnenj ali nekritičnemu forsiranju zgolj določenih stali&č. ZnačHnost teih stališč je bila zlastd v tem, da so, namesto da bi poudairjala enotnost irateresoiv vseh delov-nih ljurii Jugoslaivije v bistvendh vpraša-njiih nadaljnjega socialistiičnega razvoja, na osnovi česar obstajajo in delujejo ZK in druge družbeno-poilitilčne organizacije, govonila predvsem o različndh potrebah in interes&h. ljudi in grupacij na današnji stopnji družbenega razvoja, kar naj bi na-rekovalo ustanovitev oz. priznanje še dru-dih družbenih subjektov na osnovi teh potreb in interesov ter seveda možngpti tucli njihovega vpliva na komunikacaje. Nekateri zagovomikd teh stališč so na podlagi tega ugotovila, da tudi vodilha vloga ZK ni več potrebna. Tu pa se moramo seveda vprašati, ali je tako imenovana konstituiranost v naše družbe (ustava, samoupravljanje) j:es že zadosten razlog, da nam ni več potrebna voddlna vloga ZK. To bi namreč pomenilo, da že ta konstituiranost sama po sebi (kljub obstoju družbenih pratislovij, zla-sti tistdh v materialni bazi) zagotavlja naj-hitrejšd in najskladnejši razvoj, kar pa je nerealno. Organiairana idejno-usmerjevalna sdla, ki »na demokratičfein način ablikuje enotna gledišča o bistvenih vprašanjih raavoja socialiama kakor tudi o vseh vprašanjih, katerih ureditev zagotavlja uresničenje dol-goročnah smotrov socialističnega družbene-ga razrvoja« (osnovne smernice za predkon-gresno aktivnost ZKJ), je torej nedvomno še potrebna, pri čemer pa je treba pouda-riti še dvoje: 1. da posveča ZK vse večji poudarek tuda razvoju notranje partijske demokracije, predvsem široki obravnavi in tudi posvebovanju komunistav z vsemi deiavnJmd Ijudmi pred sprejemanjem sta-lišč in 2. da komikiisti teh staJAšč ne smejo dirigiratd, ampak z argumentirano Konferenca ZMS 3. in4. aprila bo v Ljubljani repu-bliška konferenca Zveze mladine. Prepričani smo, da bo^konferenca pospešila dejavnost mladinske or-ganizacije pri iskanju in uveljavlja-nju ustreznejših oblik dela, ki bodo zamenjale stare, toge, za večino mla-din^ nezanimive oblike družbeno-političnega dela. borbo mnenj ustvarjati enotnost vseh de-lcivnih ljudii ob bistvenih vprašanjih. Kdo ima interes, da zaradi ostalih po-treb in interesov skuša ločevati ljudi in družbo na posebne subjekte in »delovne grupaoije«, ko vendar vsj sikušamo preko obstoječega družbeno-političnega mehaniz-ma raivno vsklajevati osebne in družbene • interese, je pa še nadalje vprašanje, ki pa je ostalo brez jasnega odgovora. Ali gre tu za naimerncKnejasnost ali zgolj za zme-deoe koncepcije ali še za kaj dmgega, je seveda samo na osnovi bsžnih zapiskov in vtisov z razgovora težko reči. Vsekakor je naš sistem dovolj širok, da se lahko .vse potrebe in interesi, ki so y skladu z osnovno smerjo naš&ga družbenega raz-voja, uiveljavijo v njem ob podpori druž-beno-političtndh organizacij že enOiStavno kot potrebe delovnih ljudi, saj stremimo prav za tem, da bi vsak delovni človek sam postal dejansko subjekt, ne pa objekt raanih novih subjektov iin grupacij. Zato bi se tudi mi kot študentje najbrž morali zaivzeti za to, da bd se za vse na-daljnije raagovore in razprave na javnih tribunah zlasti mi sami dosti bolje pripra-vili, da ne bd bili le pasivni poslušalci in pritrjevalci temu ali onamu, ampak da bi tudd sami kritično in fev&rno posegli v razpravo. Kna, od že »odkritih« oblik za to so praV &tudijske grupe in zdi se mi, da se prav na tem področju odpirajo za naša &budentska- vodstva in ideološke komisije najvažnejše naloge. S tem pa ne mislim reči, da bi se mo-rali zdaj za določen čas zapreta v svoje okivire in se zgolj pripravljati, ker so prav javne. tribune eno od najboljših sredstev za spodbuditev zanimanja in je torej vse te oblike delovanja treba razvijati vzpo-redno in skladno. • Matevž Krivic Tovariš Milan Natek je eden redkih, ki so dvakrat prejeli Pre-šernovo nagrado. Zdaj je že če-trto leto asistent na geografiji. f — Ker ste diplomirali še po stareiri študijskem načrtu, gotovo občutite raz-like, ki so nastale z refornio, posebno še, ker se ukvarjate s pedagoškim in znanstvenim delom. »Ko človek diplomira, se mu zdi, da zna vse, kar bo rabil v praksi. Spoznal pa sem, da «nu zlasti za poglobljeno, znanstveno in pedagoško delo, ki ga za-hteva fakulteta, manjka marsikaj. Pri geografiji smo poslušali vse premalo predmetov, ki zadevajo problematiko, s katero se diplomant srečuje v šolah. Področje dela za geografa ni samo šola, ampak tudi ustanove za urbanizem, tu-rizem ipd. Metodične predmete, ki da-jejo osnove za vzgojno delo, po mojem mnenju bolj obvladajo absolventi pe- Razgovor ob dveh dagoške akademije kot filozofske fa-kultete.« , — Mislite, da je reforma v tem po-gledu prinesla izboljšanje? »Reforma je uspela tam, kjer niso krog poslušanja določenih predmetov razširili na dve stopnji. Predmete bi morali reformirati vertikalno — preda-vatelj I. stopnje naj bi predaval tudi na drugi stopnji. Tako bi nepotrebno ponavljanje snovi iz I. stopnje odpadlo in bi kvaliteta naraščala logično in kon-tinuirano. Vsem študentom pa smo omogoeili enake pogoje za poglabljanje v znanstvene probleme vsaj na II. Stop-tiji, kar je "bilo doslej omogočeno le posameznikom na geografskem inštitu-tu, danes pa v skupinah ostane čas, da se študent uvede v znanstveno delo. fte do danes se ni popolnoma izobliko-valo mnenje, kakšne naj bodo terenskc vaje. Ta problem je d^diščina oblik štu-dija, v novih pogojih pa ne znamo najti vsebinske razlike tned I. in II. stopnjo. Na naši fakulteti imamo posebne te-žave z izdelavo diplomskih nalog. Na tehniki šttidentu ni treba tekati po tere-nu, poleg tega pa dobi še nagrado, ker obdela konkreten problem. Na geogra-fiji in tudi na drugih fakultetah nasto-pajo težave, kdo bo plačal enomesečno deio na terenu. Zlasti slabše situi.ani študentje bi potrebovali pomoci od fa-kultete, ki naj bi plačala vsaj najnujnej-še tehnične struške in potnino. -im Teorija in praksa stov. 2 Ko ocenjvijem drugo številko nove slo-veaiske revije za družbena vprašanja, ne morem mimo dveh vprašanj, ne da bi ju (zaradi skapo odmerjenega prostora) vsaj v uvodu načel: prvič — ali kaže (z ozirom na sestav uredniškegi odbara) željo po-stati »uradna« revija ter si na ta način podreddti druge ri&vije, ki so se v zadnjem času vedno boilj pričele orientirati k pro-uč&vanju družbenih vprašanj, in drugič, ald se je odlooila v celoti zagovarjatd našo dosedanjo prakso z vidika »objektivnih nujnosti in zakooitasti« ali za kritičen po-gled nanjo. Ob prvem vprašanju, ki z iz-zvanim odgovorom opredeljuje funkcijo in položaj revije v naši kulttirni situaoiji, se zdi umestno ugotoviti, da, po palitiki ure-janja sodeČ, revija noče dobiti uradnega videza tn da tudi nfkrenila na pot proti-uteži Perspektiivam, kakor so to mnogi napovedovali, temveč da se je — in tu zadevaimo na drugo vprašamje — odlopdla za lastni kritični koncept, s katerim skuša osv&tliiti perečo družbeno problematdko. (In saimo v tako zamišljeini koncepciji' no-ve revije vidim njeno realno, poaitdvno vlogo in funk.cijo v obstoječi revijalni kon-staiaoijd na Slovenskem.) Splošem vtis, ki ga zapusti druga števil-ka, je, kljub nekaterim skupniim potezam, ^ki nakazujejo smer njenega bodočega raz- vpja, v precejšnji meri nee>noten. Kot vzrok temu bi navedel predvsem neizena-čeno kva.liteto prispevkov. Venda,r pa je reiviji uspelo prikazati kar lepo število afctualnih vprašanj od zvez (tdstih, ki po-magajo na kakšen stolček) pa do proučit-ve ekanomsikih integracij in naših odno-sov s tujino. Ker jih je veSkrat z dobršno mero odlo&iosti načela, pa tudi »dovolj &irako in poglabljeino zajela, obeta, da bo postala pomemben faktor pri usmeirjanju našega družbeno-politionega razvoja. Najtehtnejši pri&pevek v tej štetfUiki je nedvomno razprava Sergeja Kraagherja (Ekonomska integracija in razivoj ekonom-skih odnosov z inozemstvom), v kateri avtcr s številnimi podatki analizira vpra-šanja i2ivoza in uvoza, poslovnega sodelo-vanja gospodarskih organizacij, medruarod-ne goispodarake odnose in gospodarske grupacdje (Skupni trg in SEV) in vlogo ZN pri razreševanju mednarodne gospo-darske problematike pa našo ziunanjo trgo-vino in' plačdlno bilanco. Kraigher je v tem okiviru prikazal vrsto aktualnih pojavov, njihove izvore in tendence raavijanja ter jih obenem tudi ocenil in očrtal stališča, ki bi jdh bilo treba zavzeti do njih, in s tem osnovne siinace, po kaiterih naj bi se gibal razvoj naših ekonamskih odnosov s tujino. Zato je v tej razpravi veliko teht- nih ugotovitev in zanimivih mrsli, od ka-terih bi omenil, da fluktuirajoči in kapi-larni karakter izvoaa pospešuje raavoj in delovanje posebnih .zunanjetrgoviiiskih or-ganizacij, ki se zaradi relativno majhne ij razipoložljive količine šteArilnih iz;vozn::h proizvodovukvarjajo s širokim asortima-jem, da bi krile stroške svojega poslova-nja — in da počasnost in določena eno-stranost procesov poslovnega združevanja opozarjata, da ponekod dobivajo tsžnje po diverzifikaoiji proizvodnje in spscializaciji značaj spopada med dvema proizarodnima koncepcijama in da prihaja v teh gibanjih do prctislovnih. interesov med proizvajal-nimi podjetji in specializiranimi zunanje--trgovins.kimi organizacijami; da pa se bo na zunanjetrgovinskem področju vse bolj. uveljavljala n&posredna aktivizacija samih. ] proizvajalcev; nadalje, da so gospodarske,] organLzacije zanemarjale ali podoenjevale j delo, ki je potrebno za usposabljanje last^tj nih razvojnih služb za iskanje izT,r!rnih tehničnih rešitev in da pomeni uvoz licenc, pa naj je še tako n&izogiben, brez isto- 1 časnega samostojnega razvojho znanstve-y nega dela nujno zaostajanje za državamd, ki licence p^dajajo; dalje, da uvaz nl le neogibna sestavina paspeševanja vseh vrst naše notranje potrošnje, pač pa je tudi -j neogiben čirtitelj v povečanju izvoza in ¦izravnavanju primanjkJjaja v plačilni bi-lanci in da je v tej luči čedalje bolj očitna problematičnost politike investicij za tako imenovano zmatnjšanje uvoza itd. B. Paš (nadaljevanje prihodnjič) Komisija za socialna vprašanja pri odboru Zš AG ni-ma mnogo dela s prošnjami za podpore, kredite itn. Brez dvoma je psložaj študentoo AG nekoliko drugačen, kot pa položaj drugih Ijubljanskih istudentov. Po vojni je z usta-nomtvijo dveh vovih orkestrov, orkestra Stovenske filhar-monije in orkestra RTV Ljubljana nastalo veliko pomanf-kanje instrumentalistov, z vedno večjim razmahom glasbe-nega šolsiva in z uvajanjem glasbenega pouka v splošno šolstvo pa tudi pomankanje glasbenih pedagogov. študij glasbe poteka tako, da je pred študifem na akademiji po-trebna ze precej strokovna izobrazba: nižja in srednfa glas-bena šola. Zato so vsi zavodi in ustanove, ki so potrebovali kadre. radi zaposlovali tudi študente akademije, pa čeprav so bili ti šele v prvem letu študlja. Tako stanje je še danes. Po podatkih, ki so jih navedli študentje ob vpisu v zimski semester letošnjega šolskega leta, je od okrog 200 študentov Akademije za glasbo več kot polovica stalno zaposlenih (v stalnem ali stalnem hono-rarnem delovnem ramerju). Lahko računamo, da ta zapo-slitev traja povprečno 4 do 5 ur na dan. \fC temu prištejmo še eno uro dnevno pa pripravo na poklicno delo fvežba-nje orkestrskega programa za instrurhentaliste, pnprava učne snovi za pedagoge). Mislim, da več kot osem ur dnev-no ni mogoče koncentrirano delati. ^lz vsega tega lahko za-ključimo, da izgubi več kot 50 °/o slušateljev Akademije za glasbo skoraj dve tretfini svojega časa za invenštudijsko dejavnost. Učni program seveda ni na nobenem oddelku akade- TRIBUNA STRAN 2 Kako je s socialno problematiko na AG? mije preračunan na to dejstvo. O tem, koliko naj študent dnevno vežba, so sicer različna mnenja, vendar mislim, da bi moral študent, ki bi hotel nekaj došeči, vsaj 6 ur dnevno posvetiti svojemu glavnemu pridmetu, to je instrumentu, kompozicij ali dirlgiranju. Potem so tu še stranski'pred-meti, akademijski zbor in orkester itn. Samo po sebi je uvievno, da noben zanod ali ustanova ne dovoli, da bi redno delo pri njih zaposlenega študenta trpelo zaradi študijskih obveznosti. Torej je jasno, da trpi študij. Vendar pa se to pri učnih uspehih na akademiji ne pozna mnogo. Na prvi pogled je to paradoks, vendar mi-slim, da je zanj možno nafti zelo logično razlago. Takšno stanje (veliko izvenštudifsko zaposlovanje študentov) traja namreč že ves čas, odkar Akademija za glasbo deluje v se-danji oblvki, kar pomeni (od 1948. leta), da sploh še nima-mo izkušenj, koliko bfštudentje lahko dosegli, če bi več časa posvetiii študiju. Res je, da samo nekoliko več kot polovvca štvdentov ne more redno študirati. Vendar je to dovolf, da postanejo kriteriji manj zahtevni seveda tudi za tiste študente, ki lahko študirajo. Prvič ne morejo obstajati dvojni kriterhji, drugrič pa zaradi pomanjkljivega študija enih, tudi drugi ne morejo v redu študirati. Konkreten primer: akademija vrsto let ni mogla organizirati rednega dela orkestra, pred-vsem saradi prezaposlenasti nekaterih študentov. Po drugi strani pa je nujno, da ima diplomant-instrumentalist tudi določeno prakso v orkestrski igri, če hoče najti zaposlitev (isto je bilo z zborom). Rezultat: tudi tisti študentje, ki bi btli pripravljent igrati v akademijskerm orkestru, so si iskali zaposlitev drugod, da bi tako spoznali orkestrsko igro in UteraiuTO. Če hočemo dvigmti kvaliteto% študija na akademiji, je študente nujno treba osvoboditi izvenštudijske dejavncsti. Ena možnost je, da akademija prepove študentom izven-^ študifsko udejstvovanje. Vendar bi na ta način ostale insti-tucije, kjer so ti študenti zaposleni, naenkrat brez kadrov, kar pa je nemogoče. Pa ludi prizadete študente bi spravili v nemogoč finančni položaj, saj ni lakko kar naenkrat do-biti preko 100 štipendij. (Trenutno prejema od približno 160 slovenskih študentov AG štivendije 15, torej manj kot 10 %.) Trenuino je torej stanje problematično in skoraj ne-reUfvoo. Mislim pa, da se vsaj Iz vsega tegajahko nekaj naučimo in da pri generacijah, ki bodo v bodoče prihajale na akademijo, ne ponavljamo istih napak. študentov, ki se bodo jeseni vpisali na akademijo, posebno pa tistih med njimi, ki bodo prišli iz drugih mest in s podeželja, ne sme-mo prepustiii samim sebi. S štipendijami in krediti jim je teba omogočiti reden in temeljit študij. Jasno je, da te štipendife ali krediti ne bodo dosegli višin sedanjih dohod-kov, morali pa bodo biti vsaj realno visoki z ozirom na življenfske pogoje. Saj je končno cilj in namen vsakega študenta, ki se vpiše naakademijo, da bi dobro in redno študiral. Zato se mi zdi v okviru sedanje akcije za izbolj-šanje žMjenjskih pogojev študentov potrebno poudarlti, da tudi Uudentje Akademije za glasbo potrebujejo večjo podporo in stimulacijo za svoj študij. Dokler pa bo stanje takšno, kot je sedaj, toliko Časa se bo treba zavedati, da kvaliteta študifa na akademiji ni iaka, kot bi lahko bila in kot bi bilo to polrebno. KRISTIJAN UKMAR AKTUALNA POLEMIKA AKTUALNA POLEMIKA AKTUALNA POLEAAIKA AKTUALNA POLEMIKA Komentar o komentarju Ta zapisek ne velja toliko prvemu raz-govoru in diskusijl, ki je bila na ekonom-ski fakulteti v okviru svobodne katedre, ko komentarju izpod peresa P. Jambreka. Prva ugotovitev v tem komentarju se mi zdi povsem nesprejemljiva, kaže na kliničen neposluh za stvarnost in izraža lahko zgolj osebna stališča avtorja, da je tema sama, in tudi diskusija presegla okvire neke fakiiltete. Njegova misel na moč spominja na ad-ministrativno omejevanje demokracije, celo izbire teme in okvira diskusije, nam-reč: študentje naj bi vedeli, kaj je dovo-Ijeno oziroma kaj ni! Druga stran, ki je prav gotovo posledica omenjene tenden-ce, pa nam pokaže nasledtajo sliko: štu-denti te ali one lakultete naj posvečajo pozornost samo svojim študijskim nalo-gam, tekmi in lovom za pogoji, strokov-nosti itd. Njihov socialni položaj naj jih zanima le, kolikor jepretirano slab, njihov socialni status, skratka: njihova socialna dimsnzija kot študenta in pozneje v pokli-cu kot člana družbe, pa, žal, po Jambre-kovem mnenju ne sodi v njegov okvir. študent je v tem okviru oropan sleher-ne odgovorne socialne funkcije, njegovo delovanje je omejeno na izvrševanje pred-pisanih nalog, ne da bi imel možnost in pravico spioh podvomiti, ali so te pred-pisane naloge realne ali ne, ali ustrezajo štvarnim potrebam ali ne in pomisliti na svoj osebni prispevek pri takem slepem izvajanju delovnih odlokov. Razen reševa-nja svojih socialnih in materialnih po-treb se slehernemu odgovornemu študen-tu vsiljuje vprašanje, kaj je njegova per-spektiva kot intelekiiualca na delovnem mestu po končanem študiju. Prvi problem je, ali ta sistem študija ustreza potrebam njegoVega delovnega mesta, drugi pro-blem pa, ako bo sploh v prihodnje na svojem delovnem mestu lahko odgovorno in polno zadoščal lastni delovni iniciativT in delovni potrebi stvarnosti ter družbe. Tovariš Jamberk je zaskrbljen zaradi te študentove skrbi, zanimal naj bi se pred-vsem za drobnarije, kot sem že prej ome-nil. Nasprotno pa je vsakdo, kateremu družbena odgoyornost nekaj pameni, na-ravnpst presenečen nad zrelostjo našega študenta, ko se je vedno javno in nejavno govorilo o študentovi nezainteresiranosti za družbene probleme.. Priznam, da sem prav zaradi te socialne zrelosti, ki so jo pokazali študentje na ekonomski fakulteti, večji optimist, kot sem bil, z ozirom na to, kam in v katero smer se bo vršil na-daljnji proces socializacije naše družbe. Očitek, ki velja UO ZŠJ, je mogoče ra-zumeti, da je bil v tej situaciji UO nemo-čen. To je sicer res, bistveno pa je to, da UO ni bil nemočen samo v tej situaeiji, temveč da je bil nemočen pri reševanju osnovnih socialnih problemov, ki tarejo vso ljubljansko univerzo. Njegova parali-za je postala očitrra tudi navzven, ko mu je vsa situacija ušla iz rok, ker očitno ni nikoli doslej reševal drugih yprašanj ljubljanskih« študentov kot formalnih in organizaoijskih. Ali mu avtor oči-ta, da ni znal zajeziti upravičene in social.no pomembne akcije Ijubljan-skih študentov na ekonomski fakulteti, ali pa to, da ni bil zmošen sproti reševati problemov, ki so se kopičili in so o^tajali brez vsake razrešitve. Tudi v tem primeru so študentje ekonomije pokazali družbe-no in socialno zavest in zrelost, ko se je njihova akcija usmerila predvsem v kon-struktivno reševanje te problematike, ne pa v slepo destruktivno revolto. Vse te stvari najbrž zameri pisec filanka študen-tom ekonomije, pri tem pa se ne zaveda tega, da je osnovni zakon nekega družbe-nega življenja sprotno in stvarno reševa-nje sporov in problemov, ne pa umetno paraliziranje le-teh, ki se slej ko prej v ta-ki ali pa drugačni obliki osvobodijo sle-hernega umetnega držanja »pod pokro-vom«. Vse to me spominja na hipokrizi-jo. Ce sem prav razumel njegovo pisanje, se v njem izraža tadi bojazen, da ne bi prišlo do podobne svobodne diskusije, ki ne bi bila ^a ta ali oni način paralizira-na z določenim očitnim namenom, še na drugih »svobodnih katedrah« ljubljanskih fakultet. ¦' "¦ c Sam poznam podobno kritično stanje na medicinski fakulteti. študent medicine je pred nerešljivim problemom, ali zadovo-ljiti pogcjem ob tem lovu za izpiti pa se sprijazniti z dokaj slabim materialnim stanjem (izvzeti so zgolj študentje dokaj dobro situiranih družin, ki pa so v manj- šini), ali pa si prislužiti na stranskem tiru neobhodna materialna sredstva, s tem pa dejansko izpasti iz tega hipertrofira-nega študijskega tempa. To je problem letnikov, kjer je študij re-formiran. Posledice pa imajo že daljno-sežnejše obeležje. Neka klinika je razpi-sala razpis za usmeritev in sicer deset mest. Pogoj tega razpisa pa je, da štu-dent medicine ni obiskovalec prvega re-formiranja letnika. Tukaj se torej že na začetku > študija pojavlja problem njego-vih delovnih sposobnosti, ko bo študij končal, saj Ijudje, ki so botrovali refor-mi študija, že danes dvomijo v njegovo strokovno usposobljenost. To so dejstva. - 2elel bi, da bi mi avtor odgovoril na vpra-šanje, kdo torej nosi krivdo za tako sta-nje. In, ali je upravičena in zakaj je upra-vičena bojazen, da bi študentje te faknl-tete vzeli svojo usodo v svoje roke, kot so jo na ekonomiji, ko se npr. UO ZŠJ za ta probieme ne zanima dovolj, saj so orga-nizacijski ali pa formalni važnejši. Očitarije, ki velja urednikom dveh re-vij, češ, da so bile y svojih diskusijskih izvajanjih demagoške, je najbrž izvito iz trte. Osebno mi dokazuje samo to dejst-vo, da je celotna diskusija trajala od sed« mih do enajstih zvečer, in da ni nihče niti pomislil, da bi to diskusijo prekinil in preložil na poznejši datum. Ko pa je do prekinitve prišlo.. je bila vsaj polovica pripravljena nadaljevati razpravo pa sa-mo petminutnem odmoru. Več kot jasno je, pa tudi praksa v zadnjem desetletju nam potrjuje, da se ob aktivistično-dema-goškiK izvajanjih ne more pripetiti, am-pak lahko ob- obravnavanju pereče in žive aktualne prffblematike, kar se do sedaj ni zgodilo na Ijubljanski univerzi že nekaj let. , % Na koncu pa bi prav rad vprašal tovari-ša Jambreka, ali je kdaj temeljiteje raz-mišljal, komu služi tako oportunistično pisanju po znanem izreku: »Pol 'meni, pol tebi, nobenemu pa nič«. Pcter Božič Kmečki otrok V začetku šolskega leta 1963/64 sem sprejel razredništvo petega razreda osemletke. Učence sem želel spoznati, za-to sem jih prosil, naj mi napišejo nekaj o sebi, predvsem: kaj jih najbolj ovira pri učenju, katere so njihove želje... Ve-čina je napisala prisrčno in odkrito. Iz nekaierih sestavkov sem namenoma izbral odlomke, ki jasno kažejo na aku-tni problem kmečkih otrok. Trpek refren: »Učiti se ne morem, ker moram delati«, je eden glavnih vsrokov, da prihajajo podeželski otroci v nadalje-valne šole s pomanjkljivim znanjem. če primerjamo socialni status podežel-skega in mestnega otroka, ugotovimo ve-liko razliko, ki je nočem posplošiti na vso Slovenijo. Omenfeno velja za predel, ki ga poznam: okolica Cerkniškega jeze-ra. Odlomki ustrezajo originalom, popravki so safno slovnični. (Vendar sem tudi tu marsikje zamižal, da bi ohranil pristnost otroškega izražanja in čustvdvanja.) —0— »Oče je bolan. Nesposoben je za vsa-ko delo. Imamo velifco zemlje. En brat je pri vojakih, drugi hodi v slnžbo. —0— »Sem kmečki otrok. Imamo veliko kmetijo in precej živine. Naloge moram pisati zvečer, ker moram popoldan dela-ti. Ponoči seveda ne vidim pisati, zato na-loge napišem z napakami.« —0— »Kadar se učim, me pokličejo k dru-gemu delu. Učenfe moram pustiti. In me-ne zelo boli v srcu, ker bi lahko bila v osmem razredu, pa sem šele v petem.« »Vsa orna zemlja je raztresena na tri-najstih njivicah. Največ jih je v gozdu. Skoraj ves pridelek nam tu uniči divjad, zato pridelamo zelo malo. Zaslužek lah- ko dobimo v Starem trgu, ta pa je od-daljen osem kilometrov od naše vasice. Ker je tako daleč, od nas nihče ne hodi delat.K ¦ -0— »Smo kmetje. Z bratom morava zelo delati. Vrtiva sla-moreznico, nosiva vodo in delava druga dela. Nimava dosti časa, da bi se učila. Pozimi je laze. če ne bi bilo dela, bi še šlo.« \ —o— »Moram veliko delati: žagati drva in še vse drugo. Pot v šolo je zelo naporna, ta me naj-bolj izmuči. Hodim več kot eno uro. Za učenje mi ostane le ura časa v vsem po-poldnevu.« —0— »Dela iviamo zelo veliko. Denarja ni-mamo dosti. Sem šivčen. živina: ovce, prašiči, zajci. Težko se učim.« »Sem doma v mali vasici. Obdelujemo zemljo. Oče je kmet, mama pa gospodi-nja. Imamo precej zemlje in tudi velike davke, ki jih ne moremo plačevati. Ko-likor smo dali tudi &e zanje, bi lahko po-pravili hišo, v kateri stanujemo, lahko bi se bolje oblekli, skratka; lahko bi se bo-Ije imeli, kakor živimo sedaj. Ata se je boril od 1941. leta do konca vojne. Sedaj bi rad, da bi mu dali kako podporo. Tudi mama ne dobiva nič. Imam sedemdesetletno teto. Ta dela, ko-likor more. Oče dela prošnje, da bi mu zmanjšali davke. Ko «o se borili, so vsi Ijudje re-kli: »Borimo se ža svobodo in lepše dni«. Imam dve veliki želji in rada bi, da bi se mi izpolnile. Prva je, da bi se dav-ki zmanjšali in pa, ker iraam daleč šo-lo, da bi mi kupili kolo in bi se z njirn lahko vozila v šolo. A tega ne bodo mQ? ja otroška leta dočakala. še preden pA* dem domov, se zelo izmučim. To ne bq mogoče, se mi zdi, saj je pred tem še mnogo drugega. Doma moram pomagati pri delu na po-Iju ali kjerkoli je pač potrebno.« »Ata hodi delat. Imamo tudi nekaj zemlje. Samo ob plači ne bi mogli živeti, ker je vse predrago. Sedaj, ko se pa m* kaj doma pridela, pa še kar gre. Pomfo gati moram atu in mami, ker sama vsega ne zmoreta. Ko se je poročila sestra, sem jokala. Vse to je precej stalo našega ata in ma-mo.« —0— Pravzaprav ne gre samo za razliko n znanju, ki ga imajo mestni in podeželsk\ otroci, niti za socialno neenakost. Gre z$ človeka, otroka. Njegova psiha je dojerti* Ijiva za vse, kar jo obdaja. Marjan Tomšič Vzgojf zevednega državljana? Ce bi se že prej zavedali, da bomo pri razpravi o novih statutih zadeli še ob vrsto nerešenih in nerazčiščenih problemov, bi to razprayo brez dvoma začeli prej in bi tudi pri ustavni raz-pravi sodelovali povsem drugače. še-le s širokimi razpravamii ob novih statutih in z uresničevanjem ustavnih določil zavestno sprejemamo novo ustavo. Za današnji čas je značilna sprosti-tev protislovij, ki so bila nekaj časa navidezno latentna, ki jih nekaj časa birokracija ni javno priznavala, ker si je domišljala, da lahko to dokaže, da je socialistični družbeni sistem naj-boljši. Dušenje in zanikanje protislo-vij ne rešujeta, temveč jih samo po-glabljata. Ali so bile doslej zavestne socialistične sile prešibke, da bi re-ševale protislovja, predno se ta izo-strijo in povzročijo boleče gospodar-ske in družbene deformacije? So bile doslej zavestne socialističnc sile pre-šibke, utrujene, dezorientirane, da bi bolj konstruktivno sodelovale pri graditvi novih, višjih kvalitet, ki bi bile rezultat borbe protislovij? V osnutkih statutov mnogokrat opa-žamo kompromis med staro prakso, ko je bila velikokrat najbolj smiselna linija najmanjšega odpora pri izvrše-vanju direktiv in med novimi, revolu-cionarnimi težnjami resnične demo-kratizacije. Zakaj ne naredimo celega koraka? Ne znamo, ne moremo ali nočemo? V 3. členu osnutka statuta bioteh-niške fakultete piše: »Fakulteta... vzgaja študente v zavedne državljane (podčrtal I. K.) socia-listične skupnosti...« Ali je jasno, kakšen pomen imajo danes besede »zaveden državljan«, ali pa je to le neko formalno, lepo zven^če določilo? Besede zaveden državljan so imele določen pomen v času ostrega razred-nega boja, ko je bil razredno zaveden, kdor se je zavedal pripadnosti revolu-cionarnemu razredu, v času, ko je bil zaveden Slovenec, kdor se je uprl na-rodnostnemu zatiranju in v času, ko je bil zaveden, kdor se je zavedal nuj-nosti diktature proletariata. nujnosti načel demokratičnega centralizma in nujnosti zaupanja v odločitve vodstev. Danes pa je premalo, če je nekdo sa-mo zaveden Šlovenec, a se aktivno ne vključuje v kultul-no življenje našega naroda. Danes nič smiselnega ne po-meni, če je nekdo zaveden državljan, a samo deklarira svoje prepričanje o pravilnosti ustavnih določil in naše poti v socializem in pri tem aktivno ne dela za uresničevanje teh načel, za boljšo pot v socializem in za odprav-ljanje nepravilnosti in deformacij. Verjetno bi bilo v statutu biotehni-ške fakultete boljše določilo: »Fakul-teta... vzgaja študente v državljanc. ki bodo poznali osnovne zakonitosti človeške družbe, ki bodo sposobni kri-tično in analitično proučevati družbe* no dogajanje in se bodo žavestno in pogumno borili za izgraditev družbe, v kateri bo človek resnično svobo* den... Glede na to, da gre tu za bio* tehniško fakulteto, bi bilo potrebno v statutu tudi določilo: »Fakulteta.. ¦ vzgaja študente v strokovnjake, ki bo« do znali ob proučevanju posameznih bioloških, tehničnih in gospodarskih zakonitosti spoznavati tudi najsploš-nejše zakonitosti prirode;, družbe in vmisli.« Slovenci smo daries med red-kimi narodi, ki zanemarjajo teoretič-no in filozofsko problematiko prirod-nih znanosti. V svojem članku Filo-zofski problemi moderne prirodne znanosti v 8. številki letošnje Tribune daje Andrej Kirn iniciativo, ki jo je treba upoštevati in podpreti. Če so statutarna določila formula: cije, odmaknjene od življenja, res nl važno, kakšne so. če pa določila v uvo« dnem delu statuta kažejo smoter, h kateremu težijo delovni ljudje fakul' tete, je treba o teh določilih še teme-Ijito razmisliti. IVAN KREFT TRIBUNA STRAN 3 PEDAGCŠKA AKADEMIJA ŠTIPENDIRANJE V STATUTIH MARIBORSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ * x t~ rvečini primerov obrav- 1/ navajo statuti gospo- r darskih organizacij šti- pendircinje in izobraževanje preveč posplošeno. Ali so že izgotovljeni vsi pravilniki o štipenriiranju in kadriranju? Smo v »zlatem času« razpravrjanj o sta-tutlh delovnih organizacij, ponekod so pr-¦te statute že sprejeli. Zanlmalo nas je, kako v posameznih gospodarskih organi-zacijah, točneje, v njihovih statutih obrav-navajo problem štipendiranja oziroma izobraževanja. Pregledali smo osnutke sttatutov (lci pa jih bodo že v kratkem sprejeli) nekaterih okrajnih organizacij v Mariboru. X Nič kaj razveseljivo ni dejstvo, da v ve-čini statutov obravnavajo štapendiranje In izobraževainje zelo površno z določili. V nekaterih podjetjih prikrijejo pomanjka-nje dobro organizirane kadrovske službe PREMAJHNA POZORNOST s stavkom: »štipendiranje in kadrov-sko problematiko proučuje poseben pra-vilniik«. Seveda se sprašujemo, če takšni pravilniki sploh kdaj zagledajo luč sveta. Bolj pomanjkljivi pa so tisti gtatuti, 271 členov. On tega so posvetili štipendi-Poglejmo nekaj primerov: tovarna av-tamobilov in motarjev Maribor je pri-pravila ln dala v razpravo obsežen osnu-tek statuta, ki na 53 straneh obsega kar ki sploh nimajo ddločil o štipendiranju. ranju oziroma kadrovskim vprašanjem Mariborski radijski feljton Nobena skiivuact Bi, da z maribor-skim kulturnim življenjem ni vse v redu. Ni moj namen govoriti o kulturni podobj Maribora. Prav na kratko bi spregovoril nekaj splošnih misli o mariborskem radij-skem sporedu. Naša oddajna postaja po-sreduje dnevftb svojim poslušalcem dve uri programa. Čeprav je radio Maribor le podružnica RTV Ljubljana, sta dve uri 'lokalnega radijskega programa za tako mesto kot je Maribor premalo. V resnici pa sploh ne morem govoriti o dveh urah programa radia Maribor, saj odpade od tega ena ura (pri jutranji oddaji pol in popoldanski oddaji pol ure) za lokalna de-setminutna poročila in zabavno glasbo. Tako preostane praktično še pol itre zju-traj in pol ure popoldne za ostali pro-gram. Tega izpolnijo »napevi izpod zele-tiega Pohorja«, Mariborski komorni zbor, operni solisti in instrumentalni ansambli. 2e nekaj let enaka pesem. Resnici na Uubo ttioramo reči, da so tu še redne ra-dJBuS oddaje o športu, kulturi, reportaže TRIBUNA STRAN 4 o delovnih kolektivih in oddaja Med na- šimi pevci in godci___ Komorni. zbor, operni in instrumentalni solisti in in-strumentalni ansambli si lepo delijo de-lo. če niso v sporedu. dopoldne, jih goto-vo slišite popoldne. Omenili bi tudi od-daje želeli ste-poslušajte, ki niso zaje-te v teh dveh urah, in ki gojijo slovensko »narodno« in zabavno glasbo. Vse to me ne bi jezilo, če ne bi bila tu še enourna nedeljska oddaja od 12. do 13. ure Mariborski feljton. V tej uri se med poročili o dogodkih enega tedna v našem kraju zvrsti nekaj popevk; potem pa" pri-de na vrsto petnajst minutni veseli radij-ski feljton. To naj bi bil zabavni del pro-grama. Toda, kakšna zabava je to?! V neki spakedrani govorici, ki ni niti pohorsko narečje, se poroča, da tam in tam ne sve-ti reklama, da je poleti na Mariborskem otoku gneča, da bo takrat in takrat tom-bola, da so morali tam in tam čakati na natakarja, da je še zmeraj sneg in dragi-nja. Ob koncu pa še vesela glasba in spo-ročilo: »Drugo nedeljo pa spet na svide-nje!« In tako iz nedelje v nedeljo. Pre-pričan sem, da nisem edini, ki misli, da z veselim mariborskim Radijskim felj-tonom poneumljamo ljudi. Hudo je tudi, da gledališki igralci ne zaslužijo dovolj pri svojem kulturnem poslanstvu, da morajo za denar rušiti to, kar na deskah širijo — kulturo. Če bi bil taik radijski veseli feljton redkeje na spo-redu, bi bil mogoče zabaven, sedaj pa je tnučen. Pri radiu naj se ne vdajajo sa-mozadovoljstvu, ampak naj iščejo nove sekcijske oblike, da bodo poslušalci ču-tili prizadevanje za boljši program, ne pa da si iz dneva v dan sledijo podobne oddaje in iz nedelje v nedeljo prismuk-njeni mariborski veseli feljtoni. Tone Partljič samo en člen, v katerem razlagajo delo komisije za organiaacijska in kadrovska vprašanja. Ta komisija: — proučuje kadrovsko problematiko podjetja in daje delavskemu svetu podjet-ja predloge za določanje temeljne kadrov-ske politike; — proučuje probleme strokovnega in družbeno-političnega izobraževanja članov kol^ktiva; " * • — predlaga razpis štipendij in dode-Ijuje štipendije posameznim prosilcem. Torej nič konkretnega o štipendiranju. Najbolj preseneča, da niso niti omenili pravilnika o štipendiranju, ki je zelo do-ber in o kateremu smo že pisali v eni prejšnjih številk. Nekoliko več požornosti so posvetili štipendiranju v osnutku statuta Elektro-industrije in splosne montaže Maribor, čeprav opravijo z vso problematiko v treh členih: — Zaradi napredka proizvodnje, strokov-nega in položajnega napredovahja, poveča-nja produktivnosti dela ter ekonomiono-sti poslovanja je omogočeno sistematično usposabljanje in izobrazba kadrov (202. člen). — Sleh-erni delavec ima pravico prido-biti tista znanja in veščine, ki so potreb-na za uspešno opravljanje funkcij izvrše-valca in upraVljalca, delovna organazacija pa mu je dolžna to nuditi, oziroma omo-gočiti. — Dolžnost vsakega delavca je prido-bivanje in izpopolnjevanje svoje strokov-ne, splošne in politične izobrazbe (203. čl). — Za izobraževanje in strokovno izpo-polnjevanje skrbi posebna služba, ureja ga poseben pravilnik: sredstva so zago-tovljena z letnim gospodarskkn načrtom na osnovi izdelanega in potrjenega pred-računa dohodkov in- izdatkov ter progra-ma vzgoje kadrov (204. člen). Želeli bi opozoriti še na statut Elektro-gospodarske sk,upnosti Slovenije, pravza-prav na pravilnik o štipendiranju, ki so ga sprejeli na Elektro-Maribor. Nanj opo-zarjamo prav zaradi izredno konkrefcnih določil. načina štipendiranja in načina fi-nančne pomoči zaposlenim delavcem pri strokovnemu izpopolnjevanju. Okvirni pra-vilnik ELES so za vso Slovenijo sprejeli na pobudo komisije za študijska vpraša-nja pri klubu štipendistov elektrogospo-darskih organizacij Slovenije. Pravilmik pravi, da določa temeljne šti-pendije višina osebnih dohodkov staršev in šolski uspeh. Za srednje šole se giblje od sedem do petnajst tisoč dinarjev, za vi^je in visoke šole pa se povzpne od de-set do dvanajst tisoč dinarjev. Tečaji za izredne študente Vedno večja potreba po strokovni uspo-sobljenosti našega učiteljstva privablja na pedagoško akademijo v Mariboru tudi mnogo izrednih študentov. V študijskem letu 1960/61 so se vpisali na pedagoško akademijo samo izredni * študentje; bilo jih je 323. Naslednjo leto je bil vpis slab-ši (204), leta 1962/63 se je vpisalo 260 štu-dentov, v letošnjem študijskem letu pa je v prvem letniku 368 izrednih študen-tov. Doslej se je torej vpisalo 1155 izred-nih študentov. Največ se jih je vpisalo na skupine: zemljepis-zgodovina (235), ma-tematika-fizika (162), biologija-kemija (157) itd. Najmanj prijavljencev je na novo ustanovljeni skupini slovenščina-ruščina J19). Medtem ko traja študij za redne sluša-telje dve leti, je za izredne, glede na nji-hovo zaposlenost, predviden triletni štu-dij. Razlika med rednimi in izrednimi je tudi v vplsu, kajti izredni imajo samo tet-ni npis, in ne tudi semestralnega kot reti-ni študentje. Pogoji so isii za obe skupi-ni. Vsak izredni slušatelj mora za vpis v drugi letnik uspešno opraviti vse izpite prvega letnika. Predavanj jim ni treba obiskovaii, kljub temu pa so za skupino btologija-kemija obvezne vaje, ki jih mo-ra opraviti vsak študent. Vodstvo akademije organizira dnevne tečaje, v zimskih in poletnih počitnicah pa tudi tedenske. Na teh tečajih se izred-ni študenti seznanjajo s potrebno litera-turo, v grobih obrisih pa tudi s snovjo, ki jo morajo predelati. Podrobnejše obrav-nave snovi si na teh tečajih ne morejo privoščiti; celotno delo sloni torej na štu~ dentih samih. Da je študij težak, doka> zuje tudi minimalni vpis izrednih študen-tov v drugi letnik (samo 14 študentov ima pogoje). Od vseh 1155 izrednih štu~ dentov je do novega leta 1964 diplomiralo le 66 slušateljev. Nekateri vztrajnejši izredni študentje kljub službi obiskujejo redna predavanja. To pa si lahko privoščijo samo Maribor-čani in tisti, ki stanujejo v bližnji okoli-ci mesta. Toda na PA v Mariboru je vpi-sanih več ~ izrednih študentov, ki živijo in delajo v celfskem okraju. Le-ti zaradi pre-velike oddaljenosti ne morefo misliti na obiskovanje predavanj. Največ slušateljev prihaja iz učiteljskih vrst, kar je razveseljivo. Žal pa so ti uči-telji nemalokrat prezaposleni (honorarne ure, izvenšolsko delo ...). Vodstva šol bo-do morala te učitelje razbremeniti, da bo-dq imeli več časa za študij. V nekaterih občinah nagrajujejo izredne študente za vsak uspešno opravljen izpit. S tem te študente stimulirajo, hkrati pa jih. veže-jo, da bodo po končanem študiju ostali na istem delovnem mestu. Nekaj sluša-teljev pa ni v pedagoški službi, vendar je za njih prav tako obvezna popolna srednga šola. Stevilo izrednih študentov na PA je vsekakor razveseljivo in pričakujejo, da jim bo JOdstvo šole pri štndiju še bolj •pomagalo kot doslej, pa tudi redni študentje bi se morali bolj povezati z iz-rednimi. čeprav je odbor Zš na PA o tem že večkrat razpravljal, do pravega sodelovanja vendarle ni prišlo. Tone Gaberšek K temeljni štipendiji prištejejo še gib-ljivi del, ki ga določijo na osnovi števila opravljenih izpitov, težavnostj teh izpitov in dosežene ocene Vse to tudi točkujejo. Za študij na prvi stopnji oziroma višjih šolah je določenih 70 točk, na drugi stop-nji pa 140 točk. Vrednost točke znaša 150 dinarjev. štipendistom, ki stanujejo v kra-ju šolanja, odtegnejo od osnovne štipen-dije 4000 dinarjev. Pravilnik ureja tudi primere, ko šti^en-disti diplomirajo pred rokom, ki je dolo-čen v pogodbi. V tem primeru ima di-plomant pravico do denarne nagrade v vl-šini vseh štipendij od dneva diplomiranja, ki je določen v pogodbi. Nagftda za po-čitniško prakso je določena v višini od 16 do 22 tisoč dinarjev. Videti je torej, da uživajo štipendisti Elektro-Maribor zares ugodne finančne pogoje in gotovo ni čud-nd, če dosegajo dobre študijske rezultate. Branko Maksimovič JE BILIZOSTAIMEK RES LPRAVIČEN? PreteMo sredo se je na ekonomski fa-kulteti nadaljeval razgovor o vlogi inte-lektualca v naši družbi. Razgovora se tudi tokrat, dasi so bili ponovno vabljeni, niso udeležili predstavniki uredništev Naših razgledov in Teorije in praksa, pač pa sta navedeni uredništvi poslali prireditelju pi-smeni obrazložitvi, v katerih sta pojasnili svoji stališči do tega diskusijskega večera in obencm opravičili izostanek svojih predstavnikov. Pismi objavljamo v celoti. Spoštovani tovariši! V zvezi z Vašim povabilom Vam spo-ročamo, da je uredniški odbor Naših raz-gledov na zadnji seji sklenil, da se pred-slavnik\ našega uredništva ne bodo ude. ležili diskusijskega večera, ki ga prirejate. Vidimo nasprotje ?ped postavljenimi vprašanji in možnostjo stvarnega argu-mentiranega raspravljanja v zoženem kro. gu nekaj j-evij, katerih koncepti $o sicer znani naši javnosti. Končno, načelno odklanjamo kakršno-koli revialno združbo. To bi peljalo v re-vijalni konjormizem in bi bilo v škodo avtonomnosti Naših razgledov! Pogovore in izmenjavo misli med revi-jami si torejpo vsebini in po obliki raz-lično zamišljamo, jih pa sicer v prihod-nosti ne izključuj&mo. Za enkrat pa predlagamo samostojen nastop našega celotnega uredništva v okvirvi svobodne katedre na Vaši fakul. teti, seveda z željo, da bi predhodno so-delovali pri oblikovanju programa. Takš-no srečanje bi bilo pa za nas v resnici dragoceno, ker se čutimo še posebej od-govorni pred študentskim avditorijem. Prireditelje prosimo, da naše stališče* sporoče na današnjem diskusijskem ve-čeru. Tovariške pozdrave! BOGDAN CAPUDER Uredništvo NR: Dragi tovariši! Prosimo vas, da v vašem listu objavite pismo, ki ga je uredniški odbor »Teorije in prakse« poslal prireditelju javne tri-bune na Ekonomski fakulteti. Želimo, da se z naširri stališčem seznani širša štu-dentska javnost. To tem bolj, ker nekateri naše stališče tolmačijo samovoljno, kot je to na primer storil avtor članka »O birokraciji in dezintegrirani kultnri« (»Tri-by,na«, 25. marca 1964). '" Tovarlško vas pozdravljamo! Odgovorni urednik: STANE KRANJC FAKULTETNI ODBOR ZŠJ EKONOMSKA FAKULTETA Na vaše vabilo za udeležbo na razgo-voru »O vlogi intelektualca v naši družbi« na osnovi postavljenih pprašanj, vam spo-ročamo, da se razgovora v obliki, kakor je zamišljen, ne bomo udeležili. Postavljena vprašanja obsegajo takšen kompleks problemov, da bi bilo za vsako izmed njih potrcbno organisirati posebno disknsijo. Razen tega menivio, da bi bilo glede na aktualnost in drušbeno pomemb-nost pnstavljenih problemov treba pri-tegniti take udeležence, ki bi lahko zaradi svoje neposredne udeležbe v tovrstnih družbenih procesih kvalificirano pripomo-gli k njihovemu argumentiranemu obrav-navanju. Zastavljena vprašanja po našem mnenjn prav zato presegajo okvir de-lovanja uredniških odborov povabljenih revij. Naš družbeni razvoj zadnjega časa, zla-sti pa Ustava in sedaj še smernice za predkongresno dejavnost Zveze komuni-stov Jugoslavije so odprle mnogo novih problemov. Zato je razumljiv, normalen in razveseljiv interes študentov za to vpra. šanja in ker je to tako, je tem bolj nujno pritegniti k takemu razpravljanju vse pri- zadete predstavnike odgovornih dnr'e-nih in političnih institucij. Zato menimo, da bi le ustrezna struktura udeležencev v diskusiji lahko resnično prispevala k vsestranski in odgovorni razpravi, na pod-lagi katere bi si študentje lahko ustvarili lastna stališča o aktualnih družbenih vpra-šanjih, kakor pravite v svojern vabilu. Mnenja smo, da je iniciativa vašega fa-kultetnega odbora, ozirdma njegove ideo-loške komisije spričo tega zelo pohvaljia in jo v celoti podpiramo. če pa je situa-cija na univerzi taka, da je univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije tako obreme -,jen z drugimi administrativnimi in nepomembnimi opravili (kar npraviče-no kritizira tudi ena izmed zadnjih številk »Tribune«), da ni mogoče pričakovati. da bi se po tej poti obravnavala^ aktualna družbena vprašanja, s katerimi se danes srečujeio študenti. potem bi bilo treba spremeniti razmere in način dela v uni-verzitetnem odboru ZŠJ. Saino v takšni orientaciji vidimo mi resnično možnost za objektivno, stvarno in kritično razpravo med študenti o pe-rečih družbenih problemih. To je potreb-no tembolj zaradi tega, ker dajejo do-sedanji postopki in izjave .nekaterih iz-med povabljenih udeležencev slutiti, da ni njihov interes stvarno in objektivno po-jasnjevati družbene probleme. Pač pa poizkušajo zelo tendenciozno in demago-ško izkoristiti vašo tribuno za svoje kli-karske in politikantske interese. Naša revija je že doslej razpravljala o nekaterih izmed postavljenih vprašanj in o problemih položaja študentov na uni-verzi.. S to prakso bo nadaljevala tudi v prihodnje. Zato smo za čimbolj nepo-sredno sodelovanje tudi v bodoče, pod pogojem, da ae njihove oblike na enako. pravni osnovi in sporazumflo določijo. »Teorije in prakse« Uredniški odbor Smatram, da Je bllo scdelovanje na ome. njenem diskusijskem večeru za uredništvi, z ozirom na to, da sta blli nanj vabjjeni, n« le njuna pravica, fceinveč tudi dolžnost. Poleg 'tega pa je očitno, da sta uredništvi, s tem da sta odklomli svoje »odelovanje. obeneru izrazili celotnemu čisJkusijskemu veOeru svo-jo nezaupnico in s tem pokazali do obravna-vane probiematike in $odelujoLih takšen od-nos, za katerega sta nujno odgovorni tako prireditelju koL publiki. Vendar ugotavljam, da so razlogi, ki jih navajate uredništvi, preveč abstraktnu in formalni, da bi ju moglj v resnici odvezatl njune dolžnosti pa zato tudi opravičiti njuno stališče. Ta prlpomba velja v cekrti za vse tLste razloge, ki jih je v svojem pismu na-vedlo uredništvo Na^ih razgledov. Prav tako pa je nemogoče upoštevati k«*t tehten razlog maenje, &x >>postavljrna vpra. šanja obsegajo iakšen kompleks problemov, da bi bilo za vsako izmed nj;h potrebno orga. aizlrati posebno diikusijo«, in enako se nl mogoče stiMijati s tem. »da hi bilo glcde na aktualnost in družb;no pomembnost postav-Ijenih problemov trefca pritegniti take udel«-žence, ki bi lahko zaradi svoj« neposretlno udeležbe v tovrstnih družbemih procesih kva. liflcirano prlpomogli k njihovemu argumen-tiraivemu obravnavanju«. Mlslim namreč, da bojazen, da postavljenih vprašanj ni moi izčrpati na enem diskusijskejn večeru, ne more biti ugovor, ki bi lahko opravičeval odklonltev sodelovanja, saj je po eni strani očitno, da bi se v primeru potrebe lahko orgar»_Cfali novU doskusijski veoeri, a po drugi strani, da je enako kot ta ugovor upra-vičeri tudi ugovor, da zastavljenih probJemov vobče nl mogoče razčistiti. Ker pa sem Isto-časno tudi mnenja, da namen teh veče.ov ni-kakor niso bila znanstvena predavan.fa, tem-več aasprotno, da se v vsestranski diskusiji prikažejo nekateri probletni in protislovja naše družbe pa zlasti vloga intiligence prl njihovem odstranjevaaiju, ugotavljam, ne le da bl bil drugi očitek upravičen samo ©b popolnoma drugače zamašljeneTn »razgovo-ru», temveč da so bili k razpravi povabljeni predsfavniki tislih naših inslitucij, ki so s tematlko razgovora po svoji temeljni dejav-nosti v prvi vrsti prlzadet«. Končno velja odkloniti obtožbo, da poskušajo nekateri iz-med povabljenih udeležencev tendenciozno in demagoško izkoristdti to tribuno za svoje klikarsk« in poliUkantske interese, saj j« le ta izrečena brez konkretne utemeljitve. Prav zaradi tteh pomanjkljivo podpr-tih obrazložitev sma rani, da je treba obsoditi predvsem sam postopsk omenje-nih uredništev. Menim namreč, da st* bili uredništvi, kljub temu da se nista Jrtrl-njali z obliko razgovora, moralno obvezanl poslati svoje predstavnike na razgovor. Očit. no je namreč, da bl pripombe omenen h uredništev imele y resnici tvarem učinek s«-mo v takšnem priineru, saj bi se lahko nji-hove pripombe takrat dovctj porrlobljeno prc-diskutlrale, pa tudi prizadeii ud«'eženoi bi s tem pridobili možnost, da odgovorijo nainje. Ker pa sem hkrati prepričan. da bi bila nji-hova udrtežba na razgovoru koristna, pa po drugi strani menlra, da je moralna obvezno«t sleherncga intelektualca, da tvorno sodeluj« v družbenem dogajanju In da si mora zato tudl prlzadevati, da kanfrontira svoja mne-nja in staliSča z drugimi, od> svo-ih razldčni-mi in da torej n« onemogoča dialoga, mi je postopek obeh omenjenih uredni tcv še tem-bolj nerazumljiv. INGO PAS SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI • SREDNJEŠOLCI Viški gimnazijci v 47 podjetjih Tov. Bečič, direktor viške gimnazije: »Da bi bilo potrebno seznaniti dijake s praktičnim delom, smo razmišljali že v začetku uveljavljanja novega učnega na-črta reformirane gimnazije. Misel o prak-si smo podprli zlasti zato, da se učenci gimnazije, ki do sedaj niso imeli stika z delom v proizvodnji niti niso sodelovali v MDB, spoznajo s fizičnim delom in te-žavami delavcev v podjetjih. Podjetja so v začetku precej skeptično gledala na prakso gimnazijcev^ zlasti za-to, ker je praksa sorazmerno kratka, obi-čajno traja teden do 10 dni. Problematič-no je vprašanje zavarovanja in vključe- PROIZVOONO SOLAH Na Ijiibljanskih gimnazijah imajo dijaki pr-vih in dmgih razredov tudi tehnični pouk. Ta pouk je ornaniziran v obiiki dela v induslrijski proizvodnji. šcntviška gimnazl.ja ,jc svoiira di-jakom za 10 dni priskrbe'a delo v Litostroju. hijaki se i7obražu,iejo za noklice kot so: obrat-ni clektričar, modelni mi/.ar, livar, Unvinostru-gar in stro.ini ključavničar. V F.iiostroiu i? bilo »Ioslej 10S dijakov, ostali pa bodo nričeli z de-lnm v auri!:i. Na gimnaziji v Šubičevi ulici se tripnia v«akili 14 dni razred avtobusu in po čakalnicah ali kar v Ljubljani na ulici. Vemo, da je v Ljubljani pumanjka-nje domskih prostorov. Kakšne so mož-nosti, da bi dijak lahko prebival v Ljub-ljani? Dijaki so v večini primerov naved-li problem riragega plačevanja intevnatov, 7;ito si nlhč;' ne želi sianovati v njih, ker v tem ne vitlijo izboljšanja položaja. Večinonui se vozijo v Ljubljano iz Kra-nja, Vrhnike, Domžal, Kamnika. Najbolj so zastopane srednje strokovne šole. TSŠ, učiteljišce, vajeniške šole in ghnnazije. Vozači izgubljajo na poti do šole in na-zaj mnogo dragocenega časa. Njihovo nde,jslvovan,je v društvenih in političnlh organi/acijah je nemogoče. Časa, da bi se seznanili z dogajanji v družbi, ni. Važno je, da že mladega človeka seznanimo s problemi družbe, da bo mogel kasneje pomagati pri njilioveni reševanju. Zato se sprva v življenju težko znajde, ker na vprašanja, ki se obravnavajo na sesiankih in debatnih večerih, gleda neobjektivno. Ne bi s» rad poglabljal v dolžnosti star-šev, ki se trudijo, da otrokom omogoči-jo šolanje, pri tem pa pozabijo na njiho-vo vzgojo in druge probleme. Tudi šola, ki bi lahko z določenimi institucijami vplivala na reševanje proble-ma, to zanemarja. Mogoče je prvi korak naredila srednja šola za keitsiio, ki je duločila posebno sobo za vozače. Toda, ali bo to zadostovalo? MASTEN TRIBUNA STRAN 5 KRSTNA UPRIZORITEV V CELJSKEM SLG Miha Remec: Srečni zmaji. Nova gledališka igra avtorja Mihe Remča v. izvedbi celjskega SLG nas po svoji osnovni ideji privlači, zdi se celo sodobna in aktualna, vendar has dramaturška in umetniška realiza-cija te ideje pušča na robu, ker je skorajda neopazna. Mnogo bolj vidni in ižstopajoči so zunanji naturalistični elementi, ki nam pona-žarjajo bolj dogodek, oziroma logično in pre-cej togo zaporedje dogodkov, ki naj bi zgradi-li dramaturško in umetniško ogrodje te osnov-ne ideje. To neskladje med idejo, na katero nas mimogrede opozarja avtor v gledališkem listu ki umetniško resnico je docela očitno, posamezni prizori ga utelešujejo v očividni ra-cionalni konstrukciji. K posameznim prizo-rom, ki nam najbolj razdevajo te dramske napake, bi se vrnil pozneje, zaenkrat naj opo-zorim na fabulo, ki deloma že sama opozarja na možnost shematičnih konstrukcij. Ribiči samotnega otoka preplovejo od drža-ve prepovedano zaporo. Okužijo se z radio-aktivnim sevanjem in se potem bolni vrnejo domov. Doma jih zaradi tega izločijo in izob-čijo, država pa jim povrne z bogato (denar-no) nagrado to izgubo. S tem denarjem in bogastvom se preselijo v mesto, kraj svojih želja, kjer polagoma umirajo za kužno bolez-nijo, prav tako izločeni iz družbene sredine. Idejna poanta je naslednja. Ljudje, ki živijo svojo preprosto praresnico, se nenadoma znaj-dejo izven nje. Izključi jih »moderna kuga«, ki nam jo ^imbolizira radiacija, pomeni nam pa sodobno civilizacijo. Ti ljudje so izkoreni-njenci, oropani so svoje resnice in resničnosti in propadejo v tem okolju moralno in fizično. Ta okvirna zgodba, ki nam naj ponazori to miselno vsebino, ostaja preveč pn opisovanju žunanjih dogodkov. Pri tem se zgodi nasled-nje: zunanji dogodki ne povzročijo krize, ki nastaja v teh ljudeh, ta kriza je imanetna in izvira iz njihovega prejšnjega življenja. Njiho-vi osebni konflikti so stari in se v teh spre-menjenih dogodkih vsebinsko ne spremenijo, dodani so samo elementi nove situacije: de-nar, pijančevanja, ukvarjanje s prostitucijo itd. zunanji moralni razkroj in gola fizična smrt. človeško in duševno jih ta novi nena-dni položaj ne spreminja, saj ne seže v glo-bine njihove miselnosti, ampak jih preprosto ubija in uničuje. Umirajo in se medsebojno uničujejo, njihov miselni proces pa ne sproži nobene nove človeške dileme, temveč ostaja pri pr^jšnjih življenjskih navadah^ Razrešitev te ali take dileme bi se lahko izvedla v nji-hovem starem okolju, ob kakršnikoli spre-membi njihovega bivanja (konec življenja itd.). Tukaj se je zgodilo torej avtorju, da je okvirna zgodba ostala simbolna shema, njiho- vo notranje življenje pa ob prisotnosti okvir-ne idejne poante ne doživi nobene spremembe, temveč nam ponazori najbolj poenostavljen in sploSen konec in propad slehernega zemelj-skega življenja. Zato se avtor poslužuje tudi najbolj vnanjih burnih teatrskih prijemov: umori, uboji, ljubosumja, modrosti o raznih splošnih intimnih erotičnih in seksualnih »res-nicah« in podobno. Za to dramaturško vnanjo hrupno zgradbo seveda ni zaostajal rešiser Miran Herzog. Režijski koncept je iskal odr-ske odrešitve v najbolj površinskih prijemih, kar je predstavi vzelo morda precej vred-nasti. Z izrazito naturalistično interpretacijo so se prav tako reševali igralci. Izjema je morda Sandi Krošl v vlogi Joela, in nekoliko bolj kul-tivirana Rebeka Jana šmidova, ki pa je bila predvsem akademska in se je zdelo, kot da je prav ta hip prišla iz predavalnice za odr-sko izgovarjavo na ljubljanski AGRFTV. Ja-nez škof, ki -je kot Samson nosil vso težo predstave, je ta režiserjev naturalistični kon-cept naravnost poglobil, včasih celo do ne-možnosti. Sicer pa mislim, da so bili zaradi osnovne dvojnosti teksta tako režiser kot in-terpreti v dilemi in izbrali so si to, kar je naj-lažje na odru: prekipevajoča čustva in hrup. Nenavadna scena sploh ni bila prilagojena predstavi. Igralci in režiser prav zaradi zgre-šeno pretiranega naturalističnega koncepta v njej niso imeli nobene opore, in zato je vsa nedoslednost predstave v tem scenskem okvi-ru prišla še bolj do izraza. > . Peter BožiČ Sterijino pozorje kam? mo s sestavinami: juguslovanski (zvezni) karakter, kulturna manifestacija in sodobna gledališka ustvar-jalnost. 1 Ojbrobna novica v Ljubljanskem dnevniku z dne 9. marca: Novi Sad — Na skupni seji upravnega odbora in ocenjevalne komisije Sterijinega po-zorja so določili repertoar gledaliških iger v Novem Sadu, ki se bodo začele 3. maja. Od skupaj 35 pri-javljenih predstav sodobnih domačih dram, drama-tizacij in scenskih adaptacij pa tudi del Branislava Nušiča, so izbrali za prograhi na tem tradicional-nem festivalu sedem del gledališč iz Beograda, Za-greba, Ljubljane, Sarajeva in Skopja. Iz Ljiibljane bodo na Sterijinem pozorju člani Mestnega gleda-lišča izvedli Jožeta Javorška »Kriminalno zgodbo^. Kaj že predstavlja Sterijino pozorje? — Jugoslo-vanske gledališke igre kot splošno jugoslovansko gledališko in kulturno"manifes^acijo in nagradni pre-gled sodobne gledališke in književno-dramske ustvar-jalnosti. Ob pojmu Sterijino pozorje se torej sreča- Jugoslovanski (zvezm) karakter Ta sestavina vsebuje tudi v tem primeru vse zna-čilnosti, kakršnih smo vajeni pri najrazličnejših zveznih prireditvah: možnost pomembnejše afirma-cije, nerazumljive in vendar razumljive pojave za-radi naoionalnih ozirov, ki zadeivajo izbor in na-grajevanje del (da bo vse lepo porazdeljeno in da bo vsaka republika prišla enkrat na vrsto). Samo tako si lahko razložimo, da Oder 57 ni prišel v izbor s Smoletovo Antigono in Kozakovo Afero (ampak šele SNG), Božičevim Joštom (ki je bji na željo umetniške direkcije vendar uprizorjen, toda izven konkurence), samo tako si namreč lahko pojasnimo, da Kozakova Afera ni dobila nagrad in da Kozakovi Dialogi niso dobili priznanja niti za tekst niti za igralske kreacije. Pridevnik jugoslovanski je po-vzročil čuden postopek pri izbiranju dram; v tem, ki ga predpisujejo letoSnje propossicije, je za skoraj izključnega arbitra proglašen umetniški direktor Maske (Foto Joco Žnidaršič) OB GERMIJEVEM FILML ,LO€ITEV POITALIJANSKO' V Ljubljani smo pred dnevi gledali Germijevo •>JLo«-. čitev po itglijansko«. Sicilija; m»ž in žena; njun zakon; italijanski zaKo-nik, ki ločitve n,e dopušča, kljub temu visi nad ob?ma: nad Sicilijo in »nadležnim« zakonom. Sicilija in spet Sicilija; zdelo bi se, da je italijanska filmografija zadnje Case zašla v nelte vrste ozko opre-deljenega regionalizma: Rossi — Bandit Giuliano, Greso-retti — Nuovi Angeli, Castellani — Ropar, Bolognini — Lepi Antonio, Visconti — Gattopardo (nekattre od njih smo videli že na naših filmskih platnih, drug« pa na žalost poznamo le po imenu) nam dokazujejo to \se-binsko pot v sicilijanski ambient. Vse te stvaritve pa bi nedvomno razumeli napac"n», Č€ bi mislili, da pomeni Sicilija vsem tem problemom Jn scenarijem neko apriorno predpostav.ko. Tratirani motivi in problemi novih socialnih odnosov, ki zaje-majo žensko emancipacijo, motiv podkupljivega sod-stva in kriminala itd., so v vsej Italiji čudežev in ekonomskega >->-bQonia-« še vedno močno opazni. Ceniu takSen naval na siciljansko motiviko? Mislim, da je razlog povsem enostaven; tule na Siciliji že od nekdaj ne toliko ljudje kakor dogodki v zvezi z njitni zaživijo v vsej svoji polnosti, kadar se kažejo v značilnih črno» belih kontrastih. Tu ni dvoumnih pošepetavanj, ampah samo ali besno kričanje ali glaboka tišina; tu ni mlaOne-ga prerivanja: znajd«š se nenadoma v ostrih spopatlih ali navežeš, nepozabna prijateljstva. Sicilija in ves nen svet je tak.^V teh »novibVfilmih pa je ta otok nedvom-no vsa Italija, vsa: na eni strani bogata, razsvetljena in zelo vidna, na drugi siromašna, temna in zelo skrita. Italija torej, ki zaživi v ostrih nedvoumnih konstrastib, ka.jti siciljanski ambient ji t-o omogoča. V tej novi Iuči s« torej Sicilija »Ločitve po ita.ijan-Sko« razblini in ostane od gornje začetne formulacij« le: on in ona, njun zakon ter zakonik, ki ločitve ne dovoljuje. Od Sicilijp le barva in ambient. . .• a tudi to ni malo. Barva in, ambient o-mogočata to »ločitev«j ta umor, ki opere z h«časyo »poškropljeno« južnjako čast. Koliko so južnjaki na boljšem s svojo »častjo«! Kakšen imeniten adut za ločitev, maščevanje in tisoč drugih transakcij. Cast jim pride vedno prav. Sever-njaki se žal na čast ne morejo sklicevati, ko pač Baml vedno na lastno pest kaj »ukrepajo«. »Ni čast| na severu!« Fefe, glavni junak, pa j« južnjak, »imA Cast« — ubije ženo, odsedi tri leta in se končno poroči t drugo mlajšo, I«pšo. »Zivljenje se začenja pri štiri-desetih«, si misli Fefe, ko poljublja mlado ženo, ki pa ga isti čas že vara z mladim mornarjem, ki dela na moževi jadrnici . .. Ljubezen zmaga tudi z loCitvijo a la Italia. Zgodba filma, zgrajena v čisto pripovednem sviluj nima ostro začrtanih, psihološko dognanih in začrtanih značajev. Režiser noče specifike, njegove osebe so bolj manifestacije, nekakšni nosilci dol&čenega družbenega problcma. Postavifcev, taka kot ie, je tudi jasna, te pomislimo, da je hotel Germi motiv posplošiti, in za-Rljučno poanto zaostriti kot neko ironično abstraktno rešitev ločitve v Italiji. Tudi zato nas smrt žene in njenega ljubimca ne prizadene; to ni umor, to je Germi je nedvomno najvišji, ali vsaj eden najvid-nejših, predstavnikov italijanskega družbeno kritičnega filma. V svojih delih se Gcrmi nikoli ni šel neko fil-m^grafijo »na visoki ravni«, ki jo ^pznačuje intelek-tualistično, absolutno univerzalno razglabljanje o čust-vih in visoko duhovnih problemih itali^anskega člo-veka. Zanimajo ga v bistvu ljudje in njihove vsak-danje težavc. Germijev film s« ne dotakne samo pri-marnega motiva ločitve, v filmu se z ostrimi bodicami dotakne pa malem vsega: pokvarjenega sodstva, juž-njaške zaostalosti, velikega vpliva cerkve v javnem življenju itn. (Župnik s prižnice: «Bodite demokralični in krščanski — volite krščansko demokracijo. . .« in volijo, tako kot je župnik zahteval, stare senilne ženice, ki jih je več kot bi si človek mislil. Pobožni l.iud.je volijo, kot jim je zaukazan« (ni grdo biti pobožpn, dandanes je. v Italiji grdo biti slep) in zato k«r se mnogi, premnogi držijo župnikovih b-esed, ima Ilali.ja že dvajset let v parlamentu mlačno, senilno in slcpo večino: krščansko demokracijo. Germi Ralijane bodri, spodbuja in kontno tudi zabava; zabava nas in p^ri t-em ostane. vsai nas. Tukaj. MARIO URSlC DRUŽBENI POLOŽAJ KULTURNEGA DELAVCA Pričujoči tekst je avtor pripravil kot diskusijo na simpoziju o sloven-»ki kulturi. Ker se pisec loteva vsebine in oblik družbenega angažmaja kulturnega delavca, o katerem se zlasti v zvezi s samoupravljanjem danes precej razpravlja, se je uredništvo odJočilo, da z avtorjevo privolilvijo tliskusijo v celoti objavi. Sklicujoč se na pobudo predsedstva,. si dovoljuiern tudi sam izraziti nekaj vtisov v zvezi z našimi »diskusijskimi večernicami« tega tedna. Ven-dar menim to »toriti samo zavoljo pretveze, zavoljo lašjega pristopa k dve-ma novima, na simpoziju šele (v enem primeru) pravkar obravnavanima področjenia. Simpozi] — in ne le simpozi], na srečo! — kaže, da vse več kulturnih delavcev, umetmkov in znanstvenikov pri svojem delu živo občuti krizo svoje delovne ustvarjalne funkclje, svojega družbenega položaja, svoje in-tegracijske vezanosti in ne naposled tudi drušbene odgovornnsti. Znašli smo se pred zavorami, ki so kvalitetno nove v družbenem položaju kultur-nega delavca in jih doslej še nismo znali opredeliti. Načenjamo jih, če se jih sploh zavemo, samo v obliki hipotez, kar potrjuje tudi vsebina naših sestankov v zadnjih treh dneh. S hipotezami se seveda strinjamo ali ne, kar ni odločilnega pomena; bistvena je potreba po totalni raziskavi teh zavor, te krize, tega nezadovoljstva in teh ustvarjalnih potreb, po posknsu odločilnejšega premika iz delovne neurejenosti in zagatnosti. Situacbja vse-kakor ni preprosta in fe torej ni mogoče niti opredeUti niti razrešiti z nekaj psevdorevolucionarnimi, psevdohumamstičnimi ali psevdoprogresivnimi gesli. Te vrste deklaracije bi mcrda utegnile biti uspešne in efektne v situ-acijah, ko je šlo za direkten, tudi fonnalno uzakonjen dogmatizem, oktro-iran s strani vodilnih politidnih forumov; le da so — če si lahko dovolim kraiek miselni preskok — naši kulturni delavci v sarni fazi blrokratsko-dogmatskega pritiska skoraj v celoti zatajili, se odrekli minimalnemu tve-ganju v boju za svoja kritično ustvarjalna stališča in, analogno temu, opor-tunistično sklanili glave, če — postavljam polemično — če so tešo prltiska nad svojj ustvarjalnostjo v resnici čutili, in če je torej objektivno obstajala v tem smislu, kot jo opredeljujemo danes. Toda danes — prav na to misel ielim opreti svoje izvajanje — se dogmatizmu izven nas in dogmatizmu v sebi upiramo vsi, pomembno pa se mi zdi, da so š$ najbolj oiločni bo-jevniki tega boja vodilni državniki, ki javno deklarirafo svoja stališča v itevllnih apelih po nveljavljanju resnične decentraUzacije, najširšega ustvar-jalnega samoupravljanja, vlog družbenih akupnosti oziroma tribun z njiho-vimi potrebami in zahtevami in ne nazadnje možnosti in tendenc družbe-nemu razvoju najbolj adekvatnih argumentov. Ta načela — najbrž nimamo razloga, da bi jim lahko oporekali poštenost, očitamo jim lahko kvečjemu deformacijo v praksi; a tudi, ko fr? bila izrečena le zavoljo ideološko-poli-iične taktike, torej le pesek v oči, jih lahko tretiramo kot objektivno izre-čena — ta načela ne utesnjujejo, pač pa kvečjemu spodbujajo k aktivni ustvarjalnosti, k likvidaciji zavor, ki jih občutimo, in ki OBSTAJAJO, k res-pičnemu delu v tej smeri, ne pa samo k jeznim ali resigniranim ali terjajd'-čim deklaracijam. Likvidacija zavar je odvisna<— seveda ob upoštevanju objektivno, zgodovinsko neizpodbitnih možnosti ozir. nemožuosti — zgolj od nas samih, od naših ustvarjalnih hotenj, od naše ustvarjalne aktivnosti, ki pa se — priznajmo — ustraši vsake zavore, vsakega napora ali tveganja, vsalcega navi-deznega tabuja, naj bo v osebi direktorja ali političnega funkcionarja ali pa v obliki objektimih dejstev in norm. Simpozij z raz-ličnih, pa ne tako^zelo raznolikih aspektov potrjuje obsloj zavor, ki stoje na poii resnično učinkoviti, smiselni, družbeno funkcionalni in pomembni ustvarjalnosti. Te zavare, povzemam, niso v območju dopuščenega ali nedo-puščenega, pač pa veliko bolj — da uporabim ta »meščanski« pojem — rafinirane; kajti, dopuščend je — v načelu — vse; drugačen pa je problem afirmativnih možtiosti, pri čemer gre za cel kompleks od prejemanja pobud in impulzov za delo do materialne vn moralne podpore in naposled do odmeva, npliva, veljave in britične obravnave. Ena načelnih oblik reakcije na te pojave je resignirani občutek, da je resno kulturno delo navsezadnje že čisti anahronizem, saj z njim še zdaleč ni mogoče učinkovati na zavest soljudi in e manj na družbeni progres, ker so pač politični, ekonomski in takoimenovam tehnokratski činitelji daleč premočni in suvereni, nedo-takljivi in neizpodbitni. V tem »epicentru« potresnih sunkov, ki jih doživljamo, se zgrinja več med seboj povezanih plasti. Prva, čeprav ne najbolj bistvena, je hrepenenje sodobnega slovenskega kulturnega delavca za veljavo, kot jo je imel v naši naclonalni preteklosti naš prednik, pravi, vsestranski Ifudski tribun, nacio-nalni voditelj našega stoletnega OF. Bil je ne le kulturni delavec, temveč predvsem nacionalni in politični reprezentant nesamostojnega naroda. Ko pa smo iz province vendarle postali država z deželno vlado, deželno zna-nostjo in deželnimi institucijami oziroma institidi, se je — seveda prenaglo, kvaliteti in smotrnosti in funkcionalnosti na škodo — izvršila nova, nay novejša, državi ustrezna delitev dela v vertikalni in horizontalni smeri, delitev, pri kateri so si reprezentativne funkcije pridržala politična telesa, kulturnim in znanstvenim delavcem pa je ostalo (nekaj časa kar pred-pisano in formulirano!) njihovo specifično delovno področje. Prav v tej porazdelitvi, ki pa je, vsaj teoretično, že presežena — v mislih imam načelo samoupravljanja in načelo horizontalne povezave, o kakršni smo na tem simpoziju precej govorlli — vidim ključ k problemaUki, M jo obravnavavio. Zastavljamo si namreč vprašanje svoje drnžbene funkcije, oziroma druSbene funkcije svojega dela. Ugotavljamo, da naše xnanje, naša doga-fatije, naša spoznanja, naše stvaritve, naši predlogi m na&i argumenti oziroma zahteve le redkokdaj najdejo komunikativni odmev v javn&sti, delujejo pa skorajda nič več, tako da je družbeni razvoj pravzaprav ne-odvisen od našega dela! Kdo ali kaj pa formira druzbo, njeno dinamiko? O materialni osnoni in produkcijskih odnosih nam prav gotovo ni treba izgubljati. besed. Gre m kako preko takoimenovanih množičnih komunikativnih sredstev uveljaviti živi proces ustvarjalnosti, da bo zar e s obstajala c e lov it a povezava med življensko pobudo in tvorno akcijo ter obratno? Problem samoupravljanja v kulturi si skušam ilustrirati s pobudo, kakršno je dala sama zamisel za ta simpozij. Daleč sem od tega, da bi hotel stvari prejudickati in raU, simpoziju, pripisovati kakšno zgodovinsko vlogo, res pa je vendarle, da je bil spodbujen iz žive potrebe po dialogih te vrste, po razmišijanju, raziskamh, konfrontacijah, argumentih, ali morda celo po potrditvi apriornih tez, kar pa ni bistveno, da je posredi verjetno vprašanje učinkovitosti izrečenih teženj, argumentov in zahtev. Da, vsi smo zainteresirani za f&rmulacijo zaključkov in njifiovo pozorno preučitev, v skladu s tem pa tudi za vpliv, ki naj bi ga naše besede, pa najbrž tudi energije, imele na premike v sami situaciji, v njenih odnosih, formah, možnostih, akcijah. Nedvomno je, da si diskusij, ki bodo sprožale dejan-ske potrebe in omogočale vzvratni vpiiv na odnose v družbi, želimo še in še , šelimo si jih kot vsakodnevno prakso svojega dela, kot sistem (ne v tulgarnem, sestankarskem smislu), ki bo dajal ustvarjalne pobude, os-mišljeval naše delo in pomenll možnost njegovega dejanskega učinkovanja, ki je prvl :n osrednji motiv slehernega ustvarjalnega ali raziskovalnega dela in zgublja delo brez njega svoj raison d'etre. Gre za tak sistem samo-npravljanja v območju kulturnega dela, ki bo uveljavlfal sleherm pobudo in bo sleherna pobuda tudi važna in dragocena. Tega sistema pri nas ni. Jnz — naj bom izvoljeni primer — ne morem z ničemer sodelovati v de-javnostih npr. Cankarjeve založbe ali revije Obzornik ali Lutkovnega gle-dališča ali akademske folklome skupine in podobno, (čeprav me njihova dejavnost zanima), ker sem pač posameznik in bi bilo moje dopisovdnje ali obiskovanje direktorju ali programskemu vodji kar hitro označeno kot neprimerno nadlegovanje ali celo shizofrenični izpad. Še dalje; ne vem na-tako, kako naj obravnavam svoje poglede na dejavnost občinskega sveta za kulturo npr. v občini Center, ker močno dvomim, da bom naletel prav na zbor volivcev, kjer bo prisoten član ustreznega sveta, ki bi mi naj dal od-govor, In še: celo v lastni ustanovi ne morem vplivati na program, razen s prtspevki- ki jih naaj Kriminalne zgodbe in Sterijinega pozorja. K je delo, ki so ga pred skoraj desetimi leti upri i in nagradili v Celju, in ki je danes zgolj fosilij ikega malopomembnega ekskurza v razvoju slov e dramatike, ki je po vsem na odrskih prijem tekstu in igralskih kre- acijah zastarela, zlagana »litva burka,- nemogoča mešanica sladkobne dekl poskočnosti, avtorjeve filozofije o gobah in Vel tragičnosti junaka - pi- satelja, moglo preteči osti letos predstavljena dela slovenskih avtorjev — B( wih Kaznjencev, Zupa- novega. če denar pade n alo, Remčevih Srečnin zmajev in tudi Potrčeveg a hudi dan si zmerom sam, ki resda imajo svi pomanjkljivosti, pa so kljub temu še vedno (pi sem Kaznjenoi) za raz- red boljša od tega, kar 1 a jugoslovanskih gleda- liških igr;ah predstavljalo tobno slovensko drama- tiko — če- ne zaradi povi drugih kriterijev in in- teresov kakor sta umetn: kvaliteta in manifesta-cija kulture? Sodobna gledali lustvarjalnost Vse kaže, da bi bilo je, ko bi prireditelji v oznaki Sterijinega pozorj mstili atribut sodobno- sti in ga raje nadomestili ributom počaščene pre- teklosti: lani Krleževa oT! lica, letos Nušicev me- morial, prihodnje leto — ako ne bo nobenih po- mot. več in gledališča, ki > želela v Novi Sad, bo- do pričela vneto študirat iše »starejše sodobnike in klasike«. Ne gre, da bi spro-tovali takemu smo- fru Sterijinega pozorja, s i prav, da se spominja- mo naših dramatikov pre osti (seveda bi bilo po- tem treba upoštevati vse, . tudi Cankarjeve oblet- nice itd.!) Ne, želeli bi le- ravek v oznaki, tako da se bo skladala z dejanski ebino in namenom po- zorja, da ne bo nikakršj slepomišenja več (in ne bo pisalo v časopisu: udi del Branislava Nu- šida, ko pa jih je bilo v mici od 35 prijavljenih skoraj poiovica), in da b< pričeli razmišijati, kje in kako bomo prikazali v »letno domačo dramsko bero. Boris Paš vprašanje, kaj pojmujemo pod za\ wni subjektivnimi silami in koga vključujemo vanje. Načelno je prob razrešen: subjektivne družbene sile naj bi bili isi delovni Ijudje, ki pai kjejo v družbi in jo oblikujejo na svojih delovnih področjih s svojimi trebami in svojim delom. V praksi pa se stuari pokažejo drugačne. Pi mna področja niso integralno po- vezana v celoto, pač pa tembol] ra telirana. Lokalistično — egoistični interesi zakrivajo celovit odnos do Sbe. Samoupravljanje še ni uvelja' vljeno kot dejanski druzbeni reguU \ tako da zlahka, tako rekoč brez zadržkov prihajajo do veljave boi centralistične zahteve posameznih političnih delavcev ali anarhistični resi samovoljnih tehnokratov, med- tem ko resnična potreba, argume tstvarjalna kritika in ustvarjalni prispevek »od spodaj« ostajajo v ozt i, v senci, neuveljavljc ~ii, dokler jih, če sploh jih, ne uveljavita podpis iikov cdi tehnokratov. Kulturnemu delavcu, skratka, v skladhi s politik :ot je fe bila inteligenca deležna v prvem povojnem odbobfu, ni prizru polna funkcija v sklopu zavestnih subjektivnih družbenih sil. V hierm nl lestvici so politični interesl po- stavljeni v sam vrh; obnje se uvršča p zadnjem času še ekonomski prin- cipi. Za dejanske zahteve, ki jih sk drušbena skupnost, pa v 24 urah delovno — disdusijskega dne ne os t več veliko časa. Še vedno so jih zlahka pripravljeni briskirati ali pre inotiti. Prenekateri političm delavec bi odločno žanikal to trditev, žal p % selo pogostnemu dejstvu ne da izogniti; obstaja in obstafalo bo. dol javne tribune v vseh mošnih obli- kah ne bodo resnično uveljavljene nosilke politike, ne pa samo kot njen pasivni objekt. V luči teh trd i namreč gledam tudi položaj kul- turnega delavca. Politiku je simpi m, kadar ga lahko pokliče in mu naroča ali delo ali dobi od njega p ilo za svoja stališča, ni ga pa pri- pravljen poslušati zbra.no in posorn ladar mu prezentira argumente in spoznanja, ki politika kot takega pres |o. Vendar pa je prav načelo afirma- cije argumentov in spoznan), torej c iskih potreb in tendenc časa, edino možno gibalo napredka hkrati pa t osnovni vzvod samonpravljanja, ki nujno ukinja politično funkcijo in e mski princip kot avtanomna, in še zlasti kot edino veljavna činitelja Iružbenem življenju. Gre torej za odpravo sleherne hierarhije funkcij poklicev, zato pa za strnitev vseh teženj in celoine odgovornosti, pi 5ne, ek&nomske, idejne^ kulturne, humanistične, moralne itd. v vsake nsameznem delovnem področju in v vsakem posameznem človekn. Tei tilju je mogoče dati realno veljavo samo v dejanskem samoupravljanju pa, implicitno, terja tudi — včeraj obravnavano — horizontalno pove&i\ ned področji, s tem pa seveda res- nično izobraženega, samastojnega, če tefe »nealieniranega« človeka, ne pa strokovnjakarski vijak, ki deluje sa ; te ga priviješ, sicer pa je dooela nezanimiv. Se zlasti neadekmtno n i drušbenim- načelom je, če dopu- pustimo, da sta v tak vijak spremen ikullurni ustvarjalec ali znanstveni raziskovalec. Ob vsem tem se mi zastavljata vprašanji, ki ju debata naše vrste ne more pustitt ob strani. Prvo je: h )praktično zares uveljavljall načelo dejanskega samoupravljanja, iterem bosta imela kulturna ws/i>a.-r. jalnost in znanstveno raziskovanje ) tijo afirmatorja neposrednih druž- benih in človeških potreb oziroma jmentov, skratka funkcijo, ki ne bo samo okras, ampak nujna ses m družbenega življenja? Drugo pa: POLUREPO PREDSTAVI Beograjski gledališki krokiji Nadaljevanje iz prejšnje številke Režija Predraga Bajčetiča je res Mfe-hala za tipičnimi začetniškimi simptomi: odsotnost posluha za celovitost in enovi-tost predstave, izrazita nagnjenost k spek-takularnosti, ki pa fo Se pripisujem obči beograjski gledališki mentaliteti, preostro poantiranje pasamiznih epizod, premak) smisla za smiselno se razvijajoči kontu nuum itn. 2teustaviti pa se velja ob igral-skih stvaritvah Steva Zigona in Marije Cmobori — tako močnih gledaliških oseb-nostih — pa med seboj tako popularnih — rn to je že prvi znak, da je celovitost pred-stave morala splavati po vodi in da je ne-kje morala svoj teaterski mik iskati v ba-zarnosti in vnanjih efektih, ki naj bi izpol-nile osnovna nasprotja. Tam, kjer je Stevo Zigon gradil svojega Grandiera iz ostro zarisane moderne psi-hologije zavestnih. in podzavestnih reak-cij, mu je očitno zmanjkovalo intelektual-ne brechtovske logike, da bi smiselno ujel celoto. Tam pa, kjer je vulgarizirane freudovske principe pustil vnemar in se izpovedoval skozi kontekstno doživljanje rahlo ciničnega in hkrati rahlo platonič-nega odnosa do sveta, se mu je uspelo prikopati do izredno plastične, izredno moderne ter celo zaključene igralske po-dobe. Njegov Grandier je bil v prvem pla-nu cinični intelektualec sodobnega časa, ki mu je življenje razpeto med prižnicp, kabvnetom zakristije in Ijubezensko po-steljo. To je intelektualizem izrazito no-tranje vrste, ki išče povsod — tako v za-tišju askeze kot v erotičnih blodnjah — globljega razloga za vse početje, ki se nikdar slepo in nekontrolirano ne prepu-šča niti religioznim niti senzualnim nago-nom Njegova igra, vsa v skladu s tem pr-vobitnim odnosom, grajena na izpovh-di, ki pozna precej široko osnovo za presojo — od zanosnega pridiganja svo-jih spoznanj do zamolčane intimnosti (pa pousod enako resnično). To je kontrolira-na igra besede in kretnje, ki se ves čas zaveda svoje prave mere, pa nikjer gra-jene na vnanjih učinkih. Modernizem '.gralskega izraza — karakterno determu niran in pronicljivo intelektualno analizi-ran. Z eno besedo: moderna poezija, za-jeta v prostor in v njem polno, trodimen-zionalng reinkarnirana. Tu in tam je kontekstno kvaliteto pre-bijal — kakor rečeno — psihologizem, ki •' je konvendonalen, freudovski, neresničen. Njegova dovolj origvnalna podoba moder-nega intelektualca — razpleta tned objek-tivno druSbeno moranje iz zasebno voljo — je bila kljub temu nadvse verjetna. Podoba s hudičem obsedene nune, ki jo je dala M. Crnobori, pa ravno nasprot' no. Na moč konvencionalen in v patetič-ni banalnosti neresničen videz historične rekonstrukcije, ki na nobenem fniti na še tako neznatnem, epizodnem) mestu ne zraste v resnico. Patos vnanjega pretira-vanja, krčevitosti in histerije — bi naj bi-li atributi, ki bi označili ta nerazrešljivi igralski kaos. Zanimivo, da je bila osnovnemu režij-s^emu koncevtu bližja spektakularnost C >-noborijevey kot Zigonov modernizem. Zanimivo, da nista mogla celotne pred-stave dvigniti v svet angažirane resnično-sli niti Stevo Žigon niti imeniten sceno-g,af Vladislav Lalicki. Za režijo naj bi ve-Ijali slej ko prej atributi, kot sem jih slciciral ob vlogi M. Crnobori. Enkratno doživetje je bila sceria, ki je b '.2 poleg likovm dovršenosti zaznamo-vana še z izrazitirni modernimi gledališki-mi odlikaim Pompozna katedrala, zbita iz zarjavelih kant za asfalt, je učinkovala pnšastno in delala igralca povsem neznat' ncc/a. Simbolika je očitna, zasužnjena uje-tosi človeka v svet v.siedne, nepremakni-'vr dogme. ki nazadnje povzroči tudi nje-gov tragični propad. Premični panoji — tudi iz slarega rjavegddaje (Državljan Pokorni) in popular-nost zelo ostre aktualne satire (Vlada Bu-latovič-Vib) primerjajmo s pomanjkanjem podobnih aktivnosti na Slovenskem in soglasno lahko ugotovimo družbeno inert-nost odgovarjajočih kulturniških priza-devanj v naših institucijah te vrste. D. Jovanovič A. Inkret Albin Kramberger: Zena iz parka GLOSA SENTIMEIMTALNO PISMO IZ NOVE GORICE pro domo sua, sevedo Sedimo v prepolni in zakajeni gastil-ni, ki ji sicer kdo ve zakaj pravijo ka-varna. Naša miza je skoraj v sredind, takorekoč v središču, in brez dvoma je bo tudii edino pravilno, saj teh pet lju-di, ki je posedlo okoli nje, to tudi za-služi. To so sami prekaljeni in zaslužni (pa tudi edini) člani gledališča, občin-ska kulturndška smetana, bi človek de-jal, iz dna srca predana nesebičoi sfcrbi za mentalno higieno svajih občanav. Ta odgovornost in skrb jih neprenehcma preganja. Tudi zdaj energično in ibrez-kompromisno razvozljavajo usodni vo-zel svojega poslanstva, če prav sklepam po zariplih obrazih in temperamentnih kretnjah. Slišim jih namreč bodj slabo. Malo zato, ker po stari navadi govore kar drug čez drugega, malo zato, ker sem preveč odmaknjen od mize. (Bog-nedaj, da bi kdo pomislil, da sem se namenoma odmaknil.) Miza je maijhna in za šestega pač ni več prostora. Si-cer pa se kljub temu pošteno trudlim, da bi sodeloval, pa md hrup, ki je pda-nil iz tdevizijskega sprejeminlka in v hipu preplavil ves prostor, to prepreči. Glej, glej, pa še konkurent na področju mentalne rekreacije, ki je izkljuftno na-ša skrb, sem zdaj že resnično užaljen, ko na ekranu zagledam obraz patra frančiškana, ki v blagodoneoi italijan-ščini (o, kako lep jezik!) zamaknjeno igra svojo vlogo. Ozrem se po ljudeh. Vsaj petdeset parov solznih oči, str-mečih tja v ekrau, jasno dokazuje, ka-ko huda je konkurenca. Iz misli me vzdrami stavek, ki mi skozi hrup prilebi v uho: »Povem vam, tovariši, igrati moramo iz ljudsiva za ljudstvo. Zato naj bo naša naslednja premiera Miklova Zala ...« »Hm.« po-mislim, »lepo, ni kaj reči, samo kako?« Saj vendar vemo, da imamo, odkar so honorarni sodelavci-igralci odpovedali sodelovanje, ker jim ni bilo sa-mo za honorar, ampak so hoteli biti tudi igral-ci, tesno povezand z gledališčem in nje-govimi problemi in ambici.jami, pa jih je direktorjev ukrep enostavno diskva-lifieiral ter jim dal na znanje, da so za teater odveč, da imanio (naj ponnvim) eno saomo nastavljeno igraliko." (Dru-ga je zaraii žaljivih in netovariških od-nosov v glertr^išču dala odpoved .. . ) »... Tovarisi, nič ne skrbite! Imamo gasilce, imamo gimnazijce • • •« Saj res, imamo sasilce. imamo gimn ... ne, teh pa nimamo! Gimna-zi;ci so novembra kot č!ani zbora so-dclovali pri uprizoritvi Hofmanovc dra-me. Uprava jim ,je za predstavo oblju- bila po 400 dinarjev. Po treh meseeih niso dobili še niti dinarja ... Zadnji di-jaški abonma je bil prazen. Verjetno so ti nehvaležneži povedali ostalim. Kdo bi si mislil. Današnja mladina res gle-da samo še na denar ... Da, da, denar, pomislim in v hipu pozabim na vse dkoli sebe. Ta večni alfa in omega vseh problemov. Zdaj je, zdaj pa ga spetni: če ga daš za nogomet ga ni za gledališče. (Obrataio se tako ne zgodi nikiJli). Sicer pa, roko na^sr-ce, zakaj naj bi gledališče z zavistjo gledalo na nogomet, saj ima tudi nogo-met igralce...! In tako brez denarja tudi gledaJisče ni. Teh pet' (pardon, z mano vred šest) gledališčnikov je do-slej povsem redno dobrvalo svojo pla-čo. Naj torej nihče ne trdi, da objčina ne skrbi za gledališče. Občina pozna vreclnost in poslanstvo gledališča, ob-čina si giedališče želi in zato plačuje ' šest ljudi: dva scenska delavca, adini-nistratorko, režiserja, direktorja in eno igralko ...! To niso mali izdafcki. »Zaito, da se razumemo: nobenih novih igral-cev. šsst vas je, vi ste gledališče, zau-pamo vam in pričakujemo, da boste kaj pokazali...« Fonosen se v^ira^Tiam. Tako je. Niko-gar ne bomo razočarali. Že zdaj lafcko vsakomur pokažemo, kako se razvija-mo: imamo novo mizo in nove stole v garderobi in čudovito, kompletno novo opremo v direktorjevi pisarni... No ja, imamo še reflektorje iz 6asov Fran-ca Jožefa in stikalno ploščo na odru, da moraš vsakokrat, ko se ji približaš, prej napraviti oporoko. Ampak končno, zavese so čine in čma ban/a je povscd primerna, reflektorji svetijo in to je pri njih giavno, do stikalne plošče pa ima dostnp samo električar in tega že dobiš dnigcga ... In kar je glavno, t8-ga tako nihče ne vidi tn zato ni važno. Važno je to, kar se vidi, kar lahko vsa-komur pokažeš: »Poglejte, to je naše gledališče!« »... Vse to imamo, tovariši, toda, to-variši, tisto največ vredno, tovariši, no-simo v svojih srcih. to je, naša umet-niška morala in naš humanizem ...« Gledatn v tla in čutim, kako mi ža-rijo ušesa. »I*oslušaj te besede, bed-nik,« si očdtam, »ie poslušaj jih in se vprašaj, kjer je bil tvoj humanizern ta-krat, ko so ti med inventuro vdrli v so-bo in ti jo preiskali. Takrat si, nesreč-než.iz te ma^enkosti naredil svetovni problem. ubogi administratorki si tuiil, da razumeš, da inventvira mora biti, armak da zahtevaš manj policijske me-tode. Pcpolnoma jasno je, da tajnica ni več mogla prenašati tvojega nehuma- ^ nega odnosa in je zato zahtevala, da pobereš svoje stvari in izgineš iz pisar-ne...!« —... Ker torej vse to imamo, tovariši, je pred nami jasno začrtana pot. Miklo-va Zala naj bo naš svetli cilj. Vendar bi vas Opozoril, tovariši, da bi pred Mi-klovo Zalo ki bo (jasno) umetniski vi.šelc naše sezone, bilo potrebno dati ljudstvu še nekaj lahkotnega, veselega, da si spet pridobimo ljubezen občinstva in zaupanje našib forumov, kar smo, to-variši, ta-ko lahkomiselno zapravili z našo zadnjo predstavo, tovariši, prcd-stavo zloglasne, hkrati moderne Hof-manove drame, ki je, natočimo si čistc-%a vina, tovariši, bila brezidejna, da ne rečem ideološko zgrešena, kakor nas je pravočasno, takoj po predstavi in po konstruktivnem posvetovanju, opozoril tov. predsednik umetniškega sveta, za kar mu še enkrat hvala. Vsi vemo, to-variši, da smo takrat bili zapeljani in da nas je režiser v tak koncept iger pri-silil, da smo se takorekoč žrtvovali v korist našega gledališča. Zato pa zdaj, ko si labko pogledamo iz oči v oči...« Dvom pa, ki me je že prej začel žre-ti, je nanadoma dob.il strahotno jas>mo obCiko: »Nesrečnilk, kaij sploh počenjaš tu, ko veš, zigaga, da delaš sarao slabo in nisi nikomur potreben. Pcjihem in neopazno se izmuznem od mize. Za ma-no pa v premorih, ko pater frančiškan lovi sapo: »... zato predlagam, tovariši, da te ponesrečene predstave ne igramo več, oziroma tovariši, čimbolj pnredko. Da pa bo ljudstvo in oblast la?«* pnzabi'a ta naš neuspeh, tovariši, predlagam, da takoj uprizorimn Zakonski vrtiljak. To nam bo vrnilo ifgubljena zaupanje, to-variši, da bomo potem uspešno združili naše gasilske in gimnazijske sile, tova-riši, in dali ljudstvu to, kar potrebuje, Miklovo Zalo ...« Žalosten in razočaran se vračam po poti, po kateri sem prišel pred šestimi messci. Mimo ozke, enonadstropne hi-še, v kateri sem pod f irmo Mestno gle-dališče pustil vse svoje upe, pctem se s pogiedom poslovim od sosede, ki nosi neuničljiv napis TRATTORIA, pc>tem od mogočne sive stavbe, na kateri je ostalo napisa.no samo šs ... DU ... Ko-rak mi žalostno odmeva od velikih vežnih vrat, nad katerimi vabi nanls OSTERIA, in že sem pustil za sabo zadnje hjše. Obrnem se. Velike. kr.avo-rdeče črke vpijajo s stene ene izmed hiš: »A NOI .. .!« Povesil sem glavo in pospe5il korak. Od časa do časn m<( je doh!'ev?.lo pijano krio^nje iz gr>s+Mne. .. . perche . . . porehe . . ! A. STOJAN TRIBUNA STRAN 8 filllllliiHllllllilHNIIilill^^ Štuclenti v Španiji in na Portugalskem Mnogi menijo, da je univerza eden naj-pomembnejših centrov odpora proti Fran-oovi diktaturi. Anketa, ki so jo izvedli leta 1955, je pokazala, da ima 74 odstotkov madridakih štud«ntov Francovo vlado za nesposobno in nemoralno, in da jih 60 odstotkov sovraži falango. . Mnogo let je študentsko gibanje vegeti; ralo pod pritiskom diktatorja. Obvezno članstvo v uradni organizaciji SEU, ki jo je vlada proglasila za državni organizem, ki omogoča študentom vpliv v nacional-nem življenju, je pomenilo za španske študente zgolj plače^nje letne članarine 50 pezet — in nič več. Prvič so študenti vidneje manifestirali bvoj odpor do diktature leta 1954. Tedaj je organizacija SEU priredila demonstra-cije zaradi britanske okupacije Gibraltarja, ki pa so jih študenti spremenili v masov-ni protest zoper policijo In voditelje fa-šistične študentske organizacije. V začetku leta 1956 je vlada z različnimi ukrepi skušala skrhati borbenost mlade inteiigenee. OrgandziraM so volitve za »raz-redne svetnike«, katere naj bi izvolili »po demoikratični poti«. Toda na voliitvah so fa-langisti doživeli poraz in fašisti so volitve razveljavili. Istočasno pa so objavili ma-nifest, ki ga je podpisalo več tisoč štu-dentov. Z njim so zabtevali ukinitev orga-nizacije SEU in obnovitev Nacionalnega kongresa svobodnih študentov. Veliko število študentov prava ni hotelo sprejeti falangistične .partijske značke. tf teh dneh je na madridski univerzi prišlo do hudih pretepov med falangisti in naprednimi študenti. Tajne skupine študentov v Ma-dridu so se oblikovale v Demokratsko uni-jo študentov (UDE). ki je odslej delovala kot ilegalna študentska organizacija. V februarju in marcu leta 1957 so v Barce-loni izbruhnila nenniri, ki naj bi jih po obtožbah vlade povzročili predvsem štu-denti. Veliko študentov so zaprli, pribli-žno 500 pa jih ja moralo prekiniti študij. Po letu 1957 preobrat v SEU Napredni študenti so polagoma prevze-mali vodstvene pozicije v organizaciji SEU. Zmago naprednih študentov na vo-litvah organizacije SEU okitobra 1957 so morali priznati na madridski univerzi. To je pričelo skrbeti fašistične oblasti, ki so začele iikinjati vse ustanove, kjer so se lahko študenti zbirali. VMadridu so za-prli univerzitetno restavracijo Guitart, »ker več kot 1000 študentov, zbranih v" sre-dišču Madrida, predstavlja resno nevar-nost za varnost države.« Vlada je izdala tudi nov zakoh o »aka-demski disciplini«, medtem ko so SEU reorganizirali. Toda vsi ti ukrepi niso mo-gli zadušiti naprednih sil španije in pre-prečiti študentom, da bi nadaljevali z bo-jem. Poleti leta 1962 je 3.000 študentov v Madridu in Barceloni demonstriralo in zahtevalo, naj izboljšajo študijski režim ter socialno-ekonomski potožaj študentov. Izrazili so solidarnost z več kot 80.000 ru-darji in delavci, ki so stavkali za boljše življenjske pogoje in dvig mezd. Zlasti je zanimiva borba št-udentov pro-. ti favoriziranju univerze Navarra, ki jo kontrolira organizacija katoliških duhov-nikov OPUS DEI. Navarra dobiva nam-reč večje dotacije in študenti zahtevajo, da jo izenačijo z državnimi univerzami. »Študentska nepokornost!« Tudi Salazarjeva diktatura na Portugal-skem neprijetno. občuti študentsko giba-nje. Dogodki zadnjih dveh let so pokaza-li, da študenti zahtevajo spoštovanje pra- vic, zmanjšanje tfpliva klera in izboljšanje ekonomskega in političnega položaja štu-dentov kakor tudi spoštovanje avtonomi-je univerz. Maja leta 1962 je vlada prepovedala štu-dentske festivalne igre »Akademsko, ju-tro«. Zaradi tega so študenti demonstri-rali v Lisboni in drugih mestih. Vmešala se je policija, študentom pa so se pridru- Pogled na univerzo v Madridu žili delavci in meščani. Policija je upora-bila solzilne bombe. študenti so se za-barikadirali na univerzi in izdali resolu-cjjo, v kateri so zahtevali spoštovanje študentslcih pravic. Prijpližno 100 š^uden-tov je takrat začelo gladovno stavko, 500 pa se jih je odločilo, da bodo bojkotirali, dokler ne bodo izpolnili njihoyih zahtev. Med temi demonstracijami so ujeli pri-bližno 1.300 študentov in več profesorjev lisbonske univerze. Sledile so nadaljnje študentske akcije, med njimi tudi »po-hod molka«. Zaradi »manifestacij študent-ske neposlušnosti« je vlada razpustila vodstvo Unije študentov. Lansko poletje so prisilili študerlte, da so odnehali in niso proslavili mednarod-nega dneva študentov, ker so se bali, da bi ke veliki zbor lahko spremenil v odkrit revolt. čeprav gibanje portugalskih študentov še ^Jaleč ni tako pomembno kot gibanje njihovih španskih kolegov, postaja ven-dar čedalje očitneje, da podpirajo priza-devanja, ki žele zrušiti režim. (Izvleček iz članka Miloja Popoviča: Studenti na političkoj sceni) DISERTACUA 0 FAŠIZMU OGROŽA ŠPANIJO Zveza katalonskih študentov je po najnovejših nasiljih Francovega režima in aretacijah svojih članov sporočila: Angel Sanches Gijon, študent filozo-fije na univerzi v Valenciji, je bil oktobra lanskCga leta aretiran na povratku iz Perugie v Italiji. Na tamkajšnji univerzi je Gijon pripravljal svojo dok-torsko disertacijo o intervencijah Italije v letih 1936—1939. španskega štu-denta so obdolžili, da je ogrožal državno varnost!! Predavanja o osnovah katalonske gramatike, ki so se pred kratkim za-čela v Valenciji, je vlada prepovedala. Prav tako je prepovedala izdajanje številnih publikacij, ki izhajajo na univerzi v Valenciji. Zlasti velja prepoved za »Dialeg«, glasilo študentov pravne fakultete in za »Concert 5«, neodvisno revijo valenških študentov. Obe publikaciji sta izhajali v glavnetn v katalon-skem jeziku in sta bili študentska opozicija državnemu univer/itetnemu sin-dikatu (SEU). V Francovi španiji nas taki in podobni dogodki ne presenečajo več. Vpra-šamo se le, kako dolgo bo teror še trajal. J. R. Ne izgovarjajmo na nezanimanje Kljub temu, da so bili lani v navembru ustanovljeni na posameznih fakultetah klu-bi OZN, pa njihovo delo v večini primerov ni bilo zadovoljivo, oziroma če bi ga lah-ko sploh imenovali delo. Ob tem pa bi se lahteo vprašaM: ali je temu krivo nezani-manje študentov? Ne, prav gotovo ne! Vsaj predavanje profesorja za ruščino na sla-viatifci Pranca Jaikopina pod naslovom O Mostovi in življenju sovjetskih študenitov, katejega je organiziralo Združenje slavi-"štov v okviru svobodne katedre pretekli četrtek, je dalo drugačno podobo. Dober bbisk in zanimanje, ki se je izražalo z dobro zastavljenimi vprašanji, je dalo slutiti, da bi prav klubi OZN lahko zažive-li in uspešno delali, če bi bil njihov kon-cept dela bolje zasnovan. Ker je bila večina poslušalcev s filozof-ske fakultete, se je predavatelj predivsem opredelil na ustrezno področje sovjetskin študentov. Tako imajo npr. v Sovjeitski zvezi filozofsko fakulteto drugače organi-zirano kot pri nas, saj tam vzgajajo uči-telje in strokovnjake za srednje šole v tako imenovanih pedagoških inštitutih. Večina, ko konča desetletko oziroma enajstletko, se mora za eno do dve leti zaposliti (v to za-poslitev sodijo yse vrste fizičnega dela od pometanja pa do dela v tovarni) in šelle potem lahko nadaljuje študij, Vendar na . univerzo ne sprejrnejo vseh. Tako npr. razpišejo na katedri za ruski jezik 100 mest za prvi letnik, od tega pripada Ie dvajset mest študentom brez delovne prak-se, ostalih osemdeset pa razdele na kandi-date z delovno prakso in demobilizirane oficirje- čeprav iina npr. učenec odličen uspeh, s tem še ni rečeno, da ga bodo tudi sprejeli na univerzo. Brez vmesne zaposiitve pa se lahko sovjet-ski dijaki vplšejo na matematično Hngvisti. bi še matematično gimnazijo, ki vsako leto biše matematično gimnazijo, ki vsako' leto zbere iz vse Moskve 200 najboljših učencev, katerim potem predavajo najboljši strokov-njaki matematike. Tako se ti učenci že zelo zgodaj seznanijo z reševanjem najtežjih ma-tematičnih problemov. Tudi odnosi med predavatelji in študenti na fakulteti so zelo dobri in, lahko bi rekli, prisrčni. Studentje lahko prisostvujejo se-stankom predavateljev, kjer se tudi kritično izrazijo o posameznih vprašanjih študija. Študij na univerzi traja pet let s specializa-cijo po tretjem letniku. Imajo tudi tretjo stopnjO, na katero gredo najboljši študenti (lani na vse.f katedri za ruski jezik dvajset). In kako je s štipendijami? Te so za vse študente .enake (30 rubl.jev — 24.000 din), na tretji stopnji štipendijo dvignejo na 50, G0 ali celo 70 rubljev, tako da je približno izenačena z začetno profesorsko plačo. Čeprav se nam morda zdijo ti zneski visoki (vsaj za naše razmere), moramo poudariti, da j« hra. na v študentskih menzah draga, saj mora študent odšteti za kosilo približno 50 kopejk (400 din). V Mciskvi je tudi mnogo tujih študentov. Največ je (kljub vedno slabšim odnosom) Kitajcev, ki so, vsaj tako pravijo, najmar-ljivejši. Veliko je tudi Francozov, pa tudi študentov iz ZDA je vedno več. In ob koncu, da strnem misli: kljub te-mu, da je bilo predavanje O Moskvi.. panetood lahkotno in mogoče prav zjaradi tega še bolj privlačno, nas je dodobra se-znanilo s problemi sovjetstoih študentov, z njihovim načinom živijenja, z organiz*. cijo njihovega univerzitetnega študija ..., prav to pa je bil tudi namen organizaitor-ja in ^Jerjetno tudi predavatelja samega. Mislibi, ia bi ta,ka in podobna predavanja z nič manjšim uspehom lahko pripravili tu-di klubi OZN. To pa naj bi bMa le ena od mnogih oblik niihrivega dela. M. Mate Prva številka Vouth life = Prejšnji teden je izšla prva številka 1 Youth Life, mesečnika CK ZMJ, ki je j namenjen tujini. Ta list je sinteza dose- g danjega istaimenskega mladinskega lista g in študentskega lista Yugoslav Student B News. Največ prostora je prva številka 1 posvetila zaključkom skupnega plenuma 1 CK ZMJ in CO ZŠJ in rezultatom šeste E konference ZŠJ. Gradnja študentskega mesta O okolici Sofije so pričeli z gradnjo novega študentskega mesta. Radio Sofi-ja je poročal, da bo v njem živelo 30.000 študentov. Za mir V začetku tega meseca je bil v Rimu sestanek Mednarodne zveze socialistič-ne mladine (MSSO). Na tera sestanku so med drugim sprejeli dokumemt, v katerem MSSO izraža preprlčanje, da je »v današnjih pogojih mogoče pritd do konstruktivnih rešitev vpraSanj, na-stalih z oborožitveno tekmo«. O koek-sistenci pa pravi, »da je bolje koeksi-stirati, kakor ne obstojati, vemdar da to ni dovolj. Mi hočemo mSr«. Solidarnost španskim narodom Italijanska mladina je izrazila solidar-nost z borbo španskega nar^da za svo* bodo in proti frankistični diktaturi. To solidarnost so poudarili tudi v sporoči« Iu, ki ga je objavila italijanska konfede-racija dela. V njem prav tako obsojajo dežele, ki pomagajo Francovemu re« žimu. Argentinske delegate aretirali Argentinska policija je prijela pet de-legatov argentinske mladine, ki so se udeležili druge konference mladine La-fcinsfke Amerike v Santiagu. Prijeli so jih 17. marca na čilsko-argentinski me-)l, ko so se delegati vračali v Argenti-no. Med aretiranci je tudi eden od vo-diteljev levega krila Socialistične par-bije. Lirip pod zemljo Varšavski list Dokola swiata je 27. marca objavil pod naslovom Utripl pod zemljo reportažo Jeržija Vidola, specialnega poročevalca iz Skopja. Do-pisnik je med drugim objavil razgovor s skupino hrvaških reševalcev, ki se je določen čas šolala v Franciji. TRIBUNA STRAN 9 INDEKS IN... TREINIER-STVO Trenerja košarkaric Slovana in republiškega kapetana za žen-sko košarko Jožeta Vertlja smo srečali na medrepubliškem dvoboju BiH : Slovenija,-kjer so njegove izbranke slavile visoko zmago. Po tekmi je bil »Cene«, sicer absolvent kemije, dobre volje in pripravljen za razgovor. Na vprašanje, kako je zadovo-ljen z igro, je odgovoril: »Dekle-ta so igrala dobro; razlika bi bi-la lahko še večja, toda gledalcem se je predstavilo vseh 12 igralk. # Med športniki si poznan. Kdaj si se začel ukvarjati s špor-tom in pri katerem društvu? »Najprej sem igral nogomet, kas-neje pa sem se pridružil košar-karjem Svobode z Viča. Na ža-lost sem moral zaradi poškodbe kolena prenehati z aktivnim igra-njem košarke in tako...« ... in tako si postal športni funkcionar. # Zaupaj nam, katere funkci-je si doslej že opravljal. »Še kot igralec sem bil košarkarski sod-nik, doslej pa sem treniral ko-šarkarje Trnovega, moštvo Svo-bode, lansko leto pa sem prev/el trening ženske članske vrste Slo-vana.« # Znano je, da trenerjev pri-manjkuje, posebno tistih, ki so pripravljeni delati z dekleti. Za-kaj si se odločil za treniranje ženskega moštva? Jožetu odgo-vor ni delal težav: »Treniram jih zato, ker se v njihovi družbi od lično počutim« # Tvoj največji uspeh kot tre-ner? »Lansko leto sem trenirai dve moštvi, ljubljansko Svobo-do, ki je dosegla prvo mesto in se vrnila v republiško ligo, isto-časno pa so članice Slovana osvojile naslov prvaka Slovenije. 5. in 12. aprila igrajo dve kva-lifikacijski tekmi z Mladostjo iz Zagreba za vstop v zvezno ligo; to je med najboljša ženska mo-štva naše države. # Tvoja predvidevanja za kva-lifikacije? »Zmagali bomo!« # Slovan je lani dosegel dva velika uspeha, prvo mesto članov in članic. Kaj je povzročilo tak uspeh? »Dobro delo vseh, zlasti pa še predsednika Adija Vlachyja.« # Praviš, da si pred leti igral nogomet. Kakšno je tvoje mne-nje o Mladenovičevi napovedi o uvrstitvi Olimpije v spomladan skenv delu prvenstva? »Nereal-na« Za konec še naše standardno vprašanje: »Te udejstvovanje kot funkcionarja in trenerja ovira pri študiju?« »Malo že, želim pa, da bi čimprej> diplomiral, po možnosti do naslednje pomladi.« Še stisk roke in Cene je odhi-tel k svojim varovankam. J. R. NERESNOST PRI KOŠARKARJIH V IV. kolu medfakultetnega proenstva -v košarkd bi se morali po raaporedu sre-čati moški ekipi strojne in filozofske fa-kultete. Ker se pet minut po napovedanem začetku ekipa fdlozofske fatoultete ni poja-vila na igrišču (prišli so samo 3 igralci), sta sodnika zaključila tekmo z rezultatom 20:0 v korist strojnikov. Neresnost igralcev filozofske fakultete . zasluži vso grajo, saj bi lahko, ne glede na morebitno opravičeno odsotnost neka-terih, prišlo igrat vsaj 5 igralcev. V ostalih srečanjih so biii dosežani več ali manj pričaikovani rezultati. Majbno preseneeenje je vdso-ka amaga močno osla-blijene ekipe ekotnomdstov nad igralol VŠTK. Večina igralcev ekonomdstov je z Olympijo na gastovanju v Francdji in zafco zmaga dobrih igralcev VŠTK ne bi bila veliko presenečenje. Medicinci so z zmago v tem kolu opozorili ostale, da se namera-vajo potegovati za najvdšja mesta. Poleg ekonomske fakultete in PNT so edini, kd niso izgubili še nobene točke. Po IV. kolu sba se že izoblikovala vrh in rep lestvice. Med moštvi v zlati sredini imajo za plasma med prve tri še najv©Č možnosti strojniki. Igralcd filozofske, bio-tehniške in pravne fakultete pa bodo v medsebojnih djvobojih odločili, katero mo-štvo bo zadnje. Rezultati IV. kola: Ekonomska : VŠTK 71:54 (28:21) Elekbro : Biotehnačna 45:24 (25:13) FNT : FAGG 66:59 (28:21) Mediioina : Pratvo 67:49 (37:13) Strojna : Pilozofska 20:0 Zaostala tekma: FNT : VŠTK 111:88 (55:35) Lestvica po nepopolnem IV. kolu Ekonomaka 4 0 0 301:210 8 FNT 4 0 0 277:238 8 Medioina 3 0 0 155:118 6 FAGG 3 2 1 175:128 4 Strojna 4 2 2 176:153 4 Elektro 4 2 2 173:191 4 VŠTK 3 1 2 260:239 2 Filozofska 4 0 4 142:202 0 Biotehniona 3 0 3 92:155 0 Pravo 4" 0 4 186:307 0 J. R. 0 Težave Akadems kega badmintonskega kluba Olimpije V Ljubljani že sedmo leto, to je ad je-serai 1. 1957 dalje, uspešno deluje akadem-ski badminton klub Olimpija, ki je brez konikurence v državi in tudi vsa leta svo-jega obstoja slovenski kakor tudi državni prvaik. Ve^iina članstva tega kluba so štu-deoti ljubljaniskih fakultet. Ti so tudi naj-kivalitetnej&i tekmovaloi in nastopajo za prvo moštwo Olimpije ne le na tekmova-njih doma, temveč tudi na dvobojih v tujini. Prvo moštivo Olimpije sestavljajo: Tomaž Pavšič, študent kemije, Danče Pohar, štu-dent gradbene fakultete, Janez Pohar, asi-stent na filozofskd fakulteti, odd. za geo-logdjo in Jani Drinovec, letošnji maturant (na sliki od lave proti desni). Za žensko vrsto igrajo: Meta Bogcl, študentka kemije, Mariča Amf, študentka filozofs&e fakultetfe, odd. za gerimanistiko in Vida Pohar, strokovnd sodelavec na fi-lozofski fakulteta (na sliki od leve proti desni). Tetomovalci imajo v svoji sezoni bogat progra.ni nastopov, saj igrajo za naslov ekipnega prvaka Slovenije (mešana ekipa: 4 moški in 2 ženskd), za pokal SRS (4-član-ska moška ekipa), za repubiliško prvenstvo posamezndikov in dvojic, na odprfih prven-stvih posameznih klubov (teh je v Slove-nijd os&m), na tradicionalnem mednarod-ne.m turnirju 1. maja v iavedbi ABK Olim-pije v Ljubljani te>r še na dvobojih z av-strijskimd moštvi. Svoj največji uspeh doslej so igralci Oliimipije dosegli v srečanjdh s sosednjimi avstrdjskiimi klubi. S prvoligaškim mo-štvom Weiokam so zmagali tako v Grazu kakor tudi doma z najtesnejšim možnim rezultatom 6:5, premagald pa so tudi dru-go najboljše avstrijsko moštvo prve lige Puch iz Gradca. Kot pravi »dubovni vodja« in obenem tekmovalec Janez Pohar, bi Olimpija lahko uspešno tekmovaila, v drugi avstrij- ski badminton ligd in se tu potegovala za najvišja mesta. Vendar je ba'dmintan bolj individualna zvrst športa in telovadnica šole Angelce Ocepkove v Veselovi ulid, ki je igraicem sicer na razpolago vse dni v tednu, nudi možnost igranja žal le na enem igrišču in tako lahko tudi najboljši tekmovalci treni-rajo največkrat le brikrat tedensko po uro ali dve, Seveda je to nekoliko pre-malo, res pa Je tudi, da zahteva danainji sistem študija veliko časa in bi se več breninga morebiti tudi poznalo pri študij-skih uspehili tekmovalcev In tekmo.valk, ki so vredni posnemanja. Trenerja igralci ABK -Olimpije nimajo in elind naiin za dvig kvalitete njihove igre so česti dvaboji s tujimi, to je av-strijskimi moštwi, saj v Slovendji nlmajo .prave kcnkurenoe. Za taka tekmovanja so potrebna tudi financna sredstva in prl Olimpiji je prav to vprašanje zelo po-membno. Tekmovaloi sami krijejo najvec-krat večino stroškciv in si tudd opremo kuipujejo v glavnem sami. Badmlnton je pri nas uvrščen šele v četrto kvalitetno skupino š,portnih discl-pldn pri Zveca za telesno kuituro Slcvenije oziiroma športni zvezi Slovvimje, M ga ne smatrata za kvaliteten šport, ter mu zato tudi ne nudita nikakršnih finančnih sred-stev. Tudi mestni sv&t je odklonil vsako podporo, ki jo vodstvo kluba patrebuje za organiziranje vsakoletnega mednarodnega prvomajskega tumirja. Edina finačna sred-stva dobi lclub od matičinega kluba Olim-pije, le-ta pa so vse prsmajhna, da bi mogli z njimi kriti tudi najnujnejše izdat-ke. Kiljub temiu pa vodstvo in tudi teicmo-valoi niso izgubild volje do treningov in nastopov t©F se članstvo v klubu iz leta v leto ve6a. Danes igra pri Olimpiji 87 igralcev in igralk, kar je vsekakcr pre-veliko število za normalno trmiranje, pa tudd za finančno zmogljivost kluba. Res je, da badminton pni nas ni razšir-jen in po-pularen šport. Toda če še ni, pa še bo. Zato nam lahko iluižijo primeri iz tujiine, kjer mu posvečajo vzhodne in za-hodne države čedalje večji pomen. Prav bi bilo, da bi se odgavorni forumi že v bližnji prihodnosM zanj resneje zanimali in stoiiili kaj za to našo, če že ne naj-mlajšo, pa vsaj ©no od najmlajših športnih panog. Tomaž Zajc MORDA SE NE VESTE, DA... TRIBUNA STRAN 10 ... so pomembnejši svetovni smučarski strokovnjaki sestavili rang lestvice posa-meznih smučarskih disciplin za letošnjo zdmsko sezono, ki se je pravkar končala. Za najboljšega smučarja-skakalca v sezo-ni 1963/64 so proglasili 24-letnega »orla iz Lahtija« Veikka Kankkonena. Fincu sledita dva Norvežana: Engan in Brandt-zaeg. Cetrti je Šved Sjoberg, peti čeh Ma-touš, veliko odkritje letošnje zime. Sledi-ta mu vzhodna Nemca Neuendorf in vse do letos najboljši skakalec' na svetu Recknagel. Na osmem mestu je- sovjet-ski skakalec Ivanikov, deveti je še esno letošnje odkritje Poljak Przybyla, deseti šved Elimae, enajsti vzhodni Nemec Bo-ckeloh in dvanajsti študentefki svetovni pr-vak Avstrijec Preiml. To ni uradna rang lestvica FlS-a, vendar le-ta verjetno ne bo bistveno drugačna. .....so v Združeni arabski republiki ln Sudanu začasnb prepovedali gostovanja in nastope tujih nogometnih moštev. Vzrck za to se kaže v tem, da so mnoga moštva iz Evrope prišla v zimskih me-secih sem bolj na izlet, kot pa igrat pravi nogomet. Tudi Jugoslovani se lahko »pohvalimo«, da smo sokrivci te prepovedi. Ob zadnjem gostovanju naših nogometašev, ozdroma moštva beograjske Crvene zvezde, so naši nogometaši igrali tako slabo, da so jih premagali kvalitetno mnogo slabši doma-či nogometaši, gledalci pa so videli vse prej kot tisto, zaradi česar so prišli na stadion in kar se imenuje nogomet. SN SEDAJ... Tovariši, za pOslanca vaše volilne enote pred-lagam tega tovariša. On bo za vas storil vse, kar bo v njegovih močeh... — On že ne. Revček še na seji ne more zdržati! Tl IIM TVOJ AVTO V zadnjem času nam nekateri zamerijo, da ne pišemo tega, česar so že ostali časo-pisi polni in nad čemer imajo veselje v drugih listih. S tem sestavkom bobi morali dati v muzei in jo zaščititi, ker je tako redka kot beli sloni. TRIBUNA STRAN 11 NEitDAJ... ENA Jll VECJA KOT NOBENA Skozi čarobna očala statistike kras-tio vidimo. Letos imamo vsega za to-liko in toliko procentov več, kot smo imeli lani. Krasno in še res je povrh! Tega, da se lani ob istem času nismo pretegnili pri delu, ne pove nlbče. Uspehi fotokluba Prve dni januarja so pn zvezi ŠOLT ustanovili kot novo sekcijo foto klub, ki je v kratkem času dosegel vidne uspelje. Klub, kišteje 22 članov, združuje najboljše toto-amaterje vseh ljubljanskih študentskih foto klubov in je nastal, ker so ugotovili, da so posamezni klubi delali v precej slabih pogojih in je centralizacija najboljša rešitev za uspešno delo. , Do sedaj so člaiii razstavljfili svoja dela na razstavi republiške skupščine v Velenju in prejeli bronasto medaljo, na mednarodni študentski razstavi so dobili tudi bron, na medklubski razstavi v Mostarju pa so bili nagrajeni s srebrno medaljo. Največji uspeh je klub dosegel, ko je pred dnevi prejela fotografija Stojana Kerblerja na mednarodni študentski razstavi v Singapuru zlato medaljo; skupno je bilo na to razstavo sprejetih od štirih ljubljanskih avtorjev kar 14 del. Ta neprišakovani uspeh bo klubu prav gotovo vzpodbuda za nadaljnje delo, saj ga je tako povsem iznenada postavil na prvo mesto med jugoslovanskimi študentskimi folo klubi. Vodstvo kluba pa skrbi tudi za izobraževanje in nenehno izpopolnjevanje svojih članov. Tako se je 10 članov udeležilo prejšnji teden posvetovanja o slovenski fotografiji v Velenju, redno pa prirejajo debatne večere, na katerih se pripravljajo za prihodnje razstave, ocenjujejo dela in se ob predvajanju barvnih diapozitivov uče ob uspelih in neuspelih posnetkih. Foto klub bo v prihodnjih dneh pričel s fotografškipi tečajem, ker ,je vedno več novih študentov, ki se zanimajo zanj. MNOGO HRUPA ZA N!č Razen razprave o vlogi intelektualca, ki je bila v sredo zvečer na ekonomski fakulteti, je bila isločasno v študentskem naselju razprava tribune Cas in svet pod naslovom »Mlada zakonca, splav in nio-ralna odgovornost«. Obe razpravi sta bili dobro obiskani, pokazalo pa se je, da je bila tema preširoka in da bodo morali organizatorji v prihodnje izbrati za raz-pravo ožje področje tem, da bodo lahko posamezne probleme temeljiteje obdelali. Naš posnetek je i razprave v Nas^lju. TEDEN STROJNIKOV V čast Tedna strojnikov bo v začetku aprila v Sarajevu tretje tradicionalno sre-čanje predstavnikov vseh strojnih fakul-tet v Jugoslaviji. Ker sta dosedanji, ki sta jih organizirala Beograd in Ljubljana, ze-lo lepo uspeli, se strojniki že dalj časa skrbno pripravljajo posebno na športnem področju, ker hočejo potrditi svoje lan-ske uspehe. Aktivisti Zveze študentov bo-do v strokovnem delu razpravljali o pro-blemih strokovnega izobraževanja in pro-blematiki dela Zš, v kulturnem delu bodo prikazali napredek na tem področ-ju, največ zanimanja pa bo vsekakor za športni del, ko se bodo predstavniki vseh fakultet pomerili med sabo v vseh najpopularnejših športnih panogah. Za Udeležence je predviden tudi ogled sara-(jevske strojne fakultete in mesta ter kraj-ši izleti v okolico mesta. Praksa v tufini »Na inozemsko prakso naj gredo le naj-boljši študeritje,« je na nedavnem sestan-ku sklenila komisija* za rang listo na me-dicinski fakulteti. Za razliko od prejšnjih let, ko je komisija spregledala celo pogo-je, ki jih seveda ne bi smela, je tokrat zavzela zelo strog, toda edino pravilen kri-terij in prviC sestavila rang listo na osno-vi točkovanja za študijske uspehe, izven-Solsko delo in udeležbo v brigadah. Ker je komisija črtala vse kandidate, ki nima-jo v povprečju študijske ocene vsaj do-bro, je tako kljub mnogo prevelikemu šte-vilu prijav ostalo le neznatno število kan-didatov, ki sicer izpolnjujejo pogoje, pa se prakse letos zaradi izrednega navala ne bodo mogli udeležiti. Večer stopila bosta oba akademska pevska zbo-ra PAZ Vinko Vodopivec in APZ Tone Tomšči in dva baletna plesalca iz srednje baletne šole. Spremljala ju bo harfist-ka Štefica Zužek, ki bo izvedla tudi dve solo točki. Kaže, da bodo nastopili tudi študentje iz igralske akademije, ki naj bi recitirali nekaj Shakespcarovih pesmi in izvedli dramatiziran odlomek iz Boe-caccia. Ker je bilo zamišljeno, da bi ve-čer potekal v komornem vzdušju, so nameravali najeti kavarno ŠN, vendar je upravni odbor pred kratkim sklenil, da je po obnovitvi ne bo več posojal za pri-reditve. čeprav menijo, da bo zaradi tega nekoliko trpela kvaliteta izvedbe, so se morali zadovoljiti z menzo in so žaradi tega spremenili tudi program. sr Sprejeta predračun in pravilnik • Univerzitetni odbor ZŠ je pretekli te-den sklical plenum, ki so mu razen vseh članov predsedstva prisostvovali tudi predstavniki vseh organizacij in društev, ki delajo v okviru UO. Ker je moralo predsedstvo zaradi tež-t Vaditelj: »KJE S0 PA OSTAU?« Študent: »BORE SE ZA OBVEZNO VADBO!« ke finančne situacije v svojem predlogn nekatere dotacije v primerjavi z lanskim letom celo znižati, je bilo pričakovati v prvi točki, ko so sprejemali predračun, precej živahno in burno diskusijo. Proti pričakovanju pa smo slišali le nekaj pri-pomb na višino zneska, ki je namenjen nagradam. Le predstavniki planincev, zveze SOLT in Akademika so menili, da jim je predlagana dotacija premajhna. Po poteku razprave smo im.eli vtis, da je bi-la z ozirom na odobrene višine in potrebe ostalih opravičena le zahteva planin-skega društva, medtem ko mislimo, da bi moral Akademik, ki je že prerasel štu- ' dentski okvir, le najti vire dotacij tudi drugod. Ker v sedanjih skromnih mož-nostih ni bilo mogoče nikjer ničesar od-vzeti in nikjer ničesar dodati, je bil pre-dračun v celoti soglasno sprčjet ^ tern, da bo o eventualnih dodatnih ^otacijah sktepal nov plenum, ki bi naj upošteval prioritetno Hsto, ki postavlja na prvi dve mesti planinsko društvo in fakultetne od-bore, za katere pa se prav tako priporo- SKUD Akademik bo org-aniziral 7. apri-la v menzi Studentskega naselja priredi-tev pod naslovom Večer renesance. Na- studciit BEOGRAD — Kot prejšnja leta so beograjski medicinci tudi letos organizirali od 23. do ,30. marca te-den medicincev. Ker eso želeli, da bi bU ta teden pravi odraz njihove aktivnosti na znanstvenem, kultur-nem, političnem, zabavnem in šport-nem področju, so organizirali vrsto prireditev, na katerih so študenti brali svoja najuspešnejša dela, po-slušali priznane novinarje na ust-nih časopisih in predavanjih, tefc-movali v petju, raznih športnih pa-nogah in izbrali najboljšo pesem ter najboljše prozno delo. Ob kon-cu so organizirali izlet v Novi Sad. kotline in posebej mest, ki so pred-videna za gradnjo novega Skopja. Seminarju, katerega program je do-polnjen z raznimi zanimivimi raz-pravami in predavanji, prisostvuje poleg inženirjev in tehnikov tudi okoli 60 študentov - absolventov fa-kultete za arhitekturo ingraabeni štvo v Skopju. Studcutski V ZAGREB — Ob obletnici smrti narodnega heroja Moše Pijade so pred študentskim domom, ki nosi njegovo ime, odkrili spomenik. Od-kritju so poleg večjega števila štu-dentov in prebivalcev Zagreba pri-sostvovali tudi znani družbeni in politični delavci Zagreba in SR Hr-vatske. cngeHTck* 3*m naii datii SARAJEVO — študenti sarajev-ske univerze v zadnjem času naj-vcč razpravljajo o uvajanju eko-nomskih cen v študentske doniove in menze. slej še nobena fakulteta ni izdelala predloga o nadal.injem razvoju svo-je fakultete. Pričakujejo, da bodo fakultete proučile predlog rektora-ta in izdelale svojp predloge do kon-ca aprila, dokončen načrt sedem letnega razvoja vse univerze pa naj bi sprejeli prve dni maja. ča, da se v finančhem oziru navežejo .predvsem na svoje dekanate. V drugi točki so razpravljali o predlo-. gu pravilnika o finančno-materialnem po-slovangu in predlogu pravtlnika univerzi-tetnega odbora. Oba predloga, ki sta bila udeležencem \ menita ničesar bistveno novega in st& pretezno formulirana, tako da je bil razprava te točke zelo kratka in so o niej pomanjkljivo razpravljali. Plenum je za kandidata CK ZM Slove-nije predlagal Toneta Zimška in Franca Pivca in imenoval delegate, ki se bodo udeležili republiške skupščine ZMS. So-glasno so sprejeli predlog udeležencev. da so ustanovi izdajateljski svet Usta Tribu-ne, ki bo štel 13 članov. S. RUTAR Plenum univerzitetnih profesorjev Pretekli teden je bil v Sarajevu plenum zveze združenj univerzitetnih profesor,iev in znanstvenih delavcev Jugoslavije, na katerem so največ govorili o mestu in vlogi zveze pri uvajanju učnih in siniii-kalnih problemov. Ugotovili so, da posta^.-ja reforma po fakultetah .eedalje večji problem, za katerega so se ponekod bolj, -J drugod pa manj pričeli zanimati tudi pro-fesorji. Nasprotno temu pa znan.stveno^ delo skoraj povsod še ni doseglo ravni. ki bi jo pričakovali. Delo sloni le na posa-meznih profesorjih in zelo redkih študen-tih, medtem ko o kakšnem kolektivnem znanstvenem delu sploh ni mogoče govo-riti. Velika ovira pri tem je tudi pomanj- 'I kanje finančnih sredstev, saj republiški-J sklad za znanstveno de\Q nikakor ni mo-gel zadovoljiti vseh potreb. Menijo, da je velika ovira pri delu zveze tudi neure-jen statut. Kot kaže, bo zveza še vedno primorana delati v okviru sindikata pro-svetnih delavcev, ker zaenkrai ni drugih možnosti. Na področju mednarodne aktiv-[ nosti pa so napravili velik korak, saj so | vzpostavili stike z mnogimi državami in sodelovali na mednarodnem seminarju Univerza danes, ki je» bil v Dubrovniku. Skupščina zveze V soboto in nedeljo je bila v Zagrebu na Sljemenu skupščina Počitniške zveza Jugoslavije, katere so se med ošmimi slovenskimi delegati udeležili trudi trije študenti, iz celotne Jugoslavije pa jih je bilo približno 20. V razpravi so med dru-gim govorili o specifičnosti dela med štu-denti in o vlogi univerzitetnih odborov v organizaciji. iribuncr TRIBUNA — li&t slo\'enskih šludentov — Za univerziletni odbor ZŠJ izdaia Kda.iatelj.siki svet — Ureia iiredniški odbor — Glavni urednik Drago Mirošič ~ Odgovorni urednik Ivan Krefi ~ Urednižtvo in uprava Tribune Poiljanska 6/II ~ Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 400 dinarjev — posamezen izvod 20 dinarjev — Roko-pisov in foLografii ne vračamo. — Tiska pod.ietie Delo, Ljubliana^romšičeva 1, tel. 32*522. Podtnkia plačana v gotovmi.