Leto 1927. Izdaja: Župni urad v Tržiču. Za december. CERKVENI GLASNIK •iMiitiiiiMiimimiii .....................................ж ж у w у Ж T W Ж' "** •••'•"•••••••• miiiimiiiniMiiiiiiiiiiMiMMiui- ilzhaja zadnji teden v mesecu = ^/\ | Iv^l^IxU IJ 1 JN 1 J vl : Posamezna številka stane 2 Din.: Za otroka —S In Gospod Jezus je poklical otroka, ga postavil v , sredo — med apostole — in rekel; „Resnično povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete, kakor otroci, (to je: preprosti, odkriti, skromni, ponižni, krotki in čisti, kakor so nepokvarjeni otroci) ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža, kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme —" Mat. 18, 2 do 5. To so ustanovne besede Gospodove, ki so priklicale v življenje v katoliški cerkvi tisoče in tisoče najdenišnic, sirotišč, dnevnih zavetišč, raznih mladinskih zavodov, ki so vsi ustanovljeni za to, da čuvajo in go je nedolžnost mladine. Miljone in miljone nedorasle dece so že taki zavodi sprejeli v svoje okrilje, miljonom nedolžnih duš so ti zavodi že nudili zavetišče, streho, hrano, obleko in vzgojo. Ko so jih morda pustili in zapustili celo starši, jih je pobrala kakor dragoceni biser katoliška ljubezen —. Ko so prišli Turki pred Dunaj, so nalovili in naropali na tisoče katoliške dece, ki so jo hoteli odpeljati v Turčijo, da jo tam pomohamedanijo in vzgoje za največje sovražnike katoličanstva. Ko so kristjani potolkli turško silo, so se meščani in vojaki vrgli nad bogati turški tabor in grabiii tam nakopičeno bogastvo in ga nosili v mesto. Dunajski škof pa je poiskal te nedolžne sirote; celo armado jih je zbral, in jih peljal v mesto, da jih oskrbi in vzgoji in jim nadomesti očeta in mater. „To so moji zakladi", je veselo pokazal na armado rešenih otrok —. Otroci — to so zakladi staršev, naroda, države, posebno pa še zakladi katoliške cerkve, katoliške ljubezni. Kdor katerega izmed teh sprejme v Jezusovem imenu, Gospoda samega sprejme —. Ko se kitajsko mesto polagoma zbuja iz spanja, se nudi na ulici čuden prizor: Katoliška sestra vozi voziček po ulici, druga išče temne kote, gleda po kanalih, za vežnimi vrati, da najde kje kak zavitek ali košarico, kjer se onemoglo zvija od staršev zapuščeno dete. Z veseljem ga pobere krščanska ljubezen in ga nese v zavod, kjer vživa cela armada takih zavrženih revčkov ljubezen katoliških redovnic. Kdor takega otroka sprejme v Jezusovem imenu. Njega samega sprejme —. Po Gospodovem naročilu tako tudi pri nas zbiramo in sprejemamo otroke. Na Skali jih zbiramo v Jezusovem imenu vsak dan okrog 80, od malega 3 mesece starega dojenčka do „velikega meščanarja" —. Po Marijinih vrtcih, po kongregacijah jih zbiramo, da bi jih ohranili v Jezusovem imenu —. In kdor nas podpira in kdor sodeluje pri tem delu: Ta Jezusa sprejema —I „Kdor pa pohujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo boljše, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu radi pohujšanja! Gorje človeku, po katerem pohujšanje pride! — Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih —i" Nikdar ni Gospod tako ostro govoril, kakor proti po-hujševalcem mladine in proti zapeljivcem ljudstva — proti farizejem! Gorje pohujševalcem, gorje zapeljivcem! Gorje, stokrat gorje staršem, ki so krivi pohujšanja svojih otrok! Krivi pa so pohujšanja, če jim dajejo slab zgled, če jih z lepim krščanskim življenjem ne vodijo k Bogu, če morda z besedo omalovažujejo vero in versko življenje, če jim dajejo v roke slabo knjigo ali slab časopis, kjer se otrok nauči in navžije mlačnosti, predsodkov proti veri, če jih puste ali celo vodijo v protiverske ali mlačno-verske organizacije, če jih puste v slabi družbi itd. Gorje jim! Neredko ena sama neprevidna beseda pred otrokom ubije v mladem srcu vero, vnemo za versko življenje! Znameniti nemški pesnik Franc Grillparzer, ki je umrl na Dunaju 1. 1872 v svojem 81. letu, je bil sin advokata in v svoji mladosti zelo pobožen. Pogosto je bral životopise svetnikov, rad je hodil v cerkev, napravil si je doma celo aitarček, pred katerim je kaj rad molil. Njegova vzgojiteljica se je pogosto zjokala, ko je videla to iskreno otroško pobož-nost. V gimnaziji pa je Grillparzer izgubil popolnoma vso vero. Sam pripoveduje, kako je prišlo ^do tega. Nekoč je povabil njegov oče k sebi več prijateljev. Ker v obednici ni bilo dovelj prostora, je šel njegov oče z nekaterimi intimnimi prijatelji v sosedno sobo, kjer je študiral njegov sin. Mladi Grillparzer je bil pri knjigah v nekem kotu in tako ga družba ni opazila. Pn pijači so si njegov oče in prijatelji dovolili par opazk čez vero in dvom o posmrtnem življenju. Ko so opazili mladega dijaka, so hoteli izbrisati utis svojih besed in so napeljali pogovor na druge stvari, a bilo je zastonj. Grillparzer sam pripoveduje, da so tiste besede kakor blisk udarile v njegovo dušo in mu ubile njegovo vero. Od tistega trenutka ni hotel več moliti in se ni brigal več ne za Boga, ne za dušo, ne za večnost. Sam piše: „Od tistega trenutka računam jaz najbolj nesrečne dni svojega življenja". Tako je ostal do smrti in tudi na smrtni postelji ni hotel nič slišati o večnosti, ne o Bogu in je umrl brez sv. zakramentov. Gorje pohujševalcem —I 14 letni fantički in deklice prihajajo v tovarne. In tam jih neredko čaka hudobec v človeški osebi. Z naslado pripoveduje pred otrokom najgrše strani človeškega življenja, razgrinja svojo propalost, se norčuje iz nedolžnosti mladega srca, smeši vero in versko življenjo, zapeljuje v slabo družbo in protiversko organizacijo, veseli se, če mlada duša vsrkava z radovednostjo strup iz peklenske duše. — To so hudobčevi apostoli —! Po pravici jim govori Gospod: „Gorje vam, bolje bi vam bilo, ko bi vam obesili mlinski kamen na vrat in bi vas potopili v globočino morja, predno ste pohujšali enega samega teb malih —". Voditelji raznih organizacij, kjer se napadajo verska načela, katoliška cerkev, kjer se smešijo katoliško misleči, kjer vlada versko mlačno ozračje, — gorje njim! Ves strup, ki se polagoma uliva v mlade duše, ki jih zbirajo okrog sebe, bo prišel na njih odgov&nost! Tudi za nje bi bilo bolje, ko bi se jim bil prej obesil mlinski kamen na vrat —. Saj po sadovih vidimo uspehe njih dela! Ali hodijo njih učenci k zakramentom? Ali hodijo njih učenci k sv. maši ob nedeljah? Ali ostanejo učenci njih šole zvesti, verni katoliki? Za otroka, za mladino skrbimo, napajajmo mlada srca z resnico svete vere, vodimo jo z lepim zgledom k Bogu, čuvajmo jo pred pohujšanjem in pred pohujševalci! Podpi-rajmo delo za katoliško varstvo mladine! str. 2. „CERKVENI GLASNIK" Stev. 39. Vzgoja in zatajevanje. Velika, velika je žetev greha nečistosti in uživanja-željnosti med našo mladino —. Koliko strtih src, koliko ubite sreče, koliko zamorjenega cvetja mladosti, koliko nesrečnih zakonov, koliko nesreče rodi uživaželjnost, nečista strast —i Mož, ki je na sebi občutil gorje te strasti, je tako naslikal v pesmi posledice takega življenja: Oblatil sem ljubezen tvojo čisto, oskrunil sem nedolžno tvojo dušo, zasmeh in laž so bile vse prisege, besede moje sladke v tistih dneh — In sadovi tega? Tako piše: Izsušena so moja lica in izpraznjena je moja duša; vse raztrosil sem bogastvo svoje, vse do dna izpraznil svojo dušo — Zdaj je tukaj veliki bankrot —. Iv. Cankar. Koliko izsušenih lic in izpraznjenih duš, koliko življenjskih bankrotov! Ko bi bilo mogoče, bi obrnil svoje oči preč, daleč preč, da bi ne videl tega gorja, te nesreče! A vsaki dan trka na vrata, vsaki dan vpije do nebes, vsaki dan terja nove žrtve —. Ne, ne, ni mogoče zapreti svojih oči, ni mogoče molčati; treba je pomagati, treba je preprečiti, kolikor se da —. Zakaj je toliko tega?! Zato, ker se mladina premalo vadi in vzgaja v zatajevanju, v samopremagovanju. Kako dobri in plemeniti bi bili mnogi mladeniči in mladenke, samo — ko bi tega ne bilo —! Ko bi ne bili tako slabe volje, ko bi jih ne premagovala poželjivost, mesenost! Samo ko bi tega ne bilo I Koliko jih je, ki se zavedajo tega gorja, pa so že tako omreženi, da si skoro ne morejo več pomagati! ker se niso učili v trdi šoli premagovanja. Zato več zatajevanja, več premagovanja v vzgoji naše mladine! Poglejte v telovadno šolo! Kako nerodni so začetniki, kako slabo posnemajo svojega predtelovadca! Pa se vadijo dvakrat, trikrat, desetkrat, stokrat in tisočkrat ponavlja isto vajo in vedno boljše, vedno lepše izvrše svojo vajo in s trudom dosežejo svojega mojstra v ročnosti, eleganci gibov in v drznosti vaje. Vaja, vaja in zopet vaja to storil Trda in naporna je ta šola, a kdor hoče kaj doseči, se mora vaditi, se mora truditi, se mora premagovati —. Nekaj podobnega je tudi pri vzgoji! Človek je iz duše in telesa. V človeškem telesu so razni nagoni. Ko bi v človeku vladal pravi red med duševnimi močmi in telesnimi nagoni, bi moral vedno prevladati duh, volja nad telesnimi nagoni. Ker je pa po izvirnem grehu ta red in pravo razmerje med dušo in telesom pokvarjen. ker so po grehu strasti bolj razpaljene in volja oslabljena, obstoji nevarnost, da volja ne obvlada več telesnih nagonov, da človeške strasti zavedejo človeka v dejanja, ki so mu telesno in še bolj pa duhovno škodljiva. Vsled tega je potrebna milost božja, ki nam pomaga premagovati strasti, potrebna je pa tudi vaja, s kateio okrepimo svojo voljo, da postane bolj močna napram čutnim nagonom. Zdrav, moralno nepokvarjen človek, ima močno voljo, ki brez posebne težave premaguje neredna požel j en ja; od strasti in greha opešana volja pa nima več dovelj moči, da bi mogla premagovati neredno poželjenje. Zdrav človek nosi v sebi n. pr. nagon in poželjenje po pijači. Kadar je žejen, pije, da si ugasi žejo. Toliko pije, kolikor potrebuje. Preveč piti, se mu upira. In če se mu morda zdi kaka pijača prijetna in vabljiva, da bi' mogel piti tudi preko potrebe, ima toliko močno voljo, da se premaga in ne pije preko mere in posebno ne sebi v škodo. Tako je pri nravno zdravem, nepokvarjenem človeku, kjer obvladuje volja nagone. Vse drugače je pa pri pijancu. Tu se je naravno poželjenje po pijači izprevrglo, pokvarilo. Vsled preobilo zavžitih pijač se porodi umetna, dozdevna potreba po pijači, ki jo telo več ne potrebuje, po množini, ki je telesu škodljiva in ki ovira celo delovanje duha. Hrepenenje po pijači je v takem človeku mnogo, mnogo večje, kot pa pri zdravem. Saj se pijači udan človek kar trese od poželjenja po uživanju! Pri njem je torej nagnenje veliko večje! Poleg tega je pa še oslabela volja. Čim večkrat zmaga strast nad voljo, tem bolj peša moč volje in vsled tega končno postane ista tako slaba, da ne more več obvladati strasti. Tako človek popolnoma propade v sužnost poželjenja. Če hočemo torej mladino obvarovati pred moralno pro-palostjo, da ne bo postala slaboten suženj strasti, ji moramo krepiti voljo, jo moramo vaditi v premagovanju nagonov, v zatajevanju strasti. Bistveni del vzgoje je vaja v zatajevanju, vaja v premagovanju. Sam Gospod pravi: .Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji samega sebe". Če hočemo mladeniča, mladenko vzgojiti za dobrega učenca Gospodovega, za dobrega kristjana, je potrebno, da ga učimo, da zna zatajiti samega sebe. In drugod zopet govori Gospod: „Nebeško kraljestvo silo trpi"; to se pravi: kdor hoče doseči nebeško kraljestvo, mora sam sebi silo delati s tem, da premaguje svoje nagone, svoje strasti. Brez zatajevanja ui pravega krščanstva, brez vaje v zatajevanju, ni prave krščanske vzgoje Zatajevati pa je tret)a vse človeške strasti, vse človeške nagone, da vlada nad njimi duša. Zatajevati — premagovati je treba napuh, nevoščljivost, nagon po nerednem vživanju jedi in pijače, nečisti nagon, jezo, lenobo, radovednost, maščevalnost, nepotrpežljivost i. t. d. Vsem strastem je treba napovedati boj, v premagovanja vseli poželjenj se je treba vaditi, da dobi volja moč in oblast nad njimi. Treba je vzgajati junake volje, močne osebnosti, ki ne bodo klonili v uri, ko pride skušnjava, ko se dvigajo strasti. Kdor se večkrat vadi v zatajevanju, v premagovanju strasti, ta vedno bolj krepi svojo voljo, premagovanje mu postaja vedno lažje, kakor telovadcu postaja vedno lažja najtežavnejša vaja — po vztrajni vežbi. Z vzgojo v zatajevanju je treba začeti že v nežni mladosti, tako se otrok brez posebnega truda nauči zgodaj samopremagovanja in odpovedi, kar je pa v mladosti zamujenega, se da težko še kdaj poprrviti. Starega konja je težko učiti voziti. — I Treba je zatajevanja že v malenkostih: otrok se mora vaditi, da mirno in tiho zapira vrata, da se premaguje v govorjenju, da na prvo besedo uboga, da si včasih kaj pri trga pri jedi, da je tudi taka jedila, ki mu niso ravno všeč, da se odpove tu in tam sladkariji, da pusti igrače, da daruje kaj svojega revežem i. t. d. Po malenkostni vaji se pride do velikih uspehov. K znamenitemu slikarju in kiparju Mihelangelu je prišel nekoč prijatelj na obisk. Umetnik je ravno izdeloval marmornat kip. Čez nekaj tednov zopet pride prijatelj in najde Mihelangela pri ravno i^tem delu. Pa pravi prijatelj umetniku: .Zadnje tedne pač nisi ničesar delal na kipu". Mihelangelo odgovori: „Motiš'se, prijatelj, celo mnogo sem delal na njem. Tu sem napravil ustnice in obraz bolj izrazit, tu sem izdelal natančnejše mišice in žile, tu sem podrobnejše izdelal nohtove na prstih in drugo". Obiskovalec se je nasmehnil in rekel: „To so pač same malenkosti". Mihelangelo je pa odgovoril: „Je že res, toda ne pozabi, da ravno malenkosti ustvarijo popolnost in da popolnost ni malenkost". Podobno velja tudi pri vzgojil Z malenkostnim premagovanjem se ustvarja popoln človek! Stev. 39. „CERKVENI GLASNIK« str. 3. Velesila tiska. Ko je stal Napoleon I. na vrhuncu svoje moči in so se mu ktanjali cesarji in kralji, je začel v Porenju mlad mož izdajati časopis, v katerem je pozival nemške dežele, da vržejo raz sebe jarem tujega osvojevalca. Ta mladi mož je bil Jožef Gorres v Koblenzu. V začetku se svet ni dosti brigal za ta časpois. Toda položaj se je kmaiu izpremenil. Navdušene besede mladega domoljuba so kakor rakete vžigale srca nemškega naroda in povsod se je začel dvigati odpor proti tuji sili. Napoleon je pa dobro umel to nevarnost in jo imenoval peto evropejsko velesilo. In ta velesila ga je tudi vrgla s prestola. Po časopisju so se navdušili Nemci in od tod drugi narodi za boj in za svobodo in so se otresli Napoleonovega jarma. Če gledamo v današnje življenje narodov, bomo kmalu opazili, da tisk danes ni peta, ampak prva velesila na svetu. Danes ne more nihče vladati brez časopisja in proti časopisju. Saj je nekdanji avstrijski minister javno izpovedal, da jfe bilo nemogoče v Avstriji vladati proti vodilnemu avstrijskemu listu Neue Freie Presse. Vlade, vladarji, gospodarstvo, politika, države, celi stanovi, vse je odvisno od tiska. Tista država je gospodarsko in politično uničena, proti kateri gre v boj svetovno časopisje! Nemčije ni zmagalo tuje orožje, ne kanoni in ne tanki Amerikancev, ampak angleško časopisje, ki je ves svet vžgalo za boj proti Nemčiji. Od časopisja in tiska je pa odvisno v veliki meri tudi duševno življenje narodov. Tisk danes v največji meri nudi duhovno hrano narodom. Tu izobražen in preprost človek srkata svoje znanje, razne ideje, svoje prepričanje. Duševno razpoloženje narodov je danes v največji meri odvisno od tiska. Povej kaj bereš in povedal ti bom, kakšen si! To danes velja o veliki večini ljudi. Posebno preprost človek, ki nima dovelj lastne izobrazbe, da bi znal ločiti plevel od resnice, je danes skoro popolnoma pod vplivom svojega čtiva. 1 J versko življenje je silno odvisno od tega, kai kdo bere. Da je v nekaterih srcih zamrla luč sv. vere je kriv brezverski ali versko mlačni tisk. Du!i časopisa se polagoma, polagoma preliva v dušo čitatelja, ki skoro ne opazi kdaj postane popolnoma istega mišljenja, kakor ga zagovarja njegov list, ki ga vsaki dan bere. List v družini je vsakdanji pridigar, ki neprestano vliva v srca družine svoje nazore. In če prihaja v družino nemoralen, protiverski ali verskomlačen list, se polagoma utrjuje v vsej družini mišljenje tega lista. Svojo dušo in duše svojih družinskih članov izpostavlja pogubljenju, kdor naroča in hrani v družini list, ki je pisan v protikatoliškem duhu. Poleg tega je pa tudi sramota za katolika, da podpira navečje škodljivce katoliške vere! Sramota za sina, ki se pajdaši in sklepa prijateljstvo s sovražniki svojega očeta, ki podpira zločinca, ko razdira njogovo domačo hišo; ravno tako je sramota za vsakega kristjana, ki podpira, naroča in hrani v družini največjega današnjega sovražnika sv. vere katoliške cerkve, svoje duhovne matere. ' Kakor velikanski koncert protiverske godbe je danes rned narodi na tisoče in tisoče raznih svobodomiselnih tramasonskih, socijalističnih, komunističnih, judovskih in naprednih listov, ki vsi godejo eno samo melodijo: Ubijmo katoliško cerkev, zamorimo katoliško vero in življenje v srcih narodov! Zavedni katoliki ne bodo tega podpirali' Ne smejo tega podpirati! Kdor pa to stori, je pač izdajalec katoliške vere! ' Iz katoliških hiš ven protiverski list, v hišo pa samo oni listi, ki so pisani in vrejevani v katoliškem duhu! Oznanila za december. Ves advent je vsaki dan z j. ob 6. sv. maša z blagoslovom. V adventnem času dobri verniki prejmejo sv. zakramente! in nn/r! praznik, ob 8. sv. maša za šolsko mladino in nato običajne molitve za kralja in domovino. 2- Prvi petek v mesecu. 4. !I. adventna nedelja. Prva nedelja v mesecu, pred 6. sv. mašo skupno sv. obhajilo za moške. 6. Sv. Nikolaj. 8. Brezmadežno spočetje bi. Device Marije, sv. maša ob 6. in 10. z dvema blagoslovoma, ob 8. z enim blagoslovom, ob 10. slovesna peta sv. maša z leviti. IL III. adventna nedelja, služba božja po navadi. 13. Sv. Lucija, patrona čevljarjev. 14. 16. 17. kvaterni dnevi, v petek strogi post, v sredo in soboto pa le pri trganje pri jedi, 16. se prične devetdnevnica na čast rojstvu Gospodovem, ob delavnikih bo ob 7. sv. rožni venec in litanije M. B. 17. Rojstni dan Njeg. veličanstva kralja Aleksandra, ob 8. običajne molitve za kralja in domovino. 18. IV. adventna In kvaterna nedelja, pop. ob 2. sv. križev pot, rožni venec in litanije M. B. Ob 8. sv. maša za čevljarsko zadrugo mojstrov. 21. Sv. Tomaž, ap. ob 6. farna sv. maša. 24. Vigillja rojstva našega Gospoda J Kr., strogi post, ki traja pa samo do večera, tako da je na Sveti večer dovoljeno vživati mesne jedi in se do sitega nasititi. Sklep devetdnevnice je zvečer ob 5., moli se rožni venec in litanije M. B. Na sveti večer so ob 11. slovesne jutranjice z zahvalno pesmijo in nato slovesna peta sv. maša z leviti. 25. Praznik Rojstva Našega Gospoda J. Kr. — Sveti dan. Ob 5 30 se prično prve 3 sv. maše, druga ob 6. z dvema blagoslovoma, ob 7 30 se prično zopet 3 sv. maše, ob 8. je z blagoslovom. Ob 10. je slovesna sv. maša z leviti in dvema blagoslovoma. Med deseto sv. mašo je darovanje za može in žene. Pop. ob 3. so slovesne pete litanije M. B. Pridig ta dan ni. 26. Sv. Štefan, nezapovedarr praznik, ob 10. je slovesna sv. maša z blagoslovom, po 10. sv. maši blagoslov vode in soli. Pop. ob 2. litanije vseh svetnikov. 27. Sv. Janez, ap. ob 6 farna sv. maša, istotako ob 10. 28. Nedolžni otročiči, ob 6. farna sv. maša. 31. Sv. Silvester, zadnji dan leta, ob 6. farna sv. maša, pop. ob 2. slovesne litanije z zahvalno pesmijo v zahvalo za vse v I, 1927. prejete dobrote. Dekliška Marijina družba: Dekliški večeri: v sredo 11. dec., skupno sv. obhajilo bi prišlo na božični dati, vsied lega je dano na prosto posameznim, kdaj prejmejo mesečno sv. zakramente. Miadeniška Marijina družba: Shod in sprejem novih članov na praznik 8 dec. pop. ob 2. 111. red, shod 4. Mesečna šolska spoved: Meščanska šola v soboto 3. dec., osnovna šola dečki 10., deklice 17. dec. vselej pop. ob 3. in drugi dan sv. obhajilo. Meščanska šola ima v nedeljo 4. sv. mašo ob 8., osnovna ob 10., drugače po navadi. Krtačeva Špeva. K je Žana slišov dc gre žilier damu, moj kuj greben zra-su, kuj je zgovoren gratov, segu je u aržet, pa pruleku ven aii srel)rn goldinar, ga povožu pred gspoda jen reku: »Pro-sem, če se jim na bržmaga za ano sveto mašo uzete, vejo gor per svetmo .ložefo, na stranščein oltarjo.k je moj patron.« Ja videš 2ane, gor sta dva sv. Janeza usak na sojem oltarjo, Janez Krsnik jen Evangelist. Kir je to prale? Zej je biv 2ane .spet na škrpco. Nekej če pa sem menca, na zadnje se pa vse-glih zbrilita. »Oh gspod fajniošter, prave, to pa ni a'kleli, se bota svetnika že meh seboj poglihova, sej sta se dobra koma-rata u nebeseh.« str. 4 CERKVENI GLASNIK" Štev. 39. Gspod so se smejale, Špelca jem še roko kušnva, 2ana sej z anmo kolenara mav prpognu jen na prsa potrkov, koker je idruje mošče u cerkel vidu, pokel jo je pa ritenšč per urateh ven polakirov. Šele k sta pršva sred kvanca je prov debev zklev pa reku: »Zej b pa rad vedu, zakaj s me telkle cajta s katekiz-mam martrova jen me malituce molt učiva, k me fajmošter za vso brklarijo niso pobarale.« To je Špeka dobiva za zahvalo k sej več ket an mesec mujova deb dobiv fant an kršansč ksiht. Močno je bva ža-vostna, cevo pot jo in dava štime oh sebe, tok jo j per src za-bolevo, koker deb jo biv aden s knoflo prebodu. Uboga revca če se te že pred ohctjo toko godi kaj boš še vse po ohcte dožveva? 3. Špelca jemlle slovo od samščega stanu. K je bo ankat u farovžo use u vorenže, sej Špelca anga lepga jutra čeden ablekva pa je šva po hišah, čer je do zdej hodiva u štero, slovo jemate. Povsod sej najprej Ipo zahvaliva za use tekom jet (prejete dobrote, pokel sej pa ipo posloviva oh gspodin, gspodarjev jen drži ne. Use frave so ble čez use frajndleh z špelco, z žegnano vodo so jo kropile in križale, Krecljavova frava jo je še cvo na lice kušnva. Nčer jo pa niso spustile praznh rok s hiše. Vsga kar je u šenk dobiva Vam na morem naštete, omenem samo, de soj dale pr vajsgarbarjo 2 kože oh srn za preh postijo. Devova frava soj posval 2 žaklja vovne. To vovno so per Jakono zastonj spredle jen fanelo stekale. Per ferbaiijo so jo pa pofarbale. Tri cikle, pa še ano pluzno za po zime je z bvaga nardiva. U Kajže soj šenkale 12 tO' pvaveh šnajctihelnov telk vilečh, deb dons nardiva z njeh tri ceve gvante (telk krašče koker jeh dons ženšče nosjo). Kavšelčova frajli Mari je je zastonj nardiva dva vatva dovh mirterikrancelc pa še ^lajar za na gvavo. Je rekva, de se to gepira za tako pošteno jungfrovo, koker je Špeva. Pikčov Šrauf je biv oh gspoda Pikca, k je biv cirkmešter posvan s kolbco oh srne. za prato na olicten dan. Oh jestune soj sploh telk ukep nanosile, de na ohcten dan še polovica ni pršva na mizo. Cev Tržeč je biv povhen gorice jen naštevanja teh le-peh rči, samo Žana sej grdo držov, k ni bo neč pijače umes. Tu d to je švo h konco, treba j bo začet mislt na ohcet. Žana j mislu deb bva na domo. Krtačarca moj pa na skriž fije pomoliva: »TI« gor se vsede boš pa Benešče vidu. Kene jest stara ženska bom galizva, to mvad bodo pa bresale.« Špeva je pa na tišem šva Na Skalo h birto, Johann Dobrin mo 3 bo ime. Oolant čvovk od m)h do gvale, Boh mo dej dober, pa sta se uštimova. To se samo po seb zastope, dc bo per mne ohcet. Veš če b na biva h men pršva, 'b sem na večne cajte zamirva. Po vrh t pa že dons obljubem, de bom oh ta prlga otroka k ga boš rodiva krsten boter jest. Toiko je bo vse urihtan. Sam tga še na smem pozabite, de je gsp(xl Viktor od lidertofel aneh šest Zanetoveh špecijov ukeppergnov, te so zvečer preh hišo štanterle zapele. Koga so use ukep spele na vem, samo telk vem de je bva za nameček tista; »So leb denn wohl' du stilles Haus, wir ziehn betriibt von dir hinaus!« Ježeš Marička, kok je bo to Ipo, use je jokavo to velk jen to mavo. Kavžova Mica je z gvavo majava jen djava: »To na pomen neč dobrga, k se oh veselja jokajo. Mne zamirkejte, Špelca bo še u briščeh sovzah konc jemava.«'Al jo ni živa duša pošušava. Ljuba nevestica ne boš več deklica! Kadar boš basala' pridi povedat, da t' bom pomagala purikelček zvezat. Purtkelček vezala, milo jokala — — zdaj boš sirotica ___sama ostala. ' baiatl = seliti se. (Konec.) Pijača nesrečna —! (Tržiška.) 1. Pijača je večna — hiša nesrečna, kjer je pijančel<, pijančeli gospodar. 2. Hčerka v gostilno pride, očeta lepo pozdravi: »Pet let ste me možili, vso doto ste zapili, jaz pa sirota nimam moža.' 3. Sin v gostilio pride, očeta lepo pozdravi: .Konjičke ste prodali, za sladko vince dali, jaz pa sirota moram po svet". 4. Žena v gostilno pride, moža tako pozdravi: ,0j mrha ti pijana, večerja je neslana, jaz pa sirota nimam soli — Kako neredko resnična je ta pesem! Koliko gorja rodi pijača nesrečna! Statistika s številkami dokazuje, koliko potrošimo za pijačo. V Sloveniji popijemo vsako leto za 243 miljonov dinarjev vina, za 104 miijone Din piva, za 110 miljonov dinarjev žganja • skupaj na leto za okrog 454 miljonov Din. Za ta denar bi lahko sezidali vsako leto 9000 stanovanjskih hiš po 50.000 Din! Res je: pijača je večna! Odpravili je popolnoma ne bomo nikdar, vendar pa mora vsak po svojih močeh pripomoči k temu, da se omeji v narodu nezmerno pijančevanje. Mladino že, zlasti možko mladino, je treba vzgajati, da bo "držala kaj na svojo možko čast! Če si ga že privošči, dobro, naj si ga, toda nikdar ne čez mero! Mož mora biti mož, ne pa šlevu, ki mu alkohol opleta jezik, zmeša možgane in spodbija noge. Toliko volje si je treba vzgojiti, da mož neha piti vsaj takrat, ko čuti, da mu alkohol leze v glavo in noge! Mož mora biti vedno mož, ki drži na svojo čast! Če je mladenič, se mora vzgajati za svoj poklic, da bo enkrat resen gospodar in oče, ne pa lahkomiseln zapravljivec; če je poročen, mora vedeti, da je to največja sramota za moža in očeta, če ne zna obvladati samega sebe, če ga meče alkohol v zasmeh tujim in v žalost lastnim otrokom po cesti! Da ne govorimo o grehu, o duševni nesreči alkoholizma, naj opozarjamo le na žalostne gospodarske in družinske posledice pijančevanja. Tak mladenič, ki ne zna brzdati poželjenja po opojni pijači, ni za zakon, ni sposoben za vzgojo, še manj pa za resno gospodarstvo, ki ga mora znati družinski oče. Seveda bi bilo idealno, ko bi bili posebno fantje in dekleta vsi abstinentje, a žalibog tega ideala ne bomo nikdar dosegli. Toda vsaj to mora veljati: če ga preneseš pol litra, dobro, Bog Ti blagoslovi; če ga pa pol litra ne preneseš, ga spij samo en četrt, če ga ne preneseš en četrt, ga spi le en kozarec, če te pa še ta zmeša, pa bodi toliko moža, da se alkoholu popolnoma odrečeš, da rešiš svojo moško čast, svojo in svoje družine srečo! M. Justinova. Spomini naših dedov. črtice iz dolinske preteklosti. Iz Tržiča se ob Bistrici vije proti gradu barona Borna in dalje proti Jezerskemu sedlu krasna alpska dolina, ki nosi skupno in lastno ime „Dolina". V Dolino spadajo sela: Slap, Čadole, Razpotje in na Jamah. Bornovo ali tako-zvani Puterhof in Medvode. To je pač ena najlepših alpskih dolin v Sloveniji. Naravno prekrasna je v svoji sredini, posebno pri Hudičevem mostu in nad njim. Tu je Bistrica v tisočletjih prodrla mogočno skalnato goro. Od žag na Jamah pridrvi šumeča in bobneča v velikem padcu k Hudičevem mostu, kjer se med velikanskimi stenami izvija objemu skalovja. V Dolini stanuje po kmetijah še stari rod, ki že stoletja skrbno obdeluje v potu svojega obraza nehvaležno gorsko polje in vozi v Tržič, kar zraste v njegovih gozdovih. Dokler ni pokojni baron Born napravil lepe ceste v Dolino, ki gre skozi predor pri Hudičevem mostu in se kakor Sem- štev. 39. .CERKVENI GLASNIK" Str. 5. merinška cesta v ostrih vijugah vije na vrh Razpotja, do takrat je bila ta dolina odrezana skoro od sveta. Do takrat so tu živeli sami prvotni prebivalci, cesta in z njo industrija pa je pripeljala novih ljudij, delavcev od vseh strani naše domovine in tako gineva stari pristno planinski značaj dolinskih prebivalcev. S cesto, industrijo in denarjem je prišlo v Dolino marsikaj, kar ni domače, kar ni v duševno korist Dolincev, vendar kljub temu po kmetijah še živi stari rod, ki od ust do ust hrani in pripoveduje izročila iz davnih dni, ko se po Dolini še ni vila cesta, iz dni skromnega življenja, trpljenja in borbe za trdi vsakdanji kruh. Mnogo lepih potez hrani v sebi zgodovina Doline in škoda bi bilo. če bi se v modernem šumu in razvoju vse to pozabilo, In tako smo pozdravili z velikim veseljem namero Justinove Mihele, ki je začela pridno zbirati stare Dolinske povesti za Cerkveni Glasnik. Večino teh zgodb sta ji povedala ob tihih nedeljskih popoldnevih stari korenini: Lukčev in Vošovnikov oče. Njene zapiske je potem priredil J. Primožič, absolvirani učiteljski pripravnik. Pa jih pustimo, naj pripovedujejo; 1. Paradajzarca. V Dolini so se naselili ljudje mnogo pozneje, nego pri Sv. Ani in v Lomu. Počivalnikovo posestvo in na Kalu spada še sedaj pod občino sv. Ana. Torej tedaj v Dolini še ni bilo ljudi, ko so ta posestva že stala, ker sicer bi po svoji legi spadala v Dolino. Da je bil Lom prej, spričujejo tudi hišne številke, ki se prično v Lomu in končajo v Dolini. Če se oziramo na začetek turških bojev, lahko sklepamo,